ONA VE – Združenje za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja

Kaja Širok (1975) je diplomirana zgodovinarka in italijanistka. Podiplomski študij je nadaljevala na kombiniranem programu ZRC SAZU in UNG ter leta 2009 doktorirala iz področja kulturne zgodovine. Za doktorsko delo je prejela nagrado Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.Leta 2011 je prevzela vodenje Muzeja novejše zgodovine Slovenije, kjer je delovala do leta 2021. V tem času se je muzej razvil v modernen in atraktiven prostor kulturnih in družbenih izmenjav, spoznavanja in učenja o kompleksnosti dogodkov XX. stoletja. Ob vodenju muzeja je dr. Širok tudi redno uspešno prijavljala evropske projekte, ki so dodatno obogatili ponudbo muzeja in ustvarili aktivno mrežo strokovnega povezovanja med evropskimi muzeji in sorodnimi znanstvenimi ustanovami. Kot docentka za področje novejše in sodobne zgodovine je istočasno delovala znotraj znanstvene raziskovalne skupine na oddelku za sociologijo, Filozofska fakulteta (UL).
Raziskovalno je aktivna na področju zgodovine, muzeologije in dediščine, ustne zgodovine, študij o mejah in nacionalnosti, študij koletivnega spomina. Objavlja v slovenskih in mednarodnih znanstvenih revijah, teksti se osredotočajo na teme vizualizacije preteklosti v nacionalnih spominskih praksah, oblikovanju nacionalnih naracij, nastanku in razumevanju nacionalnih mej.

Dr. Kaja Širok deluje danes kot samostojna podjetnica, svetovalka za področje kulturega mangementa in področja sodobne zgodovine. Aktivna je v pripravljalni skupini Evropske prestolnice kulture GO! 2025, deluje kot predavateljica za področje kulturne zgodovine na Univerzi v Novi Gorici in že drugi mandat vodi nacionalni slovenski odbor mednarodne organizacije ICOM. Aktivno deluje v različnih odborih muzejskih mednarodnih organizacijah, leta 2019 jo je Evropski parlament potrdil v akademski svet Hiše evropske zgodovine v Bruslju.

Za svoje delo na področju kulture in znanosti ji je leta 2014 Republika Italija podelila naziv Vitezinja reda italijanske zvezde. Leta 2015 se je na vabilo Združenih držav Amerike udeležila mednarodnega programa Cultural heritage preservation and museum management, v organizaciji International Visitor Leadership Program.

Zavezana k ustvarjanju participativnih, odgovornih in vključujočih družbenih okolji, ki delujejo v dobro javnosti in za potrebe vseh državljanov.

Nataša Pirc Musar se je rodila leta 1968 v Ljubljani. Na ljubljanski Pravni fakulteti je diplomirala leta 1992, pravosodni izpit pa je opravila leta 1997. Po zaključku študija se je zaposlila na slovenski nacionalni televiziji, kjer je šest let delala kot novinarka in voditeljica osrednje informativne oddaje TV Dnevnik. Nato je bila pet let voditeljica osrednje informativne oddaje 24 ur na največji slovenski komercialni televiziji POP TV.Svoje novinarsko znanje je dodatno izpopolnjevala na CNN v Atlanti, v Združenih državah Amerike, kasneje pa je dva semestra študirala na oddelku za medije na univerzi v Manchestru v Veliki Britaniji. Med študijem je bila na praksi na televizijskih postajah BBC, Granada TV, Sky News, Reuter TV in Border TV. Pisala je tudi časopisne članke in delala na različnih radijskih postajah.

Želja po novih znanjih jo je leta 2001 vodila v gospodarstvo. Vodila je službo za korporativno komuniciranje v družbi Aktiva Group, največji zasebni finančni družbi v Sloveniji. Aprila 2003 se je zaposlila na Vrhovnem sodišču kot direktorica Centra za izobraževanje in informiranje. Julija 2004 jo je Državni zbor na predlog predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška izvolil za pooblaščenko za dostop do informacij javnega značaja. Od 31. 12. 2005 dalje pa je opravljala funkcijo informacijske pooblaščenke.

Na predlog predsednika republike dr. Danila Türka jo je Državni zbor 21. 5. 2009 ponovno izvolil za informacijsko pooblaščenko. Petletni mandat je kot informacijska pooblaščenka začela 16. 7. 2009 in ga končala 16.7.2014.

Oktobra 2009 je Nataša Pirc Musar postala podpredsednica Skupnega nadzornega organa za Europol (JSB Europol), marca 2013 pa je bila izvoljena za predsednico tega organa. Člani tega nadzornega organa so predstavniki nacionalnih nadzornih organov za varstvo osebnih podatkov vseh držav članic Europola (države članice EU). Poslanstvo skupnega nadzornega organa je, da v skladu s Konvencijo o Europolu opravlja neodvisen pregled nad dejavnostmi Europola in tako zagotovi, da med shranjevanjem, obdelavo in uporabo podatkov, ki jih ima Europol, niso kršene pravice posameznika. Skupni nadzorni organ poleg tega spremlja dopustnost prenosa podatkov, ki izhajajo iz Europola. Funkcije predsednice JSB Europol je opravljala do izteka mandata na funkciji informacijske pooblaščenke julija 2014.

Oktobra 2014 je ustanovila pravno pisarno, 9. decembra pa je pri Odvetniški zbornici Slovenije zaprisegla kot odvetnica. Odvetniška družba Pirc Musar je začela delovati 1.1.2015. Leta 2018 se preimenuje v Odvetniško družbo Pirc Musar & Lemut Strle.

Novembra 2015 je na dunajski pravni fakulteti doktorirala s tezo Kako najti pravo ravnovesje med varstvom osebnih podatkov in dostopom do informacij javnega značaja z uporabo testa interesa javnosti.

Od leta 2015 do 2019 je bila članica žirije za razdelitev sredstev za novinarske preiskovalne zgodbe pri JournalismFund v Bruslju.

Delovala sem Državnem zboru, Kabinetu predsednika vlade, Ministrstvu za okolje in prostor ter v številnih nevladnih institucijah v Sloveniji.

Zadnja leta se kot starejša svetovalka v komunikacijski družbi Herman & partnerji osredotočam na korporativno in krizno komuniciranje.

Nika Rozman, rojena 1985 v Ljubljani, je pod mentorstvom profesorjev Jožice Avbelj in Jerneja Lorencija leta 2010 diplomirala iz dramske igre in umetniške besede na AGRFT. Istega leta se je zaposlila v MGL, leta 2014 pa prestopila v ansambel SNG Drama Maribor. Trenutno deluje na svobodi. Ustvarila je več kot trideset gledaliških vlog, med njimi mnoge nosilne kot so Cankarjeva Jacinta, Shakespearovi Julija in Ofelija, Wedekindova Lulu, Katerina Ostrovskega, Viripajeva Saša, Lotzova Mrs. Pellner… Sodelovala je v gledaliških produkcijah APT Novo mesto, Gledališča Glej, Mini teatra, SNG Drama Ljubljana, Gledališča Škuc, Gledališča Koper, SNG Nova Gorica, Slovenskega mladinskega gledališča, z Zavodom Margareta Schwarzwald, Vio Negativo, Zavodom EMANAT, Zavodom Maska.
Nastopila je v številnih filmskih, video in televizijskih projektih, med drugim v kratkih filmih Barbare Zemljič, Tomaža Gorkiča, Marine Gržinić, Pile Rusjan, Urške Djukić, Sare Kern… ter v celovečernih filmih Kruha in iger in Pod gladino Klemna Dvornika, v filmu Idila Tomaža Gorkiča ter v filmu Tijane Zinajić Prasica, slabšalni izraz za žensko. Televizijsko občinstvo jo najbolj prepozna po vlogi Tine Lanc iz serije Jezero, Leninov park in Dolina rož, mlajši pa kot voditeljico oddaje Krompir na Rtv Slovenija. Glas je posodila številnim radijskim igram in animiranim junakom. Svoje znanje in izkušnje redno izpopolnjuje na različnih domačih in mednarodnih izobraževanjih in delavnicah igre, filma, plesa, glasu, performasa.
Prejela je Borštnikovo nagrado za mlado igralko za vlogo Katerine v uprizoritvi Nevihta Mestnega gledališča ljubljanskega, priznanje ZDUS za umetniške dosežke za vloge v predstavah Prevare Jere Ivanc, Pohujšanje v dolini šentflorjanski Ivana Cankarja in Lulu Franka Wedekinda, Vesno za najboljšo stransko vlogo za vlogo Mie v filmu Idila in nagrado Najsvetlejša zvezda 2020 za vlogo Tine v nadaljevanki Jezero. kot tudi več nagrad za projekte v katerih je sodelovala.

Po maturi na II. gimnaziji Maribor sem študij nadaljevala na ekonomskih fakultetah v MB in LJ. Od leta 2003 sem bila zaposlena na Ministrstvu za finance RS, v NLB, na SVLR ter v Mestni občini Maribor. Bila sem tudi državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu, pristojna za vodenje kohezijske politike, v letih 2012 in 2013. Pred imenovanjem za državno sekretarko na SVRK sem bila zaposlena v Slovenski Bistrici kot vodja občinskega Oddelka za gospodarstvo in direktorica RIC.

Sem doktorska kandidatka in raziskovalka na področju onkologije in sem svoje študije opravljala na Cold Spring Harbor Laboratoriju. Moj raziskovalni fokus je molekularna biologija, genetika in epigenetika raka ter pristopi precizne medicine pri njihovem zdravjenju. Preučevala sem mehanizme odpornosti rakavih celic na tarčne terapije pri EGFR-Tki-odpornih bolnikih s pljučnim rakom z objavljenim člankom (Safaric Tepes, 2021, eLife), do optimizacije uporabe metode CRISPR-(dd)Cas9 ki omogoča temporalno kontrolo delovanja Cas9 (Safaric Tepes, 2021, JoVE). V zadnji raziskavi pa sem razvila elaborat (Safaric Tepes, 2021, Nature LI) za preučevanje redkih tumorjev, ki jih poganja genska fuzija, kot je mezenhimski hondrosarkom, kjer sem identificirala in potrdila nove možnosti zdravljenja z že registriranim zdravilom Imatinib.

S svojim delom sem lansko leto bila častna panelistka na srečanju C3 US-Arab Healthcare and Business Summit v NYC v sklopu s področja preprečevanja in zdravljenja raka, organiziranega s strani prestolonaslednika in bahreinskega premiera Salman bin Hamad Al Khalifa. Z delom o odpornosti pljučnega raka pa sem postala ena od finalistk nagrade KRKINIH nagrad 2021. S strani Svetovnega Slovenskega Kongresa pa sem bila zaradi dela v v precizni medicini vabljena panelistka na konferenco slovenskih zdravnikov iz sveta (2021), kjer sem predstavila svoja odkritja.

Poleg znanstvenice sem zagovornica sistemskih sprememb pri enakosti spolov v znanosti. Januarja 2021 sem postala strokovna sodelavka pri Royal Academy of Science International Trust, mednarodne organizacije, ki ima posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem Svetu Združenih narodov, pod vodstvom HRH Princess dr. Nisreen El-Hashemite, kjer sodelujem pri programih zagotavljanja verodostojnih znanstvenih nasvetov ter oblikovanju znanstvene politike predvsem na področju spolne enakopravnosti v znanosti na sedežu Združenih narodov v New Yorku. Poleg tega sem v sodelovanju s Slovensko misijo pri Združenih narodih bila aktivno vključena v ozaveščanje pomena povečanja števila deklet in žensk v znanosti na mednarodnih konferencah v ZN v letih 2020, 2021 in 2022 ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti, 11. februarja. Ob sodelovanju z bivšo veleposlanico Darjo Bavdaž Kuret pa sva organizirali prvo strokovno ekskurzijo veleposlanikov držav članic pri ZN na ogled Cold Spring Harbor Laboratorija, predstavitev novih tehnologij in znanstvenikov. Poleg tujine sem tudi aktivna doma in pri povezovanju Slovenk po svetu in razširjanju znanja. Kot aktivna članica društva VTIS organiziram dogodke in okrogle mize za povezovanje Slovenk po svetu z namenom osveščanja problema spolne neenakopravnosti v strokovnem prostoru in kako zmanjšati vrzel med spoloma. Letos pa sem predavateljica na TEDxLjubljana z namenom razširjanja znanja o genetiki raka in novih možnosti zdravljenja. Za več informacij in kontakt na Linkedin: www.linkedin.com/in/polonast

Diplomatka, uslužbenka MZZ RS, z diplomo s področja mednarodnih odnosov in doktoratom s področja politične antropologije. Mojo profesionalno pot je zaznamovalo srečanje z antropologijo in terensko delo med Šangani v Južni Afriki in Črnogorci na Balkanu. Med analizo mednarodnih odnosov iščem podtone in skrite vzroke za delovanje držav in narodov.

V zadnjih desetih letih so moja specializacija globalni izzivi oziroma multilateralna okoljska in znanstvena diplomacija. Med mandatom v tujini (stalno predstavništvo pri OECD v Parizu) sem delovala tudi na področjih mednarodnega razvojnega sodelovanja, digitalizacije in okoljskih politik. V zadnjem letu sem na MZZ odgovorna za področje podnebne diplomacije (UNFCCC in ostali multilateralni forumi).

Anuška Ferligoj, rojena 1947, je 1971 diplomirala na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani smer matematika in fizika, leta 1979 je magistrirala in leta 1983 doktorirala na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.
Do upokojitve 1. 1. 2020 je bila redna profesorica za statistiko, zdaj pa zaslužna profesorica na Univerzi v Ljubljani, od leta 1972 zaposlena na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. V obdobju 2003–05 je bila dekanja Fakultete za družbene vede, dolga leta pa je vodila tudi Katedro za družboslovno metodologijo in informatiko. Bila je ustanovna in dolgoletna predstojnica Centra za metodologijo in informatiko na Inštitutu za družbene vede in vzpostavila je doktorski program Statistika in magistrski program Uporabna statistika. Predavala je in še predava statistiko, multivariatne metode, metodologijo družboslovnega raziskovanja in analizo socialnih omrežij na dodiplomski in podiplomski ravni na več fakultetah Univerze v Ljubljani in na tujih univerzah. Ukvarja se z analizo socialnih omrežij (še posebej z bločnimi modeli), metodami multivariatne analize (še posebej metodami razvrščanja v skupine), z ocenjevanjem zanesljivosti in veljavnosti merjenja in uporabo statističnih metod v različnih znanstvenih disciplinah.
Je akademski vodja v Laboratoriju za uporabo analize omrežij na NRU HSE v Moskvi. Bila je predsednica Statističnega sveta RS, članica European Statistical Advisory Committee (ESAC) (2011-2015), članica Znanstvenega sveta ARRS (2011-2015) in svetovalnega odbora Austrian Platform for Surveys, Methods and Empirical Analysis (2014-2018). Bila je vodja programske skupine Družboslovna metodologija, statistika in informatika (v letih 2005 in 2006 je bila izbrana kot ena najboljših na področju družbenih ved) in drugih raziskovalnih projektov, tudi koordinatorica ESF ECRP projekta (2010-2012). Bila je ustanoviteljica in glavna urednica revije Metodološki zvezki in članica več uredniških odborov mednarodnih znanstvenih revij (npr. Journal of Classification, Social Networks, Journal of Mathematical Sociology, Statistics in Transition, Methodology, Advances in Data Analysis and Classification). Objavljala v mednarodnih znanstvenih revijah (npr. Psychometrika, Journal of Mathematical Sociology, Journal of Classification, Social Networks, Quality and Quantity, Scientometrics). Njena najpomembnejša knjižna dela so: Razvrščanje v skupine (1989), Osnove statistike na prosojnicah (1995, 1997), Zanesljivost in veljavnost merjenja (1995) (s sod.), Statistični terminološki slovar (1994, 2001) (s sod.), Generalized Blockmodeling (s sod., Cambridge University Press, 2005), Understanding Large Temporal Networks and Spatial Networks (s sod., Wiley, 2014), Advances in Network Clustering and Blockmodeling (s sod., Wiley, 2020). Organizirala je več kot 30 mednarodnih znanstvenih srečanj s področja metodologije in statistike, med njimi RC33 ISA (1988), INSNA (2004), IFCS (2006) in ESRA (2013) ter uredila več zbornikov referatov s teh srečanj.
Prejela je nagrado Sklada Borisa Kidriča (1990), Fulbrightovo nagrado v obliki štipendije (1990/1991), podeljen ji je bil naslov ambasadorka Republike Slovenije v znanosti (1997), študentsko priznanje za najboljšega profesorja na Fakulteti za družbene vede v letih 2007 in 2008, Blejčevo priznanje (2012, Statistično društvo Slovenije) in zlata plaketa Univerze v Ljubljani (2013). Za monografijo Generalized Blockmodeling je prejela nagrado Harrison White Outstanding Book Award za leto 2007, Sekcije za matematično sociologijo Ameriškega združenja za sociologijo, Simmelovo nagrado (2007, International Network for Social Network Analysis) in častni doktorat na Univerzi Eötvös Lorand v Budimpešti (2010). Je izvoljena članica Evropske akademije za sociologijo in Mednarodnega statističnega inštituta. Leta 2020 je bila imenovana za zaslužno profesorico Univerze v Ljubljani.

Po izobrazbi sem magistra psiholoških znanosti, dodatno pa sem svoja znanja nadgrajevala iz veščin coachinga, transakcijske analize, čuječnosti in transcedentalne meditacije. Delovne izkušnje sem pridobivala v najrazličnejših delovnih okoljih: mednarodnem podjetju, nevladnem sektorju, sem ustanoviteljica in partner pri start-up portalu mojpsihoterapevt.si, že več kot sedem let pa vodim tudi svetovalno podjetje Hiša psihologije.

Kot psihologinja in coachinja se v podjetjih vključujem pri izgradnji miselnosti in vedenj, ki so potrebna za odlično izvedbo, tako osebno kot delovno. Zaposlenim pomagam k boljšemu razumevanju sebe in drugih, kar vodi v prijazne delovne odnose in učinkovito timsko delo. Intenzivno se posvečam tudi tematiki osebne prožnosti, ključni veščini sodobnega časa polnega sprememb in izzivov, oblikovala sem tudi spletni program Krepimo osebno prožnost: https://www.matejavidecnik.si/spletni-program/

Posameznikom skozi individualno delo pomagam, da ob moji strokovni podpori in polnem sprejemanju premagajo svoje ovire in osebnostno ter profesionalno rastejo. V rokavu imam številne tehnike in orodja, ki pomagajo do bolj polnega, zadovoljnega, uspešnega življenja ter dela. Razvijam različne psihološke online programe, ki omogočajo samostojno učenje in delo v lastnem tempu.

Z veliko skrbnostjo pišem članke za različne medije, gostujem pri različnih TV prispevkih, na svojih družbenih kanalih pa objavljam kratke psihološke namige. Sem tudi skrbna mentorica mladim podjetnikom in ekipam pri Spirit Slovenija.

Že več kot 20 let pa delujem tudi na področju psihologije potrošnika. Sem moderatorka, raziskovalka in svetovalka podjetjem pri poglobljenem razumevanju kupcev, trga in trendov, uporabniške izkušnje, nakupne poti in nakupnih navad ter zadovoljstva in zvestobe.