Strokovnjakinje v kategoriji: prevajanje

  • Mateja Gomboc
    Mateja Gomboc

    {Name + first and last name: 1}

    Sem pisateljica, prevajalka, profesorica slovenščine in italijanščine, mama, žena, prijateljica, Slovenka, Primorka, med tednom Ljubljančanka. Rada poučujem in sem med mladimi – sem profesorica na gimnaziji – in rada imam slovenski jezik – zato tudi pišem jezikovne priročnike. Prevajam iz italijanščine, zlasti leposlovne knjige za otroke in mladino. Še najraje pa sem pisateljica. Prisluhnem življenju, o njem razmišljam, potem pa ga prenesem v knjige. Rada imam življenje, boste videli v knjigah!

    Sem pisateljica, prevajalka in profesorica slovenščine in italijanščine, doma s Primorske, iz Vipavske doline, živim pa v Ljubljani.
    Poučujem na gimnaziji, tuje pa mi niso niti poklicne in strokovno-tehnične šole, saj imam tudi te delovne izkušnje. Skrb za dijake, ki se niso znašli v strukturah slovenskega jezika, me je privedla do pisanja jezikovnih priročnikov, ki jih je zdaj že prek 30. Za učbenik Slovenščina, po korakih do odličnega znanja sem leta 2019 na Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado za najlepše oblikovan priročnik. Učbeniki in delovni zvezki Besede 1-5 so na šolskih klopeh poklicnih in poklicno-tehničnih šol že od leta 2000.
    Kot profesorica sem dnevno med mladimi. Skupaj z njimi tudi sama rastem in se učim, kajti mladostnik je v najintenzivnejši dobi odraščanja in mi, ki smo njihovi sopotniki, moramo rasti z njimi, jih čutiti, jim prisluhniti in se tudi od njih učiti. Mnogo bolečih zgodb me je že prizemljilo, da vedno znova odgovarjam na izzive, ki mi jih dajejo, predvsem pa krepijo mojo ljubezen in spoštovanje do njih.
    Kot prevajalka (in tudi članica Društva slovenskih književnih prevajalcev) prevajam zlasti iz italijanščine. V zbirki mojih prevedenih del so predvsem otroški in mladinski romani, spominska alpinistična literatura in strokovne knjige.
    Predvsem pa sem – kot sem navedla na prvem mestu – pisateljica. Pišem za otroke, mladostnike in odrasle. Podpisana sem na 16 knjigah. Ustvarjam pravljice, kratke zgodbe in romane. Pišem o veselih, zabavnih trenutkih vsakdana, pa tudi o težkih, mračnih, na videz brezizhodnih situacijah, ki jih skušam najti pot k svetlobi. Moja ustvarjalnost je taka, kot sem jaz: ob hudih življenjskih preizkušnjah sem dala pot svoji žalosti, jezi, bolečini, hkrati pa delala drobne korake naprej – in zmogla. V to neomajno verjamem, zato sem večna iskalka dobrega, pozitivnega, sočutnega, prijaznega. Za svoj mladinski (ali bolje: medvrstniški) roman Balada o drevesu sem leta 2022 dobila desetnico, nagrado, ki jo za najboljši roman podeljuje Društvo slovenskih pisateljev (katerega članica tudi sem). Tudi ta roman razgalja bolečo izkušnjo, s katero se soočajo mladi: Ada, nadarjena violinistka, žaluje po samomoru svojega fanta Majka. Bolečino deli z mlajšo sestro, prijateljico, Majkovimi bližnjimi, predvsem pa s svojo violino. In – kot jaz – dela drobne korake naprej. Kajti Ada je ostala in bo živela naprej, mora živeti naprej!
    Čez kakšen mesec dni, septembra 2023, pa bo luč sveta zagledal roman Gorica, nova. V njem sem potovala skozi svoje otroštvo in mladost, šla pa tudi veliko globlje v zgodovino – v čas, ko je Gorica bila sprva ena sama, nato razdeljena, potem pa je na njenem desnem boku začela nastajati nova, Nova Gorica. Veselim se romana, zlasti pa bralcev!
  • Ana Ilievska Završnik MCIL CL
    Ana Ilievska Završnik MCIL CL

    Ana Ilievska Završnik MCIL CL - ONA VE -

    Univerzitetna diplomirana slovanska jezikoslovka in sociologinja kulture, ustanoviteljica jezikovne šole Language Yoga – šola makedonskega in slovenskega jezika v Londonu, univerzitetna predavateljica, prevajalka in prostovoljka.
    Že dvajset let sem aktivna v zasebnem in javnem sektorju v Veliki Britaniji, v Severni Makedoniji in v Sloveniji. Z veseljem svetujem različnim institucijam, ki pri svojem cilju rade dodajo kanček jezikovnega in kulturnega bogastva.

    Družba in kulturni običaji so me navdušili, ker sem imela privilegij živeti v kar nekaj državah. Trenutno se ukvarjam z vprašanjem, kako jezik vpliva na identiteto, ki ga rada predstavim na raznih lingvističnih konferencah in drugih dogodkih za jezikovne strokovnjake.

    Želim ustvariti svet, v katerem bo imela beseda tujec pozitivno konotacijo in v katerem bo izginila fraza “prestar/a sem za jezike”. Dokler sem živela v Sloveniji, sem zato sodelovala z Amnesty International kot koordinatorka za Balkan in prevajalka, sedaj pa prostovoljim kot prevajalka pri Translators without borders. Kot jezikovna mentorica pri Slovenski filantropiji na daljavo nudim jezikovno podporo ukrajinskim beguncem, da bi se lažje integrirali v slovensko družbo. Trenutno razvijam jezikovne tečaje za starejše, ki bi si ob jutranji kavi radi privoščili jezikovno jogo namesto rogljička, ampak nič hudega, če bi ga vseeno radi obdržali. :)

    Moje poslanstvo je nenehen boj proti diskriminaciji, tako spolni in narodnostni, kot tudi jezikovni, zato zagovarjam pomen vseh jezikov, ne glede na to, kako in kdaj so nastali. Zavzemam se za njihov obstanek s krepitvijo odnosov med njihovimi govorci in ozaveščanjem o pomenu jezika in različnih kultur na javnih nastopih, delavnicah in drugih strokovnih dogodkih.

    V prostem času rada odgovarjam na slovnična vprašanja študentov na forumih, obiskujem galerije in muzeje. Ob petkih me lahko najdete v mojem lokalnem parku Dulwich park, kjer promoviram svoja dva jezika preko pogovora z mimoidočimi in organiziranih sprehodov za jezikovne strokovnjake in obiskovalce naših tečajev.

    Članica:

    Chartered Institute of Linguist – CIOL v Londonu
    Linguistic Association of Great Britain
    British Association of Applied Linguistic
    British Association for Soviet Slavonic and East European Studies

    Z veseljem stopim v stik z vsemi, ki bi to želeli.

    http://linkedin.com/in/ana-ilievska-zavrsnik

    http://ilievska-zavrsnik.com

    Kraj bivanja:
    London
  • mag. Nataša Kos
    mag. Nataša Kos

    {Name + first and last name: 1}

    Sem diplomatka, zaposlena v ministrstvu za zunanje zadeve. V svet sta me ponesli strast do moje službe. Vmesna postaja je bilo rodno mesto Maribor, ki je 2012 gostilo Evropsko prestolnico kulture. Za dušo sem dolga leta prevajala literaturo iz italijanščine. Zasledovala sem tudi akademsko kariero na ljubljanski Filozofski fakulteti. Zadnja leta sem spet v stiku z mediji, preko njih ozaveščam javnost, kako pomembno je razvojno sodelovanje za bolj pravično in trajnostno prihodnost za vse.

    Sem diplomatka, 17 let zaposlena v ministrstvu za zunanje zadeve. V svet sta me ponesli najprej strast in kasneje diplomacija. Po Beogradu, Kijevu, Moskvi in Rimu me je po mnogih letih družina vrnila domov. Vmesna postaja je bila v mojem rodnem mestu Mariboru, ki je leta 2012 gostilo Evropsko prestolnico kulture. Tja sem kot vodja mednarodnega programa za eno leto iz Ljubljane “preselila” kulturne ambasade tujih veleposlaništev. Med študijem sem si domišljala, da bom novinarka, natančneje dopisnica iz Rima – zato tudi izbor študijske smeri novinarstva in italijanščine, nekaj časa sem se v tej obrti tudi preizkušala. Za dušo sem dolga leta prevajala romane in poezijo iz italijanščine, se pogovarjala z italijanskimi pisateljicami in pisatelji o literaturi ter širila navdušenje nad branjem. Polna znanja sem ga želela deliti naprej, tako sem nekaj let zasledovala akademsko kariero, najprej kot asistentka za italijansko književnost in potem kot lektorica za italijanski jezik na ljubljanski Filozofski fakulteti. Zadnja leta sem spet v stiku z mediji, obveščam jih o slovenskih zunanjepolitičnih prioritetah ter preko njih ozaveščam javnost, kako pomembna sta razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč za bolj pravično, trajnostno, vključujočo, varno in solidarno prihodnost za vse na vsetu.
  • Patricija Mencigar, univ. dipl. prev.
    Patricija Mencigar, univ. dipl. prev.

    Patricija Mencigar, univ. dipl. prev. - ONA VE -

    Po izobrazbi univerzitetna diplomirana prevajalka. Ustanoviteljica in direktorica jezikovnega podjetja Prevekso d.o.o. Strokovnjakinja na področju prevajanja, idiomatike ter jezika na splošno.

    Svoj prosti čas namenja raznim aktivnostim, med drugim pomaga soustvarjati čudovito vodno zgodbo, Blejski vodni festival.

    Rada bere knjige, ki ji nastavijo ogledalo. Ljubiteljica narave in živali.

    Sebe si zamišlja kot žensko z osebnostjo direktorice, videzom dame, dušo umetnice in srcem deklice.

    E-naslov: patricija.mencigar@prevekso.com
    Spletišče: www.prevekso.com

    DELOVNE IZKUŠNJE
    01/10/2015 – TRENUTNO
    DIREKTORICA PREVEKSO D.O.O.
    Vodstvene naloge, organizacija in vodenje projektov, operativne naloge, strokovno vodenje in kontrola
    kakovosti.

    01/09/2015 – TRENUTNO
    SVETOVALKA BLED WATER FESTIVAL
    Svetovanje direktorju festivala

    2009 – 2015
    VODJA PROJEKTOV PREVEKSO D.O.O., PREVAJALSKO PODJETJE
    Organizacija in vodenje projektov, prevajanje in pregledovanje besedil, komunikacija s podizvajalci ter z
    naročniki

    2004 – 2009
    PREVAJALKA PRETEKS D.O.O.
    Prevajanje in pregledovanje besedil

    DIREKTORICA KOMUNICIRANJA BLED FILM FESTIVAL
    – komuniciranje z mednarodnimi partnerji, filmskimi ustvarjalci in drugimi udeleženci festivala
    – prevajanje in tolmačenje
    – PR sporočila
    – vzpostavljanje sodelovanja in partnerstev z mednarodnimi organizacijami
    svetovanje direktorju festivala

    IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
    2000 – 2011 Ljubljana, Slovenija
    UNIVERZITETNA DIPLOMIRANA PREVAJALKA
    Filozofska fakulteta Ljubljana
    Aškerčeva 2, Ljubljana, Slovenija

    Vozniško dovoljenje: A
    Vozniško dovoljenje: B

    Organizacijske spretnosti
    • vodenje mikro podjetja
    • organizacija in vodenje projektov
    • pomoč pri organizaciji velikih dogodkov (Bled Film Festival in Bled Water Festival
    Druge veščine
    • organistka (nižja glasbena šola)
    • odlične veščine pisanja

  • dr. Vesna Mikolič
    dr. Vesna Mikolič

    {Name + first and last name: 1}

    Dr. Vesna Mikolič je jezikoslovka, redna profesorica in znanstvena svetnica, profesorica slovenskega in italijanskega jezika, esejistka in publicistka. Je predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper in predavateljica na Univerzi v Trstu. Ukvarja se s pomenoslovjem, medkulturno pragmatiko, nenasilno komunikacijo, jezikom turizma in književnosti. Zasnovala je model poučevanja jezika in književnosti za preprečevanje konfliktov TILKA. Je avtorica prek 500 del, pogosto gostuje v tujini.

    Dr. Vesna Mikolič je redna profesorica in znanstvena svetnica na področju jezikoslovja, profesorica slovenskega in italijanskega jezika, esejistka in publicistka. Ukvarja se z jezikom in kulturo, jezikovno politiko, etnično identiteto, medkulturno pragmatiko, nenasilno komunikacijo, pomenoslovjem, terminologijo, analizo diskurza v znanosti, turizmu in literaturi ter literarno pragmatiko.
    Diplomirala, magistrirala in doktorirala je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med podiplomskim študijem je prejela štipendijo za izpopolnjevanje na Univerzi v Trstu in na Okanagan University College pri British Columbia University v Vancouvru.
    Leta 1997 se je zaposlila na novoustanovljenem Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, kjer je zaposlena še danes. Sodelovala je pri ustanavljanju Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer je vzpostavila tudi študijski program slovenistike in bila prva predstojnica slovenističnega oddelka, med letoma 2004 in 2012 pa je bila dekanja te fakultete.
    Danes je predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Je vodja in članica več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov in nosilka raziskovalnega programa »Razsežnosti slovenstva v tretjem tisočletju med lokalnim in globalnim«. Poleg tega od leta 2016 predava tudi na Katedri za slovenski jezik in književnost Oddelka za humanistiko Univerze v Trstu. Bila je mentorica mladim raziskovalcem (doslej petim) in mentorica številnim študentom pri diplomskih, magistrskih in doktorskih delih. S predavanji je gostovala na številnih tujih univerzah v ZDA, Kanadi, Rusiji, na Japonskem, v državah EU in nekdanje Jugoslavije. Z referati nastopa na znanstvenih konferencah doma in po svetu. Bila je tudi vodja programskih odborov več mednarodnih znanstvenih konferenc, med drugim direktorica konference ob začetku predsedovanja Slovenije Evropski uniji in začetku Evropskega leta medkulturnega dialoga »Medkulturni dialog kot temeljna vrednota EU« v pristojnosti Evropske komisije in Ministrstva za kulturo RS.
    Je utemeljiteljica medkulturne slovenistike in modela medkulturnega poučevanja jezika in književnosti za nenasilno komunikacijo TILKA (Teaching Interculturality through Language and Literature for Conflicts Avoidance). Je avtorica prek 500 bibliografskih enot, med drugim je avtorica petih znanstvenih monografij Ethnic Identity and Intercultural Awareness in Modern Language Teaching: Tilka Model for Ethnic Conflicts Avoidance (New York: Nova Science Publishers), Jezik v zrcalu kultur in Govor turizma (obe Koper: Znanstvena založba Annales), Izrazi moči slovenskega jezika (Koper: Znanstvena založba Annales, Ljubljana: Slovenska matica) in Ali bereš Cankarja? (Ljubljana: Slovenska matica), urednica in soavtorica Turističnega terminološkega e-slovarja TURS, Turističnega korpusa TURK ter redaktorica Bosansko-slovenskega slovarja (Sarajevo, Ljubljana).
    Je tudi esejistka in publicistka, svoje eseje, kolumne in komentarje objavlja v časopisih (Primorske novice, Delo) in revijah (Sodobnost, Mladika, Dialogi, Primorska srečanja, Fontana), leta 2017 je bila med petimi nominiranci za najboljši esej revije Sodobnost.
    Je članica uredniškega odbora več mednarodnih znanstvenih revij: Annales: Anali za istrske in mediteranske študije (Koper), znanstvene revije za teoretsko in uporabno jezikoslovje in literaturo Colloquium (Celovec) in Croatian Journal of Education (Zagreb). Je sourednica knjižne zbirke Pont v sozaložništvu založbe Beletrina in Annales ZRS Koper.
    Je podpredsednica Slovenske matice, kjer je tudi članica Upravnega odbora in vodja Odseka za slovenski jezik ter urednica zbirke ponatisov Cankarjevih del. Je članica Upravnega odbora Slovenskega centra PEN in Ženskega odbora SC PEN Mira. Je predsednica Slavističnega društva Koper in podpredsednica Društva za uporabno jezikoslovje. Prav tako je oz. je bila članica različnih strokovnih komisij in društev doma in v tujini, med drugim Strokovnega sveta Zlati kamen, Sveta JAK, strokovnih komisij za področje knjige in bralne kulture pri MK, programskega odbora RTV Slovenija za italijanski narodnostni program idr.
    Je prejemnica več nagrad, in sicer študentske Prešernove nagrade Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za diplomsko delo leta 1990, nagrade Sklada za znanstveno odličnost Univerze na Primorskem leta 2011 in nagrade ZRS Koper za vrhunske znanstvene dosežke »Glasnik znanosti« leta 2017.
  • dr. Mirjam Dular
    dr. Mirjam Dular

    dr. Mirjam Dular - ONA VE -

    Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani sem doktorirala s področja astronomije.
    V Kranju sem hodila na srednjo šolo naravoslovno-matematične usmeritve (Gimazija Kranj). Po diplomi iz fizike sem se zaposlila na matični Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani kot mlada raziskovalka. Astronomska opazovanja sem za potrebe diplomskega dela izvajala na observatoriju Golovec, v času podiplomskega študija pa v Italiji (Observatorij Asiago Univerze v Padovi) in v Mehiki (Observatorij Cananea Inštituta INAOE v Puebli). Za doktorat (opazovanje hitrih modulacij izseva pulzarja) sem analizirala tudi podatke pridobljene s Hubblovim vesoljskim teleskopom. V času podiplomskega študija sem se udeležila poletne šole Mednarodne vesoljske univerze v Huntsvillu v ZDA.

    Zaposlena sem na Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS, kjer vodim Sektor za odprto znanost. Predhodno sem delala na Statističnem uradu RS, v razvojno-raziskovalnem podjetju in dvajset let na Zavodu RS za varstvo narave, kjer sem vodila IKT, letno načrtovanje in poročanje ter projekte EU. Bila sem članica ENCA, mreže direktorjev evropskih naravovarstvenih agencij.

    Za slovenske poljudnoznanstvene revije sem pisala članke za širjenja poznavanja znanosti (astronomije in fizike) med ljudmi, posebej mladimi (revije Presek, Življenje in tehnika, Spika). Napisala sem monografijo Nebo, premazano z zvezdami, 100 odgovorov na astronomska vprašanja, izdano leta 2003. Delo s področja organizacije javnega zavoda ter varstva narave in trajnostnega razvoja sem zaokrožila v strokovnih člankih, objavljenih na konferencah s področja organizacije in informatike ter v reviji Varstvo narave.

    Iz angleškega jezika sem v slovenščino prevedla več del s področja naravoslovja (npr. uspešnico Mladinske knjige, B. Bryson: Kratka zgodovina skoraj vsega), astrofizike (več knjig Stephena Hawkinga). Poslovenila sem tudi nekaj pesmi različnih angleških pesnikov, npr. za knjigo L. Watson: Nebesni dih, kratka zgodovina vetra.

    V zadnjih letih se aktivneje posvečam leposlovju. Izdala sem tri pesniške zbirke in zbirko kratke proze. Razmišljanja objavljam na portalu Medium, zgodbe in literarne kritike pa na Vrabcu Anarhistu in Hirondelle.si. Na natečaju založbe Litera za najboljši roman ob 20-letnici založbe je bil moj prvi roman izbran v finalno peterico.

    Kraj bivanja:
    Ljubljana
  • Deana Potza
    Deana Potza

    Deana Potza - ONA VE -

    Po izobrazbi magistrica mednarodnih in diplomatskih študij ter diplomantka marketinga. Zaposlena na Zdravstvenem inšpektoratu RS kot odgovorna oseba za odnose z javnostmi, pred tem pa skoraj 30 let v gospodarstvu.

    Zagovornica vseživljenjskega učenja – never stop learning because life never stops teaching.

    Na Zdravstvenem inšpektoratu sem zadnjih nekaj let zadolžena za komuniciranje in odnose z javnostmi, lektoriranje in za tri strokovna področja nadzora inšpektorata. Vse moje prejšnje delovne izkušnje pa so iz gospodarstva. Med drugim sem delala kot turistična vodnica, vodja pisarne prodajnega podjetja, vodja kabinskega osebja v posadkah letal in inštruktor kabinskega osebja, asistentka v mednarodni odvetniški pisarni in kot organizator poslovanja v enem največjih svetovnih logističnih podjetij. Štiri leta sem bila članica nadzornega sveta v podjetju Adria Airways.

    Da se danes lahko strokovno ukvarjam s komunikacijo, so najbolj zaslužne prav izkušnje, pridobljene v letalstvu. Na višini 10.000 m sem preživela skoraj 25 let in pri tem pridobila neprecenljivo znanje. Poleg komuniciranja v stresnih situacijah sem se naučila predvsem spoštovanja in strpnosti do vseh vrst drugačnosti, ob tem pa spoznala skoraj ves svet in bogastvo različnih kultur. Tema moje magistrske naloge se je nanašala na organizacijo in izvedbo mednarodnih diplomatskih in protokolarnih letov; dodatnega izobraževanja s področja bontona in protokola pa se še vedno z veseljem udeležujem.

    Pred zaposlitvijo v javni upravi sem opravila strokovni izpit iz splošnega upravnega postopka druge stopnje in strokovni izpit za inšpektorja.

    Aktivno (z opravljenimi izpiti na najvišji ravni C2) obvladam angleški, nemški, italijanski in hrvaški jezik, iz katerih občasno tudi prevajam; pogovorno pa se sporazumevam še v francoskem, španskem in švedskem jeziku. Ukvarjam se tudi z lektoriranjem. Alergična sem na nepravilno uporabo slovenskega jezika v medijih in uradnih dopisih, še posebej na neuporabo rodilnika.

    Zasebno ostajajo moja strast potovanja. Veliko berem in obiskujem kulturne dogodke, dnevno vadim jogo. Sem ljubiteljica živali; družbo mi delata dolgodlaki psički Cockta in Tequila. Obe sta posvojenki iz zavetišča.

    Področja: komuniciranje z javnostmi, krizno komuniciranje, pogajanja, odnosi z mediji, prevajanje, lektoriranje, marketing, inšpekcijski postopki na področju zdravstva in zdravilstva, bonton in protokolarna pravila, kaligrafija.

  • Anja Pugelj
    Anja Pugelj

    {Name + first and last name: 1}

    Tri besede, ki me najbolje opisujejo so: jeziki, tujina in diplomacija.

    Zakaj "jeziki"? Sem magistrica španskega jezika in književnosti ter italijanskega jezika in književnosti.

    Zakaj "tujina"? Vrsto let sem bila vpletena v turizem kot turistična vodnica in še vedno, ko čas dopuša, rada odkrivam tuje dežela in kulture.

    Zakaj "diplomacija"? Zaposlena sem na enem od tujih predstavništev v Sloveniji in opravila sem podiplomski program "Academy for Young Diplomats".

    Sem magistrica španskega jezika in književnosti ter italijanskega jezika in književnosti, trenutno zaposlena kot asistentka na enem od tujih predstavništev v Sloveniji.  

    V študentskih letih sem delovne izkušnje nabirala kot turistična vodnica na Predjamskem gradu, v Postojnski jami, na Ljubljanskem gradu ter pri različnih slovenskih turističnih agencijah. Preizkusila sem se tudi v bibliotekarskem svetu, in sicer kot demonstratorka v italijansko-francoskem delu knjižnice Oddelka za romanske jezike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V čast mi je tudi, da sem bila nekaj časa del »slovenske letalske pravljice« kot članica kabinskega osebja Adrie Airways in kasneje na brniškem letališču kot zemeljska stevardesa.

    Svet diplomacije me je omrežil že ob vstopu v službo na veleposlaništvu in leta 2019 sem se odločila za dodatno ter poglobljeno izobraževanje na področju zunanjih zadev in mednarodnih organizacij. Leta 2020 sem uspešno in z zaslugami opravila podiplomski program "Academy for Young Diplomats", ki ga organizira ustanova European Academy of Diplomacy v Varšavi (Poljska). 

    Poleg maternega jezika (slovenščine) imam znanje na višjem nivoju tudi iz angleškega jezika, španskega jezika in italijanskega jezika. Prav tako me navdušujejo drugi tuji jeziki, kot sta portugalščina in arabščina.  

    Med osebne dosežke štejem tudi:

    – opravljen preizkus znanja iz programa strokovne usposobljenosti za turistično vodnico pri Gospodarski zbornici Slovenije (TV1174)

    – objave mojih popotniško-kulturnih člankov na spletni strani in v tiskani verziji časopisa Delo;

    – predstavitve študijske raziskave o slovenskem prevodu argentinskega stripa "Mafalda" na: 4. mednarodnem simpoziju Kateder za španski jezik in književnost, Filozofske fakultete v Ljubljani, z naslovom »Med Cervantesom in Bogesom: perspektive in izzivi«; na lektoratu slovenskega jezika v Buenos Airesu in LaPlati (Argentina); ter v društvih slovenskih izseljencev v Argentini;

    – in raziskovalno nalogo o izseljevanju iz območja občine Ilirska Bistrica skozi zgodovino (COBISS.SI-ID1176523).  

    Prosti čas rada izkoristim za dodatna izobraževanja, izlete v hribe ter potovanja v tujino.

  • Mag. Katja Arzensek Konjajeva
    Mag. Katja Arzensek Konjajeva

    Mag. Katja Arzensek Konjajeva - ONA VE - nova profil

    Mama, izobraževalka, predavateljica, raziskovalka. Oseba, ki se uči celo življenje in jo izkušnje plemenitijo. Rada bere, preživlja čas z otroki, v naravi, se druži, kuha uživa življenje.
    Rojena sem 19. 5. 1976 v Celju. Po končani gimnaziji v Celju sem nadaljevala študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer Slovenski jezik in književnost, kjer sem tudi diplomirala 21. 12. 2000 in dobila naziv profesorica slovenščine. V gimnaziji in na fakulteti sem bila Zoisova štipendistka. Leta 2009 sem magistrirala na ISH v Ljubljani, smer Lingvistika govora in teorija družbene komunikacije, tema naloge je bila Razvoj kompetenc pri učenju slovenščine kot drugega jezika, v kateri je predstavljena primerjava med slovenščino kot prvim jezikom in slovenščino kot drugim jezikom ter kognitivna zavest in pragmatičnost pri učenju jezika in vpliv znanja različnih jezikov na razvoj komunikacijske kompetence.
    Že od leta 1998 delam v šolstvu, takrat sem v OŠ Bičevje nadomeščala učiteljico. Nadaljevala sem na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, kjer sem tudi nadomeščala učiteljico, nato v OŠ Spodnja Šiška v Ljubljani, od leta 2000 kot učiteljica, od 2005 pa kot ravnateljica šole, od leta 2009 sem bila ravnateljica v OŠ Lucija, nato pa ravnateljica v OŠ Vide Pregarc. Zdaj sem zaposlena na Zvodu RS za šolstvo in opravljam delo višje predavateljice Šole za ravnatelje.
    Imam opravljen izpit iz aktivnega znanja angleščine, znanja francoščine, govorim pa tudi nemški, hrvaški, srbski, češki, ruski in italijanski jezik.
    Prav tako kot izpraševalka v komisiji za strokovne izpite poznam tudi celotno šolsko zakonodajo.
    Moje močno področje je timsko delo in organizacija dela na pripravljalni, izvedbeni in analitični ravni, komunikacijske spretnosti, spremljanje dela, povratna informacija, refleksija.
  • Nataša Purkat
    Nataša Purkat

    Nataša Purkat - ONA VE -

    Sem lektorica in prevajalka, poleg tega izvajam strokovne jezikovne delavnice Lektornice za lektorje in prevajalce ter zagotavljam mentorsko podporo in svetovanje lektorjem in prevajalcem. Uživam, ko so stranke zadovoljne s storitvijo mojega podjetja Lektor’ca ter lektorji in prevajalci veliko odnesejo s posamezne Lektornice. V prihodnje želim še več lektorjev in prevajalcev spodbuditi k nadaljnjemu strokovnemu usposabljanju, saj je le z znanjem in trdim delom mogoče doseči osebnostno rast.
    Različna delovna mesta so mi omogočila izpopolnitev zelo raznovrstnih kompetenc, zlasti v lektoriranju, prevajanju in reviziji prevodov, osebni in poslovni rabi računalnika ter administrativnem vodenju podjetja. Moje poglavitne delovne izkušnje skupaj z usvojenim znanjem vključujejo strokovno lektoriranje, prevajanje iz angleščine in hrvaščine v slovenščino, oboje pa sem nadgradila v revizijo prevodov, pri čemer prevedeno besedilo (ob kontroli z izvirnikom) tudi lektoriram. Lektorje in prevajalce zavzeto spodbujam k poznavanju in uporabi jezikovnih tehnologij ter drugih orodij za kakovostnejše delo.

    Po izobrazbi sem univ. dipl. slovenistka in sociologinja kulture in magistrica menedžmenta vseživljenjskega izobraževanja. Od leta 2008 vodim svoje podjetje Lektor’ca, Nataša Purkat s.p. Delam kot prevajalka, revizorka prevodov, lektorica in urednica. Kot predsednica Lektorskega društva Slovenije sem se trudila za stalno strokovno usposabljanje lektorjev, predvsem s strokovnimi delavnicami in predavanji, ki sem jih tudi (so)organizirala (priprava gradiva, izvedba delavnice ipd.), temu primerno tudi svoje strokovno znanje stalno izpopolnjujem. Poleg rednega dela mesečno organiziram in izvajam tudi strokovne delavnice za lektorje in prevajalce pod krovnim imenom Lektornica. Na teh najpogosteje sama predavam, občasno pa se nam pridružijo vabljeni predavatelji. Sama največkrat vodim delavnice, na katerih se posebno posvetimo slovenski skladnji, pravopisu, besedotvorju, besedoslovju, besediloslovju, včasih pa tudi terminologiji z različnih področij.

  • Maja Gal Štromar
    Maja Gal Štromar

    {Name + first and last name: 1}

    Maja Gal Štromar je vsestranska umetnica. Dramska igralka, pesnica in pisateljica, avtorica 15 literarnih knjižnih del. Je gledališka režiserka in dramatesa, diplomantka mednarodne šole Jacques Lecoq v Parizu ter diplomirana italijanistka. Ukvarja se tudi z gledališko pedagogiko tako doma kot v tujini. Njena dramska dela so uprizorjena v mnogih slovenskih gledališčih, piše tudi za radijski medij, tako za odrasle kot tudi za otroke. Poleg vsega je tudi diplomantka vedske astrologije.

    Maja Gal Štromar je vsestranska umetnica: igralka, pesnica in pisateljica, prevajalka, gledališki pedagog, dramatesa, profesor retorike, scenaristka, moderatorka ter režiserka. Sicer diplomirana romanistka je tudi diplomantka Mednarodne šole za gledališče Jacquesa Lecoqa v Parizu. Do danes je tako doma kot v tujini odigrala 87 vlog, posnela 33 filmov. Izdala je 15 avtorskih knjig, od tega 4 pesniške zbirke (Goga 66000, Na predpomlad mi reci ti, Že češnječas, Boginja z zamudo- Dea in ritardo), 7 romanov (Amigdalino srce, Lju.beznica ali Svetloba po dekretu, Misli name, ko ti je lepo, Potaknjenci, 7kg do sreče/1. In 2. del ter Ženska drugje, ki ga je spisala v Parizu med literarno rezidenco Ville de Paris in Institut Francais 'Recollets' in je bil izbran med 172 romani med prvo deseterico nominirancev za nagrado Kresnik 2018, monodramo »Alma Ajka«, dvojezično slovensko-arabska izdajo Aleksandrijske Knjižnice, »Črkolandija« gledališki priročnik, pravljico, dramsko besedilo ter »Dobrodelno pravljico Anina zvezdica«. Pred izidom je učbenik za gledališke mentorje »Od besedila do uprizoritve« (JSKD). V zadnjem času veliko piše za radijski medij (13 poučnih delov mladinske radijske igre – potovanja po človeškem telesu »Ana-Tomi-ja«, 13 poučnih delov sprehoda po zgodovini slavnih osebnosti »Časoplov«, 13 delov »Bonton – za vsako priložnost sladek bombon«, 13 delov oddaj o slovenskih gradovih – »Na grad brez zagat«, pa tudi radijske igre za starejšo publiko »Alkimija srca«, »Rent a father d.o.o. – družba z deljeno odgovornostjo«, »Vademekum sr€čnosti«, »Ljubezen v času kolerabe«, »Spletkarnica«, »Srcobran«, »Dnevnik učiteljice Vesne«. Maja piše tudi za gledališče. Za otroke: »Kako je Nejc prevzgojil babico«, »Ločujem, planet rešujem«, »Cifromanija«, »Črkolandija«, »Nejc in zobki«, »Hladilnik Gorečnik«, »Planet, od plastike zadet«, lotila pa se je tudi politične satire, predvolilne komedije »Norci« (Posebno priznanje za sodoben družbeno kritični pristop-Linhart 2018, Nagrada za igro Čufarjevi dnevi 2018, Nagrada za najboljšo režijo Festival Komedije Pekre 2019), monodram »Alma Ajka« in »Moj glas, moja pot« (V Izvedbi Lidije Koceli- nagrada za najboljšo igralko, Regijsko Linhartovo srečanje), »Amelia E.« (Sng Drama Ljubljana, 2019) »Kdo je videl Coco? – Moi, Gabrielle Chanel« (SSG Trst, 2021). Iz romanskih jezikov je prevedla več kot 10 literarnih del. Intenzivno se ukvarja z gledališko pedagogiko tako doma kot v tujini. Leta 2020 je zaključila študij na Isa Inštitutu iz vedske astrologije Iyotish. Maja, sicer Koprčanka, živi v Ljubljani, kjer ustvarja kot svobodna umetnica. Več informacij dobite na www.majagalstromar.si.
  • Tanja Tuma
    Tanja Tuma

    Tanja Tuma

    Tanja Tuma, profesorica francoščine in angleščine, je svoje življenje zapisala knjigam in književnosti. Po zečetkih v uredništvu Cankarjeve založbe vodila Centra Oxford ter se kot direktorica sektorja seznanila z velikimi svetovnimi založbami za poučno in splošno literaturo. Leta 1996 je ustanovila svojo založbo Tuma in v njej delala več kot dvajset let. Na pisateljsko pot je stopila po letu 2013, se vključila v Slovenski center PEN, ki mu od leta 2021 predseduje.

     

    Življenjepis
    Tanja Tuma se je rodila v Ljubljani 9. junija 1964. Obiskovala je Šubičevo gimnazijo in maturirala leta 1983. Leta 1988 je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz francoskega in angleškega jezika s književnostmi ter dodatno študirala nemški jezik. V diplomski nalogi iz francoščine je obravnavala sočutje v povestih in kratkih zgodbah Guya de Maupassanta, pri angleščini pa eseje baročnega filozofa in znanstvenika Francisa Bacona. Pri dodatnem študiju nemščine se je posvetila zgradbi stavka Thema-Rhema-Gliederung. Po dvajsetletnem delovanju v založništvu in ko sta otroka odrasla, sta se z možem leta 2012 umaknila v svobodo in mir notranjskih gozdov. Je ustanovna članica prvega ženskega Rotary kluba Ljubljana Nike.
    Delo
    Kmalu po diplomi se je v Cankarjevi založbi zaposlila kot urednica leksike, kasneje pa je kot direktorica vrsto let vodila Center Oxford, kjer se je ukvarjala z učbeniki za poučevanje angleščine, francoščine in nemščine kot tujega jezika. Sodelovala je z velikimi izobraževalnimi založbami kot Oxford in Cambridge University Press, Langenscheidt, Clé idr.
    Leta 1996 je ustanovila lastno založbo, Založbo Tuma, pri kateri so izšla pomembna dela kot Antologija slovenskih pesnic, Pozabljena polovica, Skriti knjižni zakladi pa tudi zbirki Beri globalno in Beri aktualno. V založbi je uredila in ponatisnila tudi dve knjigi dr. Henrika Tume – Iz mojega življenja in Planinski spisi z Imenoslovjem Julijskih Alp.
    Od leta 1998 je članica Društva slovenskih založnikov, ki mu je predsedovala v dveh mandatih med 2004 in 2008. Od nekdaj je bila zagovornica Zakona o enotni ceni knjige, ki je leta 2014 končno prišel v veljavo tudi v Sloveniji ter pobudnica bralnih kampanj za mlade kot Knjigajmo, migajmo in Ni igre brez drame. Je tudi avtorica številnih člankov s področja založništva, objavljala je v Pogledih, Bukli, Delu, Vrabcu Anarhistu in mednarodnem spletnem glasilu Publishing Perspectives.
    Sodelovala je v raznih žirijah in komisijah, povezanih s knjižno produkcijo kot Pazinski susreti (2003-2007), Komisija za Knjigo pri MOL (2013-2016), Komisija za pridobitev naziva Ljubljana – UNESCO-vo mesto literature, Programski svet Foruma slovanskih kultur, idr.
    Od nekdaj se bori za promocijo branja in knjig in pravice žensk ter zapostavljenih skupin.
    Pisateljevanje
    V letu 2013 je izdala zgodovinski roman Winds of Dalmatia v angleškem jeziku, prvi del Balkanske trilogije, ki obravnava zgodovino in sedanjost področja nekdanje Jugoslavije. Zgodovinske zgodbe pripovedujejo o starogrški kolonizaciji Korčule, cesarja Dioklecijana, Dubrovnika v 14. stoletju, turške oblasti v Bosni v 16. stoletju, Brača v času 1. svetovne vojne in nedavnih Balkanskih vojn (Amazon).
    Leta 2015 je z zgodovinskim romanom o spravi Češnje, bele in rdeče (Založba Karantanija, 2015) dodobra razburkala slovensko bralstvo. Roman je leto zatem izdala tudi v angleškem jeziku – White and Red Cherries (Amazon).
    V letu 2018 je izdala drugi del Balkanske trilogije Tito’s Legacy, v katerem prikaže posledice komunistične diktature na mlajše generacije in odnos človeka do narave. Zgodovinske zgodbe pripovedujejo o koliščarjih na Ljubljanskem barju, Valvasorju, Titu in njegovih slavnih gostih na Brionih, fašistični Italiji in posledicah tajkunizacije naravnih dobrin Istre in Slovenije ter negativnih vplivov na okolje (Amazon).
    V prvem letu epidemije covida 19 je izšel njen roman v angleščini, ki obravnava človekov odnos do smrt in bolezni, Going My Way (Amazon). Poetično obravnavo na smrt bolnih junakov, ki nihajo med samomorom in oklepanja življenja in njihovih najožjih pisateljica pripravlja v slovenski različici.
    Spomladi leta 2021 je pri Mladinski knjigi v zbirki Spomini in izpovedi izšla prva in doslej edina romanizirana biografija našega najpomembnejšega založnika moderne Lavoslava Schwentnerja z naslovom BRODNÍK. Odzivi in recenzije so bile številne in pohvalne.
    PEN, mednarodno združenje pesnikov, pisateljev in esejistov
    Tanja Tuma je bila predsednica Ženskega odbora Slovenskega centra PEN MIRA (2016-2019, www.mira.si) in članica upravnega odbora mednarodnega ženskega komiteja PIWWC (http://www.piwwc.org/). Od leta 2021 je tudi predsednica Slovenskega centra PEN, aktivna tudi pri mednarodnem odboru Pisatelji za mir (https://www.penwritersforpeacecommittee.com/), še posebej v delovni skupini za Balkan.
  • dr. Jana Zidar Forte
    dr. Jana Zidar Forte

    dr. Jana Zidar Forte

    Tudi besede štejejo.

    Sem izšolana prevajalka in konferenčna tolmačka za angleški in francoski jezik z doktoratom iz prevodoslovja. Delam na Ministrstvu za zunanje zadeve, z veseljem pa občasno sodelujem tudi s fakultetami v obliki pedagoškega dela, seminarjev, mentorstva ali projektnega dela. Kot aktivna članica Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije se ukvarjam z zagovorništvom na področju vidnosti in vloge jezikovnih poklicev v Sloveniji, zlasti v spletu in na družbenih kanalih.

     

    2007 – diploma iz prevajanja in začetek samostojne poklicne poti
    2009 – magisterij (bolonjski) iz konferenčnega tolmačenja
    2011-2015 – mlada raziskovalka na Oddelku za prevajalstvo FF UL
    2016 – zaposlitev na MZZ RS
    2016 – doktorat iz prevodoslovja
    2018 – sodelovanje pri pripravi mednarodne konference in razstave En proces-štirje jeziki (ZKTS)
    2018-19 – sodelovanje pri pripravi in predstavitvah Bele knjige o prevajanju
    2020 – sodelovanje pri izvedbi in analizi ankete o tolmačenju na daljavo, 2 kroga (ZKTS), sodelovanje pri pripravi standarda in kataloga znanj za NPK za skupnostnega tolmača/skupnostno tolmačko za albanski jezik
    2021 – koordinacija tolmačenja za potrebe predsedovanja Slovenije Svetu EU, izvajanje seminarjev o prevajanju in tolmačenju v okviru Upravne akademije
  • Mag. Mojiceja Bonte
    Mag. Mojiceja Bonte

    Mag. Mojiceja Bonte - ONA VE -

    Mojiceja Bonte je:

    – pisateljica,
    – pravljičarka,
    – bibliotekarka,
    – učiteljica,
    – kulturologinja
    – novinarka,
    – prevajalka,
    – urednica,
    – raziskovalka,
    – mentorica in svetovalka,
    – ljubiteljica dobrih knjig.

    Kraj bivanja:
    Domžale
    Pisateljica mag. Mojiceja Bonte je študirala na VEKŠ, današnji Ekonomsko-poslovni fakulteti, Filozofski in Pedagoški fakulteti ter na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Dobrih devet let je bila zaposlena v gospodarstvu kot ekonomistka, zdaj pa je že več kot 20 let zaposlena na področju izobraževanja kot bibliotekarka in učiteljica.

    S svojim ekonomskim, pedagoškim, kulturološkim, bibliotekarskim in književnim znanjem ter poznavanjem razvojne psihologije otrok je ustvarila preko 160 književnih del, ki so bila izdana pri različnih slovenskih založbah. Za naročnike piše kratke zgodbe, pravljice, basni in romane za najstnike ter zgodbe za otroke s posebnimi potrebami. Zaradi zanimivih tematik, poznavanja in razumevanja psihologije vedenja otrok ter njim sprejemljivega besedišča, ki ne prenese moraliziranja, sprenevedanja, predsodkov in neetičnosti, jo mladi bralci nagrajujejo z branjem njenih knjig in jo uvrščajo med najbolj brane slovenske avtorje.

    Na povabilo založnikov, kulturnih in drugih ustanov je v otroških slikanicah predstavila tudi pomembne Slovence: Jurija Vego, Primoža Trubarja, Daneta Zajca, Franceta Prešerna, Ivano Kobilca, Jožeta Plečnika, Ignacija Knobleharja, Ivana Cankarja, J. V. Valvazorja, Almo Karlin in Antona Martina Slomška.

    Avtorica je tudi mentorica in predavateljica kreativnega pisanja za vse, ki si želijo postati kvalitetni avtorji kratkih zgodb. Pisanje za otroke opredeljuje kot izredno zahtevno in odgovorno delo, ki poleg širokega znanja in veliko domišljije zahteva tudi odpoved zapletenemu mehanizmu razmišljanja odraslega. Mojiceja Bonte vodi tudi Center za izobraževanje in svetovanje ter bio- in biblioterapijo.

  • Erna Ferjanič Fric
    Erna Ferjanič Fric

    Erna Ferjanič Fric

    Kot likovna pedagoginja sem poučevala v osnovni šoli in v programih neformalnega izobraževanja pri Ljudskih univerzah, knjižnicah, varstvenih centrih in podobnih inštitucijah.
    Sem tri leta upokojena, a še vedno družbeno angažirana, tako da lahko s svojim znanjem in energijo še vedno doprinesem pri kvaliteti naših odnosov in bivanja.

     

    CV bom priložila po e-pošti.
  • Janja Klasinc
    Janja Klasinc

    Janja Klasinc

    Že kot mlado dekle so me zanimala dogajanja doma in v svetu. Nikoli nisem bila zadovoljna s površnimi razlagami dogodkov ali procesov. Zato sem se odločila za študij, kasneje pa za poklic novinarke. Ta je postal in ostal moja strast. Novinarska znanja so mi kasneje pomagala tudi pri svetovanju o odnosih z javnostmi. Želja po novih izzivih pa me je pripeljala tudi v diplomacijo in politiko. Tudi v penziji sem aktivna in vse kar znam, rada posredujem vsem, ki cenijo znanje in izkušenost.
    Za mano je pestro poklicno obdobje več kot štirih desetletij in zato sem zdaj sicer uradno upokojena, nikakor pa ne mirujem. Po izobrazbi in v duši sem predvsem novinarka, sem pa tudi strokovnjakinja za javno komuniciranje oziroma odnose z javnostmi. Moja tretja specialnost je politični analitik domačih in mednarodnih odnosov ter zlasti Zahodnega Balkana in Evropske unije. Govorim angleško, francosko in delno italijansko, večletno bivanje v Srbiji pa mi je dalo tudi zelo dobro znanje srbskega jezika iz katerega sem prevedla v slovenščino več knjig.
    Po diplomi na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, kjer sem študirala novinarstvo in mednarodne odnose, sem dobri dve desetletji delala kot novinarka in urednica v slovenskih medijih: v časopisni hiši Delo, na RTV Slovenija in časniku Republika. Večini ljudi sem iz tega obdobja najbolj ostala v spominu kot dopisnica Dela in RTV Slovenija iz Beograda, saj sem tam delala dobrih pet let v času razpada Jugoslavije in balkanskih vojn (1988 – 1993). V tem času sem pisala tudi za tuje medije. Nekajkrat sem sodelovala tudi z uglednimi tujimi novinarskimi hišami kot so CNN, BBC, Le Monde Diplomatique in Financial Times. Po vrnitvi iz Beograda sem bila dopisnica iz Slovenije v mednarodni novinarski mreži Alternativna informativna mreža (AIM), ki je v vojnem in povojnem času pokrivala dogajanje na območju nekdanje Jugoslavije.
    Ko je iz finančnih razlogov ugasnil časnik Republika, katerega sem urejala kot odgovorna urednica, sem se zaposlila na Ministrstvu za zunanje zadeve in njegovi Službi za evropske zadeve. Bila sem ministrova svetovalka za odnose z javnostmi, pred vstopom v EU pa sem vodila tudi vladno kampanjo za ozaveščanje slovenske javnosti o Evropski uniji. V tem obdobju sem v Haagu tudi končala usposabljanje za javno komuniciranje in več usposabljanj o delovanju EU (Strasbourg, Maastricht, Berlin).
    Prav poznavanje delovanja EU in odnosov med republikami nekdanje Jugoslavije, sta bili osnova, na kateri sem kasneje, v Državnem zboru RS in na Ministrstvu za zunanje zadeve gradila spoznavanje in analiziranje področja tako EU kot Zahodnega Balkana, še zlasti pa Srbije. Odnose na tem področju namreč spremljam več kot 30 let. Poznavanje obeh mednarodnih področij in nasploh mednarodnih odnosov mi je zelo pomagalo tudi v mojih dveh poslanskih mandatih (2008 – 2011 in 2011 – 2014), ko sem bila kar dvakrat predsednica parlamentarnega odbora za zunanje zadeve. Po končanih dveh mandatih v politiki (SD in Pozitivna Slovenija) sem se do upokojitve vrnila k svoji stroki na Ministrstvo za zunanje zadeve. Najprej sem vodila Sektor za javno diplomacijo in mednarodne odnose v kulturi, pred upokojitvijo pa kot politični analitik spremljala dogajanja na Zahodnem Balkanu in širitvene procese EU.
    Svoje članke o teh vprašanjih sem v zadnjem času objavljala v slovenskih časnikih Delo in Večer, ter v beograjskem Medija centru in tamkajšnjih dnevnikih Danas in Nova.
  • Mateja Malnar Štembal
    Mateja Malnar Štembal

    Po izobrazbi sem univ. dipl. zgodovinarka, ki se je v 25 letih prelevila v strokovnjakinjo za komuniciranje in organizacijo dogodkov in ljubiteljsko oblikovalko interierjev.
    Triindvajset let v službi enega delodajalca, najprej na Uradu za informiranje, pozneje preimenovanem v Urad za komuniciranje. In tako bogatejša za izkušnje 12 vlad in 19 direktorjev in direktoric, ki zelo pridejo prav na različnih področjih dela.
    Moja poklicna pot se je začela s spremljanjem in analizo poročanja domačih in tujih medijev ter koordinacijo dela služb za odnose z javnostmi ter nadaljevala z organizacijo študijskih obiskov tujih novinarjev in drugih večjih državnih dogodkov.
    Še posebej sem ponosna na vodenje novinarskih središč ob parlamentarnih volitvah in volitvah v EU parlament, srečanjih OVSE, obrambnih ministrov NATA, ob vstopu v Schengen in drugih.
    Zaupano mi je bilo tudi vodenje medijske logistike ob predsedovanju Slovenije Svetu EU leta 2008, največje priznanje po zaključku pa so bile ocene novinarjev, da smo včasih bili še bolj nemški od Nemcev glede organizacije in izvedbe.Z eno nogo sem bila sicer ves čas v gospodarstvu – od pomoči v očetovi trgovini do marketinškega volunterstva v moževi spletni trgovini – in vsepovsod v funkciji komunikatorja.
    Tudi pozneje v Roche farmacevtskemu podjetju, v katerem sem slaba tri leta skrbela za odnose z javnostmi (novinarskimi, vladnimi, društvi pacientov) in ugled podjetja.Želja po poklicni svobodi je bila močnejša od redne službe, zato sem se podala na lastno podjetniško pot in svoj s.p. Devet prelevila v Velik plus ter zasnovala projekt 1 stran na dan, s katerim želim ljudem vsak dan približati aktualne novice. Še bolj pa tiste novice, ki so pomembne za razvoj in obstoj družbe in splošno razgledanost.Bogati me lastna izkušnja težke bolezni, vendar sem hvaležna zanjo in zaradi nje sem to, kar sem.

    Moji užitki so: delo, ki pušča sledi, delo z ljudmi in za ljudi, organizacija dogodkov, iskanje kreativnih rešitev, neprestana radovednost, pravo ravnovesje med delom in prostim časom.
    Sem tudi ljubiteljica zgodnjega vstajanja.

    Rek, ki mi je zelo blizu:
    Walt Disney: “The way to get started is to quit talking and begin doing.”

    Kraj bivanja:
    Ljubljana