Rojena 1966 v Novem mestu. Iz novinarstva diplomirala 1991 na FDV. Večji del novinarske kariere ustvarila na RTV Slovenija (mdr. dopisnica iz Zagreba, urednica dnevno-informativnega programa, urednica Tarče, varuhinja), kratek čas novinarka časnika Finance.
Avtorica knjige Josip Doltar in Črnomelj, soavtorica knjig Slovenski dom Zagreb 1929-1999 in Vsa življenja Igorja Bavčarja, urednica knjige Slovenski taboriščniki v Jasenovcu.
Od 2022 doktorska študentka zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Živim med Črnomljem in Ljubljano.

Z utopično vero v boljši šolski jutri, raziskuje, preoblikuje in s predajanjem YUNO učne metode revolucionarno spreminja učne navade vseh deležnikov izobraževalnega procesa.

Strastna zagovornica digitalizacije in umestitve umetne inteligence v izobraževalni proces na eni, in nenadomestljivosti pristnega človeškega stika, na drugi strani.

Strokovnjakinja na področju osnovnošolskega izobraževanja, ki je pod streho portala YUNO – tvoja šola, s svojo vizijo nagovorila in združila strokovne sodelavce na področju pedagogike, specialne pedagogike, sociale, logopedije, psihologije … in po YUNO učni metodi digitalizirala javni osnovnošolski učni načrt.

V sodelovanju z javnimi in zasebnimi zavodi po YUNO učni metodi digitalizira gradiva in priprave na nacionalna tekmovanja iz znanja za osnovne in srednje šole.

Predava in izobražuje pedagoge, starše in učence ter YUNO učno metodo širi tudi v korporativna okolja in javne ustanove.

Z bogatimi izkušnjami iz različnih šolskih okolij, učnih metod, pristopov in komunikacijskih veščin svetuje družinam otrok z učnimi izzivi in pomaga vzpostaviti vez med tradicionalnimi oblikami poučevanja in prilagoditvami, ki jih potrebujejo otroci s posebnimi darovi.

Formalno magistra forenzičnih financ in računovodstva, dolgoletna predsednica Združenja grafologov Slovenije, ki jo je materinstvo poslalo na pot raziskovanja učnih procesov, pedagogike in podjetništva.
Ustanoviteljica zagonskega podjetja, ki je vpisano v register inovativnih podjetij, nagrajena Top 3 podjetnica v programu CEED AWE (Academy for Women Entrepreneurs) pod okriljem U.S. Embassy Ljubljana.

Neskončno radovedna in zaljubljena v življenje.

Sem Eva Sorčan, rojena 11. 11. 1999 v Celju. Trenutno sem zaposlena v marketinški ekipi farmacevtske firme InnoPharma. Obiskujem Fakulteto za družbene vede v Ljubljani in letos sem se odločila za absolventsko leto, kar pomeni, da bom ob koncu študijskega leta diplomirana novinarka. Delujem na področju digitalnega marketinga in športa v slovenskem in mednarodnem prostoru.

V letu 2022 sem bila edina ženska govorka na svetovnem prvenstvu v rokometu za članice do 21 let, ki je bilo v Celju. Prav tako sem bila novembra istega leta edina ženska govorka na evropskem rokometnem prvenstvu za članice v Stožicah. Izkušnje z govorjenjem pred polno dvorano mi tako ne predstavljajo težav.

V letih od 2020 do 2022 sem bila dve leti edina tiskovna predstavnica moškega nogometnega kluba iz Celja. Moje delo je bilo sodelovanje na tekmah, objavljanje na družbenih omrežjih, govorjenje na tiskovnih konferencah, pripravljanje planov in opravljanje analiz objav na družbenih omrežjih, produciranje video vsebin z nogometaši … V Celju sem prav tako sodelovala pri organizaciji dogodkov (koncertov) preko podjetja Majkdrop in pol leta vodila družbena omrežja podjetju Avtocenter A2S Celje.

V letu 2022 sem šest mesecev pisala za Slovensko tiskovno agencijo – šport.

Poleg tega delam na različnih projektih v okviru marketinga: pisanje za spletne strani, prevajanje spletnih strani v agnleščino, ki jo tekoče govorim že od petega leta, optimizacije spletnih strani. V decembru sem preko Innopharme s pomočjo hrvaške agencije Alert razvijala svojo prvo marketinško kampanjo. V okviru te smo posneli oglase, ki se še zdaj vrtijo po družbenih omrežjih. Sodelujem še pri snemanju in fotografiranju nepremičnin za nepremičninske agencije.

Rada razpravljam o aktualnih temah, predvsem kar se tiče sociologije dela, (ne)enakosti spolov v delovnem okolju … Sama sem iz delovnih izkušenj do sedaj doživela kar nekaj nevšečnosti. Na fakulteti sem prav tako vedno obiskovala predmete, ki so to poudarjali in se spustili v globino družbenih problemov in spolnih neenakosti. Sem željna izkušenj in novega znanja, ki ga nikoli ni premalo.

Dr. Vesna Mikolič je redna profesorica in znanstvena svetnica na področju jezikoslovja, profesorica slovenskega in italijanskega jezika, esejistka in publicistka. Ukvarja se z jezikom in kulturo, jezikovno politiko, etnično identiteto, medkulturno pragmatiko, nenasilno komunikacijo, pomenoslovjem, terminologijo, analizo diskurza v znanosti, turizmu in literaturi ter literarno pragmatiko.
Diplomirala, magistrirala in doktorirala je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med podiplomskim študijem je prejela štipendijo za izpopolnjevanje na Univerzi v Trstu in na Okanagan University College pri British Columbia University v Vancouvru.
Leta 1997 se je zaposlila na novoustanovljenem Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, kjer je zaposlena še danes. Sodelovala je pri ustanavljanju Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer je vzpostavila tudi študijski program slovenistike in bila prva predstojnica slovenističnega oddelka, med letoma 2004 in 2012 pa je bila dekanja te fakultete.
Danes je predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Je vodja in članica več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov in nosilka raziskovalnega programa »Razsežnosti slovenstva v tretjem tisočletju med lokalnim in globalnim«. Poleg tega od leta 2016 predava tudi na Katedri za slovenski jezik in književnost Oddelka za humanistiko Univerze v Trstu. Bila je mentorica mladim raziskovalcem (doslej petim) in mentorica številnim študentom pri diplomskih, magistrskih in doktorskih delih. S predavanji je gostovala na številnih tujih univerzah v ZDA, Kanadi, Rusiji, na Japonskem, v državah EU in nekdanje Jugoslavije. Z referati nastopa na znanstvenih konferencah doma in po svetu. Bila je tudi vodja programskih odborov več mednarodnih znanstvenih konferenc, med drugim direktorica konference ob začetku predsedovanja Slovenije Evropski uniji in začetku Evropskega leta medkulturnega dialoga »Medkulturni dialog kot temeljna vrednota EU« v pristojnosti Evropske komisije in Ministrstva za kulturo RS.
Je utemeljiteljica medkulturne slovenistike in modela medkulturnega poučevanja jezika in književnosti za nenasilno komunikacijo TILKA (Teaching Interculturality through Language and Literature for Conflicts Avoidance). Je avtorica prek 500 bibliografskih enot, med drugim je avtorica petih znanstvenih monografij Ethnic Identity and Intercultural Awareness in Modern Language Teaching: Tilka Model for Ethnic Conflicts Avoidance (New York: Nova Science Publishers), Jezik v zrcalu kultur in Govor turizma (obe Koper: Znanstvena založba Annales), Izrazi moči slovenskega jezika (Koper: Znanstvena založba Annales, Ljubljana: Slovenska matica) in Ali bereš Cankarja? (Ljubljana: Slovenska matica), urednica in soavtorica Turističnega terminološkega e-slovarja TURS, Turističnega korpusa TURK ter redaktorica Bosansko-slovenskega slovarja (Sarajevo, Ljubljana).
Je tudi esejistka in publicistka, svoje eseje, kolumne in komentarje objavlja v časopisih (Primorske novice, Delo) in revijah (Sodobnost, Mladika, Dialogi, Primorska srečanja, Fontana), leta 2017 je bila med petimi nominiranci za najboljši esej revije Sodobnost.
Je članica uredniškega odbora več mednarodnih znanstvenih revij: Annales: Anali za istrske in mediteranske študije (Koper), znanstvene revije za teoretsko in uporabno jezikoslovje in literaturo Colloquium (Celovec) in Croatian Journal of Education (Zagreb). Je sourednica knjižne zbirke Pont v sozaložništvu založbe Beletrina in Annales ZRS Koper.
Je podpredsednica Slovenske matice, kjer je tudi članica Upravnega odbora in vodja Odseka za slovenski jezik ter urednica zbirke ponatisov Cankarjevih del. Je članica Upravnega odbora Slovenskega centra PEN in Ženskega odbora SC PEN Mira. Je predsednica Slavističnega društva Koper in podpredsednica Društva za uporabno jezikoslovje. Prav tako je oz. je bila članica različnih strokovnih komisij in društev doma in v tujini, med drugim Strokovnega sveta Zlati kamen, Sveta JAK, strokovnih komisij za področje knjige in bralne kulture pri MK, programskega odbora RTV Slovenija za italijanski narodnostni program idr.
Je prejemnica več nagrad, in sicer študentske Prešernove nagrade Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za diplomsko delo leta 1990, nagrade Sklada za znanstveno odličnost Univerze na Primorskem leta 2011 in nagrade ZRS Koper za vrhunske znanstvene dosežke »Glasnik znanosti« leta 2017.

Poslovno pot sem pričela konec sedemdesetih zadnjega stoletja prejšnjega tisočletja na Radiu Študent, kjer sem delala kot novinarka, urednica in pozneje direktorica in glavna urednica, odgovorna za poslovanje, razvoj medija in njegovih ustvarjalcev. Radio Študent je takrat najmočnejši steber neodvisne medijske prakse. Nadaljevala sem v tedniku Mladost, časopisu tedanje Zveze socialistične mladine Jugoslavije, kot urednica kulture. Med drugim sem bila odgovorna za predstavljanje mladinske ustvarjalnosti doma in po svetu, s poudarkom na trendih v pop glasbi, filmski, literarni in likovni ustvarjalnosti. Potem sem nekaj let delala v delovni skupnosti Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije kot strokovnopolitična delavka v centru za obveščanje in propagando, sodelovala v volilnih kampanijah prvega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana, urejala časopis Predsednik. Nadaljevala sem na področju odnosov z javnostmi v agencijah Interakcija in Studio marketing, podjetju Fotona, leta 1995 pa sem se pridružila ekipi Pro Plusa, ki je pripravljala zagon prve komercialne televizije v Sloveniji. Kot direktorica marketinga POP TV sem opravljala zahtevno nalogo pozicioniranja prve komercialne TV na dotedaj monopolnem slovenskem televizijskem prizorišču. Pozneje sem kot direktorica marketinga Kanala A vodila preobrazbo alternativne v komercialno televizijo, ki je kmalu postala enakovredna igralka na vse bolj konkurenčnem domačem televizijskem prizorišču.

Kot svetovalka na področju odnosov z javnostmi in javnih zadev sem v mednarodni agenciji Mmd, katere naslednica je Grayling d.o.o. sooblikovala in vodila izvajanje komunikacijskih strategij za velike mendarodne družbe na področju prehrane, farmacije, informacijske tehnologije, prometa, obrambe in gradbeništva Leta 2007 sem ustanovila Praksis d.o.o., kjer sem delala kot svetovalka in direktorica. Poleti 2014 sem se pridružila ekipi Službe za odnose z javnostmi UKC Ljubljana in med drugim sodelovala pri pripravljanju časopisa INTERNO, februarja 2015 pa Rdečemu križu Slovenije – Zvezi združenj, kjer sem kot samostojna strokovna sodelavka za odnose z javnostmi in pridobivanje sredstev skrbela za utrjevanje ugleda najstarejše in največje humanitarne organizacije pri nas.

Prostovoljstvo je del mojega življenja vse od sedemdesetih let zadnjega stoletja prejšnjega tisočletja, ko sem kot brigadirka, komandantka brigade in akcije sodelovala na več mladinskih delovnih akcijah, pozneje pa v aktivnostih različnih humanitarnih organizacij kot so Beli obroč, Fundacije Drevored in zadnja leta predvsem Rdeči križ Slovenije.

Rojena sem 19. 5. 1976 v Celju. Po končani gimnaziji v Celju sem nadaljevala študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer Slovenski jezik in književnost, kjer sem tudi diplomirala 21. 12. 2000 in dobila naziv profesorica slovenščine. V gimnaziji in na fakulteti sem bila Zoisova štipendistka. Leta 2009 sem magistrirala na ISH v Ljubljani, smer Lingvistika govora in teorija družbene komunikacije, tema naloge je bila Razvoj kompetenc pri učenju slovenščine kot drugega jezika, v kateri je predstavljena primerjava med slovenščino kot prvim jezikom in slovenščino kot drugim jezikom ter kognitivna zavest in pragmatičnost pri učenju jezika in vpliv znanja različnih jezikov na razvoj komunikacijske kompetence.
Že od leta 1998 delam v šolstvu, takrat sem v OŠ Bičevje nadomeščala učiteljico. Nadaljevala sem na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, kjer sem tudi nadomeščala učiteljico, nato v OŠ Spodnja Šiška v Ljubljani, od leta 2000 kot učiteljica, od 2005 pa kot ravnateljica šole, od leta 2009 sem bila ravnateljica v OŠ Lucija, nato pa ravnateljica v OŠ Vide Pregarc. Zdaj sem zaposlena na Zvodu RS za šolstvo in opravljam delo višje predavateljice Šole za ravnatelje.
Imam opravljen izpit iz aktivnega znanja angleščine, znanja francoščine, govorim pa tudi nemški, hrvaški, srbski, češki, ruski in italijanski jezik.
Prav tako kot izpraševalka v komisiji za strokovne izpite poznam tudi celotno šolsko zakonodajo.
Moje močno področje je timsko delo in organizacija dela na pripravljalni, izvedbeni in analitični ravni, komunikacijske spretnosti, spremljanje dela, povratna informacija, refleksija.

Dr Verbole je diplomatka, mediatorka, raziskovalka, novinarka, trenerka in motivatorka. Ima več kot 25 let delovnih izkušenj na mednarodnem področju, ki jih je pridobila s svojim službovanjem na odločevalskih mestih v Združenih narodih (ZN) in v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Delovala je in še naprej deluje na različnih področjih kot so demokratizacija in razvoj civilne družbe, dobro upravljanje, človekove pravice, državljanska vzgoja, volitve, volilna reforma in neodvisnost volilnih institucij, preventivna diplomacija, mediacija, multikulturni dialog, pomiritve sprtih strani in reševanja konfliktov, gradnja miru in razvijanja dialoga, delo z mladimi, varnost in sodelovanje, lokalna samouprava, regionalni razvoj, problematika Romov in ranljivih skupin ter enakopravnost spolov. Sodelovala je s Svetom Evrope, predvsem na področju reševanja konfliktov in gradnje miru in promociji žensk v politiki v Severni Afriki in .na Kavkazu. Kariero je začela kot novinarka. Doktorirala je na Nizozemskem. V času študija se je ukvarjala s problematiko zaščitenih območij in še posebej reševanjem konfliktov med različnimi deležniki ter politiko in politiziranjem procesa razvoja. Bila je štipendistka Britanskega sveta, norveškega raziskovalnega inštituta in grške vlade. Aktivno je sodelovala pri ustanavljanju raziskovalne mreže COST – Social Sciences.

V Organizaciji združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (FAO) se je ukvarjala z razvojem podeželja. Vodila je tudi sekretariat FAO delovne skupine za ženske. V OVSE Misiji v Skopju se je ukvarjala z reformo izobraževanja in izobraževanjem manjšin ter medkulturnim dialogom. V Albaniji je vodila projekt za krepitve Romskih skupnosti. Kot visoka uradnica za demokratizacijo pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je med drugim zasnovala in izvedla številna usposabljanja za javne uslužbence, člane nevladnih organizacij, mlade, ženske političarke, člane parlamenta, člane volilnih komisij in volilne administracije ter Rome s področja razvoja lokalne samouprave, na temo mehanizmov za enakopravnost spolov, temo vključevanja v politiko in grajenja političnih znanj, na temo neodvisnost volilnih teles za strokovnjake in člane volilne administracije, usposabljanje nevladnih organizacij za vključevanje v procese odločanja in podobno. Kot strokovnjakinja za razvojne politike je svetovala vladam Albanije, Kosova in Turčije na temo razvijanja nacionalnih politik za reševanje problematike Romov in nudila tehnično podporo omenjenim vladam v boju proti diskriminaciji in za spoštovanje človekovih pravic. Kot ministrica svetovalka na sektorju za mednarodne organizacije (MZZ) je pokrivala OVSE. Je avtorica različnih publikacij na temo. Gostovala je kot predavateljica v okviru magistrskega študija International Relations and Diplomacy v Nemčiji, v okviru MZZ Diplomatske akademije in kot strokovnjakinja na Konferenci Evropskega diplomatskega programa o EU kot globalnem akterju vodila delavnico na temo Zahodnega Balkana. Trenutno se ukvarja s problematiko integracije držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo. Je članica različnih mednarodnih združenj.

Za mano je pestro poklicno obdobje več kot štirih desetletij in zato sem zdaj sicer uradno upokojena, nikakor pa ne mirujem. Po izobrazbi in v duši sem predvsem novinarka, sem pa tudi strokovnjakinja za javno komuniciranje oziroma odnose z javnostmi. Moja tretja specialnost je politični analitik domačih in mednarodnih odnosov ter zlasti Zahodnega Balkana in Evropske unije. Govorim angleško, francosko in delno italijansko, večletno bivanje v Srbiji pa mi je dalo tudi zelo dobro znanje srbskega jezika iz katerega sem prevedla v slovenščino več knjig.
Po diplomi na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, kjer sem študirala novinarstvo in mednarodne odnose, sem dobri dve desetletji delala kot novinarka in urednica v slovenskih medijih: v časopisni hiši Delo, na RTV Slovenija in časniku Republika. Večini ljudi sem iz tega obdobja najbolj ostala v spominu kot dopisnica Dela in RTV Slovenija iz Beograda, saj sem tam delala dobrih pet let v času razpada Jugoslavije in balkanskih vojn (1988 – 1993). V tem času sem pisala tudi za tuje medije. Nekajkrat sem sodelovala tudi z uglednimi tujimi novinarskimi hišami kot so CNN, BBC, Le Monde Diplomatique in Financial Times. Po vrnitvi iz Beograda sem bila dopisnica iz Slovenije v mednarodni novinarski mreži Alternativna informativna mreža (AIM), ki je v vojnem in povojnem času pokrivala dogajanje na območju nekdanje Jugoslavije.
Ko je iz finančnih razlogov ugasnil časnik Republika, katerega sem urejala kot odgovorna urednica, sem se zaposlila na Ministrstvu za zunanje zadeve in njegovi Službi za evropske zadeve. Bila sem ministrova svetovalka za odnose z javnostmi, pred vstopom v EU pa sem vodila tudi vladno kampanjo za ozaveščanje slovenske javnosti o Evropski uniji. V tem obdobju sem v Haagu tudi končala usposabljanje za javno komuniciranje in več usposabljanj o delovanju EU (Strasbourg, Maastricht, Berlin).
Prav poznavanje delovanja EU in odnosov med republikami nekdanje Jugoslavije, sta bili osnova, na kateri sem kasneje, v Državnem zboru RS in na Ministrstvu za zunanje zadeve gradila spoznavanje in analiziranje področja tako EU kot Zahodnega Balkana, še zlasti pa Srbije. Odnose na tem področju namreč spremljam več kot 30 let. Poznavanje obeh mednarodnih področij in nasploh mednarodnih odnosov mi je zelo pomagalo tudi v mojih dveh poslanskih mandatih (2008 – 2011 in 2011 – 2014), ko sem bila kar dvakrat predsednica parlamentarnega odbora za zunanje zadeve. Po končanih dveh mandatih v politiki (SD in Pozitivna Slovenija) sem se do upokojitve vrnila k svoji stroki na Ministrstvo za zunanje zadeve. Najprej sem vodila Sektor za javno diplomacijo in mednarodne odnose v kulturi, pred upokojitvijo pa kot politični analitik spremljala dogajanja na Zahodnem Balkanu in širitvene procese EU.
Svoje članke o teh vprašanjih sem v zadnjem času objavljala v slovenskih časnikih Delo in Večer, ter v beograjskem Medija centru in tamkajšnjih dnevnikih Danas in Nova.

Po osnovni izobrazbi sem profesorica matematike in pedagogike z dolgoletnimi izkušnjami na področju izobraževanja in projektnega vodenja. Zadnja leta se aktivno posvečam razvoju zelenih politik v okviru nove zelene stranke – Vesne.
Zadnjih 12 let aktivno delujem v nevladnem sektorju, kjer se osredotočam predvsem na okoljska vprašanja.

V obdobju 2013-2022 sem bila predsednica okoljske nevladne organizacije Društvo Ekologi brez meja, ki združuje aktiviste na področju varstva okolja. Prvi velik projekt društva je bil projekt »Očistimo Slovenijo«, ki je v enodnevni vseslovenski čistilni akciji združil več kot 14 % prebivalstva. V društvu smo razvili množico projektov, namenjenih spodbujanju povezovanja in družbeni aktivaciji ljudi in predvsem projektom na področju preprečevanja in zmanjševanja nastajanja odpadkov ter ponovni rabi. Krovni koncept, ki smo ga zastavili, je filozofija Zero waste, ki ga društvo kot nacionalna organizacija uresničuje tudi znotraj mreže Zero Waste Europe.

V prvih dveh akcijah Očistimo Slovenijo leta 2010 in 2012, ki sta aktivirali 14 % prebivalcev Slovenije, sem bila vodja lokalne koordinacije za 212 občin, leta 2012 tudi vodja projekta, prav tako sem bila vodja akcije Očistimo Slovenijo 2018. Bila sem vodja več prebojnih projektov (Eko-koncept, Tekstilnica, Zero Waste turizem, Ne meč’mo hrane stran! Itd.), intenzivneje sem se posvečala raziskovanju tematik, kot so zavržena hrana, implementacija konceptov krožnega gospodarstva ter Zero Waste na vseh nivojih, zeleni turizem itd.

Zaradi izjemne odmevnosti zadnje akcije Očistimo Slovenijo 2018, s sloganom Še zadnjič!, sem si leta prislužila naslov Slovenke leta 2018, časnik Delo pa me je nominiral tudi za Delovo osebnost leta 2018.

Ker mislim, da je dolžnost vseh nas razvijati družbo, biti aktiven državljan in prispevati k sistemskim spremembam, sem se odločila, da odločneje zastopam zelene in socialno pravične teme tudi v politiki. V letu 2019 sem bila na volitvah za evropski parlament nosilka liste “Povežimo se,” ki jo je podprla tudi Evropska zelena stranka (European Greens), leta 2022 pa sem s somišljeniki ustanovila Vesno – zeleno stranko. Stranka se je udeležila vseh volitev, postala članica evropskih Zelenih, njena podpora pa vztrajno raste.

Ne glede na to, sem ves čas tudi aktivna prostovoljka. Na lokalnem nivoju sem soustanoviteljica Društva za povezan razvoj Zgornje Savinjske doline, ki je še posebej pomembno pri obnovi in razvoju doline po katastrofalnih poplavah 4. avgusta 2023.

Sem oseba, ki verjame v moč povezovanja, v moč posameznika in njegovih dejanj, vsi lahko vplivamo na družbo in spreminjamo svet.

Kaja Širok (1975) je diplomirana zgodovinarka in italijanistka. Podiplomski študij je nadaljevala na kombiniranem programu ZRC SAZU in UNG ter leta 2009 doktorirala iz področja kulturne zgodovine. Za doktorsko delo je prejela nagrado Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.Leta 2011 je prevzela vodenje Muzeja novejše zgodovine Slovenije, kjer je delovala do leta 2021. V tem času se je muzej razvil v modernen in atraktiven prostor kulturnih in družbenih izmenjav, spoznavanja in učenja o kompleksnosti dogodkov XX. stoletja. Ob vodenju muzeja je dr. Širok tudi redno uspešno prijavljala evropske projekte, ki so dodatno obogatili ponudbo muzeja in ustvarili aktivno mrežo strokovnega povezovanja med evropskimi muzeji in sorodnimi znanstvenimi ustanovami. Kot docentka za področje novejše in sodobne zgodovine je istočasno delovala znotraj znanstvene raziskovalne skupine na oddelku za sociologijo, Filozofska fakulteta (UL).
Raziskovalno je aktivna na področju zgodovine, muzeologije in dediščine, ustne zgodovine, študij o mejah in nacionalnosti, študij koletivnega spomina. Objavlja v slovenskih in mednarodnih znanstvenih revijah, teksti se osredotočajo na teme vizualizacije preteklosti v nacionalnih spominskih praksah, oblikovanju nacionalnih naracij, nastanku in razumevanju nacionalnih mej.

Dr. Kaja Širok deluje danes kot samostojna podjetnica, svetovalka za področje kulturega mangementa in področja sodobne zgodovine. Aktivna je v pripravljalni skupini Evropske prestolnice kulture GO! 2025, deluje kot predavateljica za področje kulturne zgodovine na Univerzi v Novi Gorici in že drugi mandat vodi nacionalni slovenski odbor mednarodne organizacije ICOM. Aktivno deluje v različnih odborih muzejskih mednarodnih organizacijah, leta 2019 jo je Evropski parlament potrdil v akademski svet Hiše evropske zgodovine v Bruslju.

Za svoje delo na področju kulture in znanosti ji je leta 2014 Republika Italija podelila naziv Vitezinja reda italijanske zvezde. Leta 2015 se je na vabilo Združenih držav Amerike udeležila mednarodnega programa Cultural heritage preservation and museum management, v organizaciji International Visitor Leadership Program.

Zavezana k ustvarjanju participativnih, odgovornih in vključujočih družbenih okolji, ki delujejo v dobro javnosti in za potrebe vseh državljanov.