Tatjana Bobnar
Junij 2022-December 2022
Ministrica za notranje zadeve v Vladi RS
-vodenje ministrstva z 2 organoma v sestavi

Marec 2020 – junij 2022
Svetovalka generalnega direktorja policije
– nosilka predmeta in predavateljica kazenskega prava na Policijski akademiji
-vodenje odbora za etiko in integriteto v policiji
-sodelovanje pri pisanju terminološki slovarja

December 2018 – marec 2020
Generalna direktorica policije
-vodenje slovenske policije

Marec 2009 – december 2018
Namestnica generalnega direktorja policije
-vodenje številnih projektov v policiji – ustanovitev posvetovalnega telesa za enakost spolov v policiji, vodenje projekta v policiji priprave nove policijske zakonodaje, sodelovanje pri pripravi številnih strokovnih podzakonskih aktov s področja policijskih postopkov in policijske.organizacije, vodenje projekta krepitve etike in integritete v policiji, vodenje projekta psihološke pomoči in podpore v policiji, vodenje delovne skupine za odpravo administrativnih bremen v policiji, sodelovanje z vladnimi in nevladnimi organizacijami na temo odprave stereotipov in diskriminacije na področju spola, spolne usmerjenosti, sodelovanje pri preventivnih projektih na temo preprecevanja nasilja nad ženskami in nasilja v družini, vodenje priprave nove policijske strategije za delo v skupnosti, predsednica programskega sveta policijske akademije, soustanoviteljica in vodja sveta za policijsko pravo in pooblastila, predavateljica kazenskega prava v Policijski akademiji….

2007-2009
Pomočnica direktorja uprave kriminalistične policije
-vodenje in koordinacija dela na področju pravno sistemskih zadev in sprememb kazenske zakonodaje

2005-2007
Pomočnica direktorja Policijske uprave Ljubljana
– koordinacija dela policijske uprave na vseh segmentih delovanja policije na regionalni ravni

2002-2007
Vodja službe za operativno podporo Policijske uprave Ljubljana
– vodenje službe in skrb za finančno, materialno tehnično in logistično podporo vsem službam policijske uprave Ljubljana

1996- 2002
Vodja skupine za mladoletniško kriminaliteto , Sektor kriminalistične policije, Policijska uprava Ljubljana
– vodenje kriminalistov pri preiskavi kaznivih dejanj nasilja v družini, spolnega nasilja, usposabljanje policistov, sodelovanje v multidisciplinarnih timih

1993-1996
Kriminalistka v skupini za mladoletniško kriminaliteto, Policijska uprava Ljubljana

1984-1988
Družboslovni tehnik
Srednja jezikovna in družboslovna šola Ljubljana
Angleški, italijanski, nemški jezik, psihologija, filozofija, sociologija

1988-1993
Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta, kriminologijo, kazensko procesno pravo, kazensko materialno pravo, ekonomika, filozofija prava, rimsko pravo, mednarodno pravo

2000-2004
Magister pravnih znanosti
Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta, sodna psihopatologija, kazensko pravo, kriminologija

Vodstvene kompetence:
Vodenje velikih sistemov, vodenje projektov, multidisciplinarnih delovnih skupin, vodenje priprave predlogov sprememb zakonov…..
Opravljeno usposabljanje CEPOL za najvišje policijske vodje TOPSPOC, Police leadership, Train the Trainers 1, 2, CEPOL vloga žensk v policiji,…..

Rojena sem 19. 5. 1976 v Celju. Po končani gimnaziji v Celju sem nadaljevala študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer Slovenski jezik in književnost, kjer sem tudi diplomirala 21. 12. 2000 in dobila naziv profesorica slovenščine. V gimnaziji in na fakulteti sem bila Zoisova štipendistka. Leta 2009 sem magistrirala na ISH v Ljubljani, smer Lingvistika govora in teorija družbene komunikacije, tema naloge je bila Razvoj kompetenc pri učenju slovenščine kot drugega jezika, v kateri je predstavljena primerjava med slovenščino kot prvim jezikom in slovenščino kot drugim jezikom ter kognitivna zavest in pragmatičnost pri učenju jezika in vpliv znanja različnih jezikov na razvoj komunikacijske kompetence.
Že od leta 1998 delam v šolstvu, takrat sem v OŠ Bičevje nadomeščala učiteljico. Nadaljevala sem na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, kjer sem tudi nadomeščala učiteljico, nato v OŠ Spodnja Šiška v Ljubljani, od leta 2000 kot učiteljica, od 2005 pa kot ravnateljica šole, od leta 2009 sem bila ravnateljica v OŠ Lucija, nato pa ravnateljica v OŠ Vide Pregarc. Zdaj sem zaposlena na Zvodu RS za šolstvo in opravljam delo višje predavateljice Šole za ravnatelje.
Imam opravljen izpit iz aktivnega znanja angleščine, znanja francoščine, govorim pa tudi nemški, hrvaški, srbski, češki, ruski in italijanski jezik.
Prav tako kot izpraševalka v komisiji za strokovne izpite poznam tudi celotno šolsko zakonodajo.
Moje močno področje je timsko delo in organizacija dela na pripravljalni, izvedbeni in analitični ravni, komunikacijske spretnosti, spremljanje dela, povratna informacija, refleksija.

Sem ravnateljica Evropske šole Ljubljana, kjer vsakodnevno živim šolsko življenje. Pred tem sem ga 20 let spoznavala na Ministrstvu za izobraževanje, zadnjih 10 let kot vodja službe, ki skrbi za učitelje. Po osnovni izobrazbi psihologinja, ki nikoli ni opravljala tega poklica, in magistrica politologije.
Delo na ministrstvu za šolstvo mi je odkrilo nekaj temeljnih spoznanj, ki so povprečnemu naključnemu obiskovalcu šole pogosto skrita. Biti učitelj je poslanstvo, ne poklic. V rokah posameznega učitelja je pogosto prihodnost cele generacije; pa se tega zavedamo? Hočemo imeti v šolah radovedne in inovativne ali so nam ljubši pohlevni in črkobralski učitelji? Je poslanstvo moč finančno ovrednotiti in ukalupiti v 8-urni delavnik z registracijo delovnega časa?
Priložnost sem imela sodelovati v različnih delovnih skupinah, bila sem predstavnica Slovenije v UNESCO projektu Education for all, v Bruslju sem sodelovala z različnimi strokovnjaki v zvezi s pedagoškim kadrom, kar mi je dalo edinstven vpogled v izobraževalne politike posameznih držav. Boljše in slabše. Vsekakor pa bi se imeli iz njih veliko naučiti. In sprevideti, da imamo v Sloveniji dober izobraževalni sistem, ki pa nujno potrebuje nekaj “vzdrževalnih” del.
Zdaj orjem ledino z edino slovensko šolo, ki izvaja program evropskih šol. Od leta 2018, ko jo je Vlada RS ustanovila, smo zrasli do sekundarne stopnje, prva matura nas čaka čez tri leta. Program je drugačen od slovenskih, pogoji dela so drugačni, jezik je drugačen, z odličnimi sodelavci pa je vse mogoče. To pa je tudi moj življenjski moto.
Poleg ravnateljevanja sem še predavateljica na višji strokovni šoli, izpraševalka na strokovnih izpitih za učitelje, rada kuham in pečem, še raje pa berem.

Za mano je pestro poklicno obdobje več kot štirih desetletij in zato sem zdaj sicer uradno upokojena, nikakor pa ne mirujem. Po izobrazbi in v duši sem predvsem novinarka, sem pa tudi strokovnjakinja za javno komuniciranje oziroma odnose z javnostmi. Moja tretja specialnost je politični analitik domačih in mednarodnih odnosov ter zlasti Zahodnega Balkana in Evropske unije. Govorim angleško, francosko in delno italijansko, večletno bivanje v Srbiji pa mi je dalo tudi zelo dobro znanje srbskega jezika iz katerega sem prevedla v slovenščino več knjig.
Po diplomi na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, kjer sem študirala novinarstvo in mednarodne odnose, sem dobri dve desetletji delala kot novinarka in urednica v slovenskih medijih: v časopisni hiši Delo, na RTV Slovenija in časniku Republika. Večini ljudi sem iz tega obdobja najbolj ostala v spominu kot dopisnica Dela in RTV Slovenija iz Beograda, saj sem tam delala dobrih pet let v času razpada Jugoslavije in balkanskih vojn (1988 – 1993). V tem času sem pisala tudi za tuje medije. Nekajkrat sem sodelovala tudi z uglednimi tujimi novinarskimi hišami kot so CNN, BBC, Le Monde Diplomatique in Financial Times. Po vrnitvi iz Beograda sem bila dopisnica iz Slovenije v mednarodni novinarski mreži Alternativna informativna mreža (AIM), ki je v vojnem in povojnem času pokrivala dogajanje na območju nekdanje Jugoslavije.
Ko je iz finančnih razlogov ugasnil časnik Republika, katerega sem urejala kot odgovorna urednica, sem se zaposlila na Ministrstvu za zunanje zadeve in njegovi Službi za evropske zadeve. Bila sem ministrova svetovalka za odnose z javnostmi, pred vstopom v EU pa sem vodila tudi vladno kampanjo za ozaveščanje slovenske javnosti o Evropski uniji. V tem obdobju sem v Haagu tudi končala usposabljanje za javno komuniciranje in več usposabljanj o delovanju EU (Strasbourg, Maastricht, Berlin).
Prav poznavanje delovanja EU in odnosov med republikami nekdanje Jugoslavije, sta bili osnova, na kateri sem kasneje, v Državnem zboru RS in na Ministrstvu za zunanje zadeve gradila spoznavanje in analiziranje področja tako EU kot Zahodnega Balkana, še zlasti pa Srbije. Odnose na tem področju namreč spremljam več kot 30 let. Poznavanje obeh mednarodnih področij in nasploh mednarodnih odnosov mi je zelo pomagalo tudi v mojih dveh poslanskih mandatih (2008 – 2011 in 2011 – 2014), ko sem bila kar dvakrat predsednica parlamentarnega odbora za zunanje zadeve. Po končanih dveh mandatih v politiki (SD in Pozitivna Slovenija) sem se do upokojitve vrnila k svoji stroki na Ministrstvo za zunanje zadeve. Najprej sem vodila Sektor za javno diplomacijo in mednarodne odnose v kulturi, pred upokojitvijo pa kot politični analitik spremljala dogajanja na Zahodnem Balkanu in širitvene procese EU.
Svoje članke o teh vprašanjih sem v zadnjem času objavljala v slovenskih časnikih Delo in Večer, ter v beograjskem Medija centru in tamkajšnjih dnevnikih Danas in Nova.

Kaja Širok (1975) je diplomirana zgodovinarka in italijanistka. Podiplomski študij je nadaljevala na kombiniranem programu ZRC SAZU in UNG ter leta 2009 doktorirala iz področja kulturne zgodovine. Za doktorsko delo je prejela nagrado Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.Leta 2011 je prevzela vodenje Muzeja novejše zgodovine Slovenije, kjer je delovala do leta 2021. V tem času se je muzej razvil v modernen in atraktiven prostor kulturnih in družbenih izmenjav, spoznavanja in učenja o kompleksnosti dogodkov XX. stoletja. Ob vodenju muzeja je dr. Širok tudi redno uspešno prijavljala evropske projekte, ki so dodatno obogatili ponudbo muzeja in ustvarili aktivno mrežo strokovnega povezovanja med evropskimi muzeji in sorodnimi znanstvenimi ustanovami. Kot docentka za področje novejše in sodobne zgodovine je istočasno delovala znotraj znanstvene raziskovalne skupine na oddelku za sociologijo, Filozofska fakulteta (UL).
Raziskovalno je aktivna na področju zgodovine, muzeologije in dediščine, ustne zgodovine, študij o mejah in nacionalnosti, študij koletivnega spomina. Objavlja v slovenskih in mednarodnih znanstvenih revijah, teksti se osredotočajo na teme vizualizacije preteklosti v nacionalnih spominskih praksah, oblikovanju nacionalnih naracij, nastanku in razumevanju nacionalnih mej.

Dr. Kaja Širok deluje danes kot samostojna podjetnica, svetovalka za področje kulturega mangementa in področja sodobne zgodovine. Aktivna je v pripravljalni skupini Evropske prestolnice kulture GO! 2025, deluje kot predavateljica za področje kulturne zgodovine na Univerzi v Novi Gorici in že drugi mandat vodi nacionalni slovenski odbor mednarodne organizacije ICOM. Aktivno deluje v različnih odborih muzejskih mednarodnih organizacijah, leta 2019 jo je Evropski parlament potrdil v akademski svet Hiše evropske zgodovine v Bruslju.

Za svoje delo na področju kulture in znanosti ji je leta 2014 Republika Italija podelila naziv Vitezinja reda italijanske zvezde. Leta 2015 se je na vabilo Združenih držav Amerike udeležila mednarodnega programa Cultural heritage preservation and museum management, v organizaciji International Visitor Leadership Program.

Zavezana k ustvarjanju participativnih, odgovornih in vključujočih družbenih okolji, ki delujejo v dobro javnosti in za potrebe vseh državljanov.