Janja Klasinc
Področja:
Janja Klasinc
Že kot mlado dekle so me zanimala dogajanja doma in v svetu. Nikoli nisem bila zadovoljna s površnimi razlagami dogodkov ali procesov. Zato sem se odločila za študij, kasneje pa za poklic novinarke. Ta je postal in ostal moja strast. Novinarska znanja so mi kasneje pomagala tudi pri svetovanju o odnosih z javnostmi. Želja po novih izzivih pa me je pripeljala tudi v diplomacijo in politiko. Tudi v penziji sem aktivna in vse kar znam, rada posredujem vsem, ki cenijo znanje in izkušenost.
Za mano je pestro poklicno obdobje več kot štirih desetletij in zato sem zdaj sicer uradno upokojena, nikakor pa ne mirujem. Po izobrazbi in v duši sem predvsem novinarka, sem pa tudi strokovnjakinja za javno komuniciranje oziroma odnose z javnostmi. Moja tretja specialnost je politični analitik domačih in mednarodnih odnosov ter zlasti Zahodnega Balkana in Evropske unije. Govorim angleško, francosko in delno italijansko, večletno bivanje v Srbiji pa mi je dalo tudi zelo dobro znanje srbskega jezika iz katerega sem prevedla v slovenščino več knjig.
Po diplomi na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, kjer sem študirala novinarstvo in mednarodne odnose, sem dobri dve desetletji delala kot novinarka in urednica v slovenskih medijih: v časopisni hiši Delo, na RTV Slovenija in časniku Republika. Večini ljudi sem iz tega obdobja najbolj ostala v spominu kot dopisnica Dela in RTV Slovenija iz Beograda, saj sem tam delala dobrih pet let v času razpada Jugoslavije in balkanskih vojn (1988 – 1993). V tem času sem pisala tudi za tuje medije. Nekajkrat sem sodelovala tudi z uglednimi tujimi novinarskimi hišami kot so CNN, BBC, Le Monde Diplomatique in Financial Times. Po vrnitvi iz Beograda sem bila dopisnica iz Slovenije v mednarodni novinarski mreži Alternativna informativna mreža (AIM), ki je v vojnem in povojnem času pokrivala dogajanje na območju nekdanje Jugoslavije.
Ko je iz finančnih razlogov ugasnil časnik Republika, katerega sem urejala kot odgovorna urednica, sem se zaposlila na Ministrstvu za zunanje zadeve in njegovi Službi za evropske zadeve. Bila sem ministrova svetovalka za odnose z javnostmi, pred vstopom v EU pa sem vodila tudi vladno kampanjo za ozaveščanje slovenske javnosti o Evropski uniji. V tem obdobju sem v Haagu tudi končala usposabljanje za javno komuniciranje in več usposabljanj o delovanju EU (Strasbourg, Maastricht, Berlin).
Prav poznavanje delovanja EU in odnosov med republikami nekdanje Jugoslavije, sta bili osnova, na kateri sem kasneje, v Državnem zboru RS in na Ministrstvu za zunanje zadeve gradila spoznavanje in analiziranje področja tako EU kot Zahodnega Balkana, še zlasti pa Srbije. Odnose na tem področju namreč spremljam več kot 30 let. Poznavanje obeh mednarodnih področij in nasploh mednarodnih odnosov mi je zelo pomagalo tudi v mojih dveh poslanskih mandatih (2008 – 2011 in 2011 – 2014), ko sem bila kar dvakrat predsednica parlamentarnega odbora za zunanje zadeve. Po končanih dveh mandatih v politiki (SD in Pozitivna Slovenija) sem se do upokojitve vrnila k svoji stroki na Ministrstvo za zunanje zadeve. Najprej sem vodila Sektor za javno diplomacijo in mednarodne odnose v kulturi, pred upokojitvijo pa kot politični analitik spremljala dogajanja na Zahodnem Balkanu in širitvene procese EU.
Svoje članke o teh vprašanjih sem v zadnjem času objavljala v slovenskih časnikih Delo in Večer, ter v beograjskem Medija centru in tamkajšnjih dnevnikih Danas in Nova.
Po diplomi na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, kjer sem študirala novinarstvo in mednarodne odnose, sem dobri dve desetletji delala kot novinarka in urednica v slovenskih medijih: v časopisni hiši Delo, na RTV Slovenija in časniku Republika. Večini ljudi sem iz tega obdobja najbolj ostala v spominu kot dopisnica Dela in RTV Slovenija iz Beograda, saj sem tam delala dobrih pet let v času razpada Jugoslavije in balkanskih vojn (1988 – 1993). V tem času sem pisala tudi za tuje medije. Nekajkrat sem sodelovala tudi z uglednimi tujimi novinarskimi hišami kot so CNN, BBC, Le Monde Diplomatique in Financial Times. Po vrnitvi iz Beograda sem bila dopisnica iz Slovenije v mednarodni novinarski mreži Alternativna informativna mreža (AIM), ki je v vojnem in povojnem času pokrivala dogajanje na območju nekdanje Jugoslavije.
Ko je iz finančnih razlogov ugasnil časnik Republika, katerega sem urejala kot odgovorna urednica, sem se zaposlila na Ministrstvu za zunanje zadeve in njegovi Službi za evropske zadeve. Bila sem ministrova svetovalka za odnose z javnostmi, pred vstopom v EU pa sem vodila tudi vladno kampanjo za ozaveščanje slovenske javnosti o Evropski uniji. V tem obdobju sem v Haagu tudi končala usposabljanje za javno komuniciranje in več usposabljanj o delovanju EU (Strasbourg, Maastricht, Berlin).
Prav poznavanje delovanja EU in odnosov med republikami nekdanje Jugoslavije, sta bili osnova, na kateri sem kasneje, v Državnem zboru RS in na Ministrstvu za zunanje zadeve gradila spoznavanje in analiziranje področja tako EU kot Zahodnega Balkana, še zlasti pa Srbije. Odnose na tem področju namreč spremljam več kot 30 let. Poznavanje obeh mednarodnih področij in nasploh mednarodnih odnosov mi je zelo pomagalo tudi v mojih dveh poslanskih mandatih (2008 – 2011 in 2011 – 2014), ko sem bila kar dvakrat predsednica parlamentarnega odbora za zunanje zadeve. Po končanih dveh mandatih v politiki (SD in Pozitivna Slovenija) sem se do upokojitve vrnila k svoji stroki na Ministrstvo za zunanje zadeve. Najprej sem vodila Sektor za javno diplomacijo in mednarodne odnose v kulturi, pred upokojitvijo pa kot politični analitik spremljala dogajanja na Zahodnem Balkanu in širitvene procese EU.
Svoje članke o teh vprašanjih sem v zadnjem času objavljala v slovenskih časnikih Delo in Večer, ter v beograjskem Medija centru in tamkajšnjih dnevnikih Danas in Nova.
