Strokovnjakinje v kategoriji: raziskovanje politike

  • Kristina Radej, veleposlanica
    Kristina Radej, veleposlanica

    {Name + first and last name: 1}

    Sem diplomirana univerzitetna sociologinja. Diplomatsko kariero sem opravljala v Pekingu, Teheranu in Sao Paulu. To so okolja, kjer so človeška varnost, centri različnih moči in zlorab izzivi za resno diplomatsko delo z vsemi mehkimi in drugimi oblikami diplomatskih orodij. To so izzivi, ki se jim ne bi nikoli odrekla.
    Diplomatsko delo zame ni služba, je način življenja.

     

    Rojena sem 11.9.1967 v Zasavju.
    Leta 1993 sem diplomirala na FDV, Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, smer sociologija. Izobraževala sem se, med drugim, na področjih političnega marketinga, socialne psihologije, MVO in zlorabah otrok.
    Od leta 1995 sem zaposlena v državni upravi. V diplomaciji sem službovala na Kitajskem, dva mandata v Iranu in v Braziliji.
    Na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije sem doslej pokrivala politično varnostna vprašanja, globalne izzive in razporeditev moči v mednarodnem okolju, človekove pravice, predvsem pravice otrok in ranljivejših skupin v različnih okoljih.
  • Sonja Lokar
    Sonja Lokar

    {Name + first and last name: 1}

    V javnem delovanju sem osebno izkusila in teoretično preučevala članstvo v parlamentarni stranki, vodilno funkcijo v parlamentarni stranki, ustanavljanje in vodenje ženskega foruma v stranki, kandidaranje za poslanko, polansko funkcijo in vodenje odbora v parlamentu, ustanavljanje in vodenje mednarodne strankarske in čezstrankarske ženske nevladne organizacije, kreiranje nacionalnih in mednarodnih seminarjev za opolnomočenje žensk

    Po končanem študiju fransoščine in sociologije na FF v Ljubljani 1971, sem se najprej zaposlila kot novinarka v Delu, nato kot raziskovalka v Inštitutu za narodnostna vprašanja, od leta 1971 do 1992 pa sem delala v socialistični in kasneje v večstrankarski profesionalni politiki. V republiškem vodstvu ZSMS do 1974, kot analitičarka družbenih procesov in sprememb v Zvezi komunistv Slovenije in Jugoslavije, v Marksističnem centru CK ZK od 1975 do 1986. Bila sem tudi neprofesionalna delegatka družbenopolitičnega zbora v socialistični skupščini 19986-1990. V Kučanovi ekipi CK ZKS sem vodila prenovo ZKS, 1990, na prvih večstrankarskih volitvah sem bila izvoljena za poslanko v tedanjem družbenopolitčnem zboru. Eno leta sem bila generalna sekretarka Stranke demokratične prenove, sedanje SD. Leta 1990 sem ustanovila Ženski Forum Stranke demokratične prenove in ga vodila 10 let. V obdobju 1989 do 1992 sem se angažirala zlasti v novem jugoslovanskem ženskem mirovnem gibanju, ki je zaman poskušalo preprečiti in kasneje ustaviti vojno v nekdanji skupni državi. Po letu 1992 sem pretežno delovala v civilni družbi v Sloveniji, v regiji in v vsej Evropi, a tudi v bližnjevzhodnih državah – Maroku, Tuniziji, Egiptu, Alžiriji, pa tudi v Iraku, Pakistanu, Honkongu ter v osrednji Afriki. Po letu 1994 sem bila najbolj angažirana v evropskem socialnodemokratskem ženskem gibanju, zlasti v povezovanju levo usmerjenih strank v nekdanjih socialističnih državah. Od leta 1998 do 2017 sem vodila socialnodemokratsko Evropski mrežo za enakost spolov, ki je usposabljala za delo v politiki socialdemokratske aktivistke v nekdanjih socialističnih državah. Leta 1999 me je OVSE v BiH kandidarala za predsednico Gender Task Foce of the Stabiliy Pact for South East Europe, kjer sem vodila čezstrankarsko regionalno žensko mrežo, ki je v desetih letih vzpostavila zakonske kvote v vseh državah nekdanje Jugoslavije in v Albaniji. Bila sem med pobudnicami gibanja za uravnoteženo zastopstvo žensk in moških, ki je v Sloveniji dosegli spremembo Ustave in uzakonitev kvot, Leta 2006 sem dale pobudo za ustanovitev Ženskega lobija Slovenije, ki je postal edina ženska krovna organizacija in naša povetđzava z Evropskim ženskim lobijem. Leta 2012 sem bila izvoljena za predsednico Evropskega ženskega lobija, a sem po nekaj mesecih zaradi bolezni v družini odstopila. Vse življenje sem se v politiki in civilni družbi ukvarjala z vprašanjem enakosti spolov na konkretnih temah. Leta 1990 sem bila pobudnica demonstracij za zaščito 55. člena Ustave o svobodi rojevanja. Prizadevala sem si, da smo ohranili najpomembnejše pridobitve socializma, in nekatere tudi nadgradili, ki so omogočile izboljšanje položaja žensk: javno in laično šolstvo, javno dravstvo, subvencionirane javne vrtce, ginekologa, pediatra na primarni ravni, brezplačno kontracepcijo, in seveda za doseganje paritete v številu in dejanski politični moči žensk, doma in vsepovsod, kjer sem delovala v mednarodnem okolju. Objavila sem več kot 500 strokovnih in političnih člankov v različnih jezikih, v različnih državah in napisala nekaj priročnikov za politično usposabljanje aktivistk. Moja specialnost je poučevanje o ustvarjanju čezstrankarskih nacionalnih ženskih mrež, o strategijah vodenja in delovanja takih mrež in mediacija med ženskami v politiki v postkonfliktnih situacijah.
  • Tijana Arih
    Tijana Arih

    {Name + first and last name: 1}

    I promote politics as the most noble and dignified calling, and my mission is to motivate smart, creative and innovative people to become actively involved in politics.

    I am an economist, philosopher and researcher.

    I’m the author of Poli Pop methodology that helps experts to get to know a person better, all the roles the person fulfils, the person’s emotions, logic of his behaviour and thoughts. Poli Pop Method places a person in its centre, deals with why a person.

    I promote politics as the most noble and dignified calling, and my mission is to motivate smart, creative and innovative people to become actively involved in politics.

    I have been on this mission for 20 years, practically since my country was led by bad people and even worse foreign policy, bombed by NATO, and my city was left without all three bridges on Danube, the second largest river in Europe.

    Politics came into my life and I didn’t reject it, I activated myself. As a student, I wrote my first political speech one night and held it without a microphone or a sound system the next day, in front of a mass of students ready to overthrow a dictator. I still remember my legs shaking, but also how they applauded me.

    Today, I’m an expert on political and business leaders, more precisely – on forming their political programs, but also business programs more and more used to win the hearts of people and to encourage them to take action, which must always be pursued only with good intentions.

    I’m the author of Poli Pop methodology that helps experts to get to know a person better, all the roles the person fulfils, the person’s emotions, logic of his behaviour and thoughts. Poli Pop Method places a person in its centre, deals with why a person.

    I share my research and insights at gatherings with target audiences, leaders, activists, and HR managers.

    In recent years, I have been focused on building young leaders and I’m glad that they consider me to be one of them, trust my methodology and find my experience valuable.

    I work from Slovenia, the greenest and the most sustainable country in the world. I’m driven by people who think, I like traveling inside myself, debating on political and love to pour olive oil on a white plate. I'm a little ashamed to say I adore politics, but I'm proud not to be a passive observer.

  • Halida Đonlagić
    Halida Đonlagić

    {Name + first and last name: 1}

    Sem doktorska kandidatka na FDV/samostojna znanstvena raziskovalka družbenih znanosti, avtorica družboslovnih znanstvenih prispevkov in mirovna aktivistka. Področja znanstvenih raziskav: politologija, sociologija, kulturologija, miroven študije, politična filozofija, filozofija religije, sociologija religije, feminizem, študij spola. S Konzorcijem Turizem Šiška razvijam projekt "Peace Pathway ".
    Doma sem iz Bosne in Hercegovine, v Ljubljani živim zadnje 4 leta.

    Samostojna znanstvena raziskovalka družbenih znanosti, avtorica družboslovnih znanstvenih prispevkov in mirovna aktivistka.
    Področja znanstvenih raziskav: politologija, sociologija, kulturologija, miroven študije, politična filozofija, filozofija religije, sociologija religije, feminizem, študij spola, Doma sem iz Bosne in Hercegovine, v Ljubljani živim zadnje 4 leta, kjer sem od 2019 članica Regionalne religiološke mreže.
    Raziskovalka, predavateljica, avtorica in mirovna aktivistka.
    Glavni del moje izobrazbene poti sem opravila na Univerzi v Sarajevu na Fakulteti za politične vede, kjer sem diplomirala iz politologije, magistrirala sem na oddelku za varnostne in mirovne študije. Sedaj sem doktorska kandidatka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Moje raziskovalno delo so podprli Obrazovanje Gradi BiH – Jovan Divjak, Fondacija Konrad Adenauer Sarajevo, Ekumenska iniciativa žena in Erasmus Plus.
    Dodatno sem se strokovno izobraževala na Nizozemskem, v Belgiji, Indiji, Sloveniji in na Hrvaškem na področjih enakosti spolov, nenasilne komunikacije, gradnje mira, mirovnega aktivizma, demokracije, pluralizma, medijev in religiologije.
    Delovne izkušnje sem pridobila v zadnjem času kot samostojna znanstvena raziskovalka kot tudi na različnih mednarodnih projektih pri nevladnih organizacijah. Največ sem delovala na področjih izobraževanja, gradnji mira, mirovnem aktivizmu, demokraciji in človekovih pravicah, medijih, religiji in politiki.
    Udejstvovala sem se tudi na mnogoterih regionalnih in mednarodnih znanstvenih konferencah, delavnicah, seminarjih in simpozijih.
    Trenutno sem v Ljubljani angažirana na projektu "Peace Pathway" pri Konzorciju Turizem Šiška in s pisanjem moje doktorske disertacije s področja epistemologije in fenomenologije miru.
  • Dr Alenka Verbole
    Dr Alenka Verbole

    Dr Alenka Verbole - ONA VE -

    Dr Verbole je diplomatka, mediatorka, raziskovalka, novinarka, trenerka in motivatorka. Ima več kot 20 let delovnih izkušenj na mednarodnem področju, ki jih je pridobila s svojim službovanjem na odločevalskih mestih v Združenih narodih (ZN) in v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).
    Dr Verbole je diplomatka, mediatorka, raziskovalka, novinarka, trenerka in motivatorka. Ima več kot 25 let delovnih izkušenj na mednarodnem področju, ki jih je pridobila s svojim službovanjem na odločevalskih mestih v Združenih narodih (ZN) in v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Delovala je in še naprej deluje na različnih področjih kot so demokratizacija in razvoj civilne družbe, dobro upravljanje, človekove pravice, državljanska vzgoja, volitve, volilna reforma in neodvisnost volilnih institucij, preventivna diplomacija, mediacija, multikulturni dialog, pomiritve sprtih strani in reševanja konfliktov, gradnja miru in razvijanja dialoga, delo z mladimi, varnost in sodelovanje, lokalna samouprava, regionalni razvoj, problematika Romov in ranljivih skupin ter enakopravnost spolov. Sodelovala je s Svetom Evrope, predvsem na področju reševanja konfliktov in gradnje miru in promociji žensk v politiki v Severni Afriki in .na Kavkazu. Kariero je začela kot novinarka. Doktorirala je na Nizozemskem. V času študija se je ukvarjala s problematiko zaščitenih območij in še posebej reševanjem konfliktov med različnimi deležniki ter politiko in politiziranjem procesa razvoja. Bila je štipendistka Britanskega sveta, norveškega raziskovalnega inštituta in grške vlade. Aktivno je sodelovala pri ustanavljanju raziskovalne mreže COST – Social Sciences.

    V Organizaciji združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (FAO) se je ukvarjala z razvojem podeželja. Vodila je tudi sekretariat FAO delovne skupine za ženske. V OVSE Misiji v Skopju se je ukvarjala z reformo izobraževanja in izobraževanjem manjšin ter medkulturnim dialogom. V Albaniji je vodila projekt za krepitve Romskih skupnosti. Kot visoka uradnica za demokratizacijo pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je med drugim zasnovala in izvedla številna usposabljanja za javne uslužbence, člane nevladnih organizacij, mlade, ženske političarke, člane parlamenta, člane volilnih komisij in volilne administracije ter Rome s področja razvoja lokalne samouprave, na temo mehanizmov za enakopravnost spolov, temo vključevanja v politiko in grajenja političnih znanj, na temo neodvisnost volilnih teles za strokovnjake in člane volilne administracije, usposabljanje nevladnih organizacij za vključevanje v procese odločanja in podobno. Kot strokovnjakinja za razvojne politike je svetovala vladam Albanije, Kosova in Turčije na temo razvijanja nacionalnih politik za reševanje problematike Romov in nudila tehnično podporo omenjenim vladam v boju proti diskriminaciji in za spoštovanje človekovih pravic. Kot ministrica svetovalka na sektorju za mednarodne organizacije (MZZ) je pokrivala OVSE. Je avtorica različnih publikacij na temo. Gostovala je kot predavateljica v okviru magistrskega študija International Relations and Diplomacy v Nemčiji, v okviru MZZ Diplomatske akademije in kot strokovnjakinja na Konferenci Evropskega diplomatskega programa o EU kot globalnem akterju vodila delavnico na temo Zahodnega Balkana. Trenutno se ukvarja s problematiko integracije držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo. Je članica različnih mednarodnih združenj.

  • Janja Klasinc
    Janja Klasinc

    Janja Klasinc

    Že kot mlado dekle so me zanimala dogajanja doma in v svetu. Nikoli nisem bila zadovoljna s površnimi razlagami dogodkov ali procesov. Zato sem se odločila za študij, kasneje pa za poklic novinarke. Ta je postal in ostal moja strast. Novinarska znanja so mi kasneje pomagala tudi pri svetovanju o odnosih z javnostmi. Želja po novih izzivih pa me je pripeljala tudi v diplomacijo in politiko. Tudi v penziji sem aktivna in vse kar znam, rada posredujem vsem, ki cenijo znanje in izkušenost.
    Za mano je pestro poklicno obdobje več kot štirih desetletij in zato sem zdaj sicer uradno upokojena, nikakor pa ne mirujem. Po izobrazbi in v duši sem predvsem novinarka, sem pa tudi strokovnjakinja za javno komuniciranje oziroma odnose z javnostmi. Moja tretja specialnost je politični analitik domačih in mednarodnih odnosov ter zlasti Zahodnega Balkana in Evropske unije. Govorim angleško, francosko in delno italijansko, večletno bivanje v Srbiji pa mi je dalo tudi zelo dobro znanje srbskega jezika iz katerega sem prevedla v slovenščino več knjig.
    Po diplomi na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, kjer sem študirala novinarstvo in mednarodne odnose, sem dobri dve desetletji delala kot novinarka in urednica v slovenskih medijih: v časopisni hiši Delo, na RTV Slovenija in časniku Republika. Večini ljudi sem iz tega obdobja najbolj ostala v spominu kot dopisnica Dela in RTV Slovenija iz Beograda, saj sem tam delala dobrih pet let v času razpada Jugoslavije in balkanskih vojn (1988 – 1993). V tem času sem pisala tudi za tuje medije. Nekajkrat sem sodelovala tudi z uglednimi tujimi novinarskimi hišami kot so CNN, BBC, Le Monde Diplomatique in Financial Times. Po vrnitvi iz Beograda sem bila dopisnica iz Slovenije v mednarodni novinarski mreži Alternativna informativna mreža (AIM), ki je v vojnem in povojnem času pokrivala dogajanje na območju nekdanje Jugoslavije.
    Ko je iz finančnih razlogov ugasnil časnik Republika, katerega sem urejala kot odgovorna urednica, sem se zaposlila na Ministrstvu za zunanje zadeve in njegovi Službi za evropske zadeve. Bila sem ministrova svetovalka za odnose z javnostmi, pred vstopom v EU pa sem vodila tudi vladno kampanjo za ozaveščanje slovenske javnosti o Evropski uniji. V tem obdobju sem v Haagu tudi končala usposabljanje za javno komuniciranje in več usposabljanj o delovanju EU (Strasbourg, Maastricht, Berlin).
    Prav poznavanje delovanja EU in odnosov med republikami nekdanje Jugoslavije, sta bili osnova, na kateri sem kasneje, v Državnem zboru RS in na Ministrstvu za zunanje zadeve gradila spoznavanje in analiziranje področja tako EU kot Zahodnega Balkana, še zlasti pa Srbije. Odnose na tem področju namreč spremljam več kot 30 let. Poznavanje obeh mednarodnih področij in nasploh mednarodnih odnosov mi je zelo pomagalo tudi v mojih dveh poslanskih mandatih (2008 – 2011 in 2011 – 2014), ko sem bila kar dvakrat predsednica parlamentarnega odbora za zunanje zadeve. Po končanih dveh mandatih v politiki (SD in Pozitivna Slovenija) sem se do upokojitve vrnila k svoji stroki na Ministrstvo za zunanje zadeve. Najprej sem vodila Sektor za javno diplomacijo in mednarodne odnose v kulturi, pred upokojitvijo pa kot politični analitik spremljala dogajanja na Zahodnem Balkanu in širitvene procese EU.
    Svoje članke o teh vprašanjih sem v zadnjem času objavljala v slovenskih časnikih Delo in Večer, ter v beograjskem Medija centru in tamkajšnjih dnevnikih Danas in Nova.
  • mag. Jasmina Držanič
    mag. Jasmina Držanič

    mag. Jasmina Držanič

    Večino delovne dobe delam v gospodarstvu, od tega največ v bančništvu (20 let), zadnjih 5 let pa v svetovalni službi ene od največjih svetovalnih mrež na svetu.
    Najbolj pri srcu mi je vse, kar vsebuje razvojno komponento.

     

    Sem diplomirana politologinja in magistra poslovodnih ved. Večino profesionalnega življenja sem v gospodarstvu, od tega najdlje v bančništvu in zadnja leta v svetovalni inudstriji (v eni od največjih svetovnalni mrež na svetu).. Navajam nekaj področij, na katerih imam profesionalne izkušnje
    – projekti s sredstvi EU – kako pridobiti ustrezne EU vire
    – projekti poslovne optimizacije za javni sektor
    – skrbni pregledi
    – svetovanje s področja plačilnega prometa
    – vodenje razvoja in IT projektov
    – kreiranje produktov
    – optimizacije organizacije
    – harmonizacija dela v skupini (corporate governance)
    – sodelovanje z mednarodnimi finančnimi institucijami
    – poročanje nadzornim institucijam
    – vodenje prestrukturiranj podjetij, koordinirnje odborov upnikov,

    Zanimajo me razvojni projekti – razvoj infrastrukture in zlasti zeleni prehod – tako v smislu uvajanja novih tehnologij in novih materialov kot tudi nadomeščanja energetskih vriov iz neobnovljivih v obnovljive. Te projekte je potrebno mislit tako na nivoju kreiranja strategij in politik kot tudi pri skrbni izvedbi konkretnih projektov.

    Sem velika ljubiteljica umetnosti in redno obiskujem gledališke predstave, koncerte in razstave..

  • dr. Jana Javornik
    Dr Jana Javornik

    Dr Jana Javornik

    Sem raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Leedsu v Zdr. Kraljestvu, v Stockholmu in Utrechtu. Med 2019 in 2021 sem bila generalna direktorica za visoko šolstvo na MIZŠ. Sem članica številnih interdisciplinarnih raziskovalnih skupin, covid-19 Sledilnika in Podnebnika ter dolgoletna aktivna članica številnih družbeno-civilnih organizacij v Sloveniji in v tujini. Proučujem učinke pandemije na družbo in se učim živeti z dolgim covidom.

     

    Sem raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Leedsu v Zdr. Kraljestvu, na univerzah v Stockholmu in Utrechtu ter na Inštitutu za novejšo zgodovino. Med 2019 in 2021 sem bila generalna direktorica za visoko šolstvo na MIZŠ.

    Raziskujem, predavam in objavljam na področju delovnih razmerij, države blaginje in politične ekonomije, enakosti in vključenosti na trgu dela, ter razvijam nove metode mednarodnih analiz javnih in socialnih politik. Proučujem plačno vrzel, poklice prihodnosti, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja v mednarodni perspektivi, organizacijo dela, socialno trajnost, odprto znanost ter etiko umetne inteligence. Razvijam raziskovalne projekte vpliva pandemije na družbo, zlasti dolgega covida in ostalih obolenj, povezanih s kronično utrujenostjo, na trg dela in razmerja na trgu dela.

    Sem članica številnih interdisciplinarnih raziskovalnih skupin in sodelujem s številnimi svetovnimi univerzami, z delodajalci, nevladnimi organizacijami in mediji. Od 2020 sem tudi članica slovenskega Sledilnika in Podnebnika in dolgoletna aktivna članica številnih družbeno-civilnih organizacij v Sloveniji in v tujini. Svetujem evropskim vladam in FTSE100 na področju enakosti, raznolikosti in vključenosti in javnih politik.

    Sourejam znanstvene revije kot so Work, Employment & Society, International Journal of Care & Caring, the Journal of Family Studies, in Jrnl of Comparative Policy Analysis.

    Redno pišem in komentiram za The Conversation, Guardian, Observer, Independent, Financial Times, Forbes, Bloomberg, Telegraph, The Times in Sunday Times ter za BBC.