Po duši sem družboslovka, po izobrazbi politologinja. Za svojo diplomsko nalogo sem prejela tudi nominacijo za Prešernovo nagrado Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Kljub spodbudam k nadaljevanju raziskovanja in akademskega izobraževanja v tujini sem se odločila za gospodarstvo. V svoji poklicni karieri sem se posvečala organizaciji poslovnih dogodkov in konferenc ter vodenju raznolikih projektov pri enem vodilnih organizatorjev poslovnih izobraževanj v Sloveniji. Pridobila sem obilico izkušenj ter znanja s področja vodenja projektov, finančnega načrtovanja in obvladovanja projektov, organizacije poslovnih dogodkov ter mednarodnih konferenc z do 600 udeleženci.

Po 15 letih dela v organizaciji poslovnih dogodkov, je prišel čas za korenito spremembo. Kariere, znanj, okolja, branže. Zato sem se leta 2020 pridružila ekipi podjetja Mediade, pionirja na področju inovacijskega komuniciranja, kjer sem prevzela vodenje neprofitnega projekta Inženirke in inženirji bomo! Slednji promovira STEM študije in poklice srednješolcem ter srednješolkam, naš cilj pa je spodbujanje razvoja talentov in navduševanje mladih, predvsem gimnazijcev, za ustvarjalnost v tehniških poklicih in inovativnost, ki bosta vodili k dvigovanju dodane vrednosti ter konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Hkrati sem prevzela vsebinsko vodenje in organizacijo izbora Inženirka leta, s katerim naslavljamo problem ´nevidnosti´ inženirk v družbi. Namen izbora je s spoznavanjem slovenskih inženirk pokazati, kako raznolike in zanimive stvari počnejo, kako s svojim znanjem in delom prispevajo k napredku družbe, predvsem pa navdušiti ter opogumiti mlada dekleta, da stopijo na inženirsko karierno pot. Ponosna sem na izjemno odmevnost projekta tako v slovenskem, kot tudi mednarodnem prostoru. Verjamem, da prispevamo k opolnomočenju mladih deklet in da ob tem navdihujemo tudi fante, da se karierno usmerijo na STEM področja.

Uvidi, ki sem jih pridobila z delom na projektoma Inženirke in inženirji bomo! ter Inženirko leta so mi pokazali nove dimenzije razumevanja sveta, družbe, gospodarstva in njihovih izzivov. Z raznolikim naborom aktivnosti, ki jih razvijamo in izvajamo za slovenske dijake, pridobivam izjemen vpogled v njihove procese odločanja, načine razmišljanja in izzive, s katerimi se mladi danes soočajo.

Kot mati dveh hčera verjamem, da je navduševanje mladih – fantov in deklet – za študije STEM in inovativno razmišljanje nuja v današnji družbi in hkrati moje poslanstvo.

Jerneja Penca je višja znanstvena sodelavka in izredna profesorica, zaposlena kot predstojnica Mediteranskega inštituta za okoljske študije na ZRS Koper. Njene raziskave obsegajo področja upravljanja za trajnost (tako kopenskih kot morskih sistemov), transnacionalnega okoljskega prava ter povezave med znanostjo in politiko. Je vodilna avtorica pri poročilu Medvladnega odbora za biodiverziteto in ekosistemske storitve (IPBES) o Preobrazbenih spremembah (Transformative Change Assessment) in vodilna avtorica pri poročilu MedECCC-a (Mediterranean Experts on Climate and Environmental Change) o prepletu vode-hrane-energije (Water-Food-Energy Nexus Assessment). Je članica uredniškega odbora pri reviji Sustainability Science. Jerneja ima doktorat iz mednarodnega, primerjalnega in EU prava, pridobljen na Evropskem univerzitetnem inštitutu (EUI) v Firencah, LLM (magisterij) iz okoljskega prava, pridobljen na Univerzi v Nottinghamu, VB, in diplomo iz politologije-mednarodnih odnosov, pridobljeno na Fakulteti za družbene vede na Univerzi v Ljubljani.

Je diplomantka Fakultete za družbene vede, Univerze v Ljubljani, tema njene diplomske naloge so bili masovni podatki, ki jo že od nekdaj fascinirajo. S prihodom AI v vsakdan slehrnega uporabnika spleta se je njeno navdušenje le še povečalo.

Svojo kariero v svetu marketinga je začela v startupu GoOpti, ter tako spoznala raziskave trga in analize podatkov v zagonskem podjetju, kjer je natančna analiza še toliko bolj pomemben temelj za večje odločitve. Pot je nadaljevala v raziskovalni agenciji Nielsen, kjer se je ukvarjala z analizo in pripravo podatkov večjih trgovcev, nato pa zagrabila priložnost za delo v največji slovenski finančni časopisni hiši – Finance. Največji korak v agencijski svet, katerega del je še danes, je bila pridružitev digitalni agenciji Red Orbit, kjer se je fokusirano ukvarjala z optimizacijo spletnih strani in vsebinskim marketingom. Kot predavateljica se je udeležila konference Diggit, Sempl in Inorbit, ter izvedla kar nekaj manjših izobraževanj na svojem področju.

Od leta 2020 je del agencije Optiweb, najprej kot vodja SEO ekipe, leto kasneje pa je prevzela vodenje celotnega marketing oddelka. Trenutno je pod njenim okriljem 16 sodelavcev. Za njo je kar nekaj predavanj, med drugim tudi na Gea College, kjer je bila gostujoča predavateljica programa Strokovnjak digitalnega marketinga, ki poteka pod okriljem Digital Marketing Institute.

Z največjim veseljem deli svoje znanje ter oriše svojo karierno pot in morda z malo drugačno zgodbo uspeha navdihne še koga.

Osebna predstavitev/življenjepis:

Trenutno vodja znotraj področja komunikacij pri IKEA Supply AG v okolici Basla, pred tem pa več let višja svetovalka za komunikacije / komunikacijski partner pri eni izmed največjih pozavarovalnic na svetu, Swiss Re, kjer sem delala s številnimi evropskimi trgi znotraj Zahodne in Južne Evrope – ter tja tudi veliko potovala. Poleg pridobljenega znanja na področju komunikacij (strateško vodenje komunikacij za številne trge, organizacija dogodkov, upravljanje družabnih medijev in pozicioniranje vodilnih v medijih), mi je dodano vrednost od nekdaj pomenilo spoznavanje različnih kultur in načina dela, pa tudi iskanje dodatnih projektov, s katerimi sem lahko motivirala večje število sodelavcev. V zadnjih letih sem – iz komunikacijskega vidika – pomagala pri zbiranju sredstev za organizacijo, ki združuje otroke z avtizmom v Švici, ter organizacijo, ki pomaga na področju Alzheimerjeve bolezni v Veliki Britaniji.

Pred odhodom v Švico sem v Sloveniji delala v mednarodni agenciji Grayling, še pred tem pa kot svetovalka za odnose z javnostmi v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, in krajši čas tudi na Ministrstvu za zdravje RS ter v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Svojo pot sem začela kot novinarka: v času študija sem več let delala na ljubljanskem dopisništvu časopisa Večer, in še danes s ponosom povem, da sem objavila več kot 1000 člankov (večinoma na področju zdravstva). Po študiju sem bila izbrana za dodatno izpopolnjevanje na Stanfordski univerzi v Kaliforniji (v kombinaciji z delom pri časopisu San Francisco Chronicle), mednarodne izkušnje pa sem v kasnejših letih nabirala tudi s pol-letnim delom v EU institucijah (Evropski ekonomsko-socialni odbor v Bruslju).

Pridobivanje dodatnega znanja tako na poslovnem kot osebnem področju je od nekdaj moja strast. Že v času študija novinarstva je bila moja diploma ocenjena z najvišjo oceno (10/10) in nominirana za Prešernovo nagrado. Dve leti nazaj sem ob delu končala tečaj digitalnega marketinga na priznani mednarodni poslovni šoli INSEAD, leto poprej pa ob delu mentorirala start-up podjetja iz Kenije preko Swiss Re Academy. Leta 2019 sem na lastno željo mesec dni delala v pisarni v Parizu. Zasebno vseskozi vlagam v izboljšanje svojih jezikovnih veščin – imam B2 certifikat iz nemščine, trenutno pa ponovno obiskujem tečaj francoščine na nivoju B2. Delam in živim večinoma v angleščini.

Izven dela v korporativnem svetu si prizadevam svoj čas vložiti za večjo enakost in vključenost v družbi. V Baslu, kjer živim, sem prostovoljka v projektu “Starati se skupaj”, kjer se redno srečujem s starejšo gospo in udeležujem srečanj na področju prostovoljstva. V prostem času me zanima tudi področje enakosti vključevanja v delovna okolja, mentalno zdravje, pa tudi prizadevanje za ravnovesje med delom in osebnim življenjem. Zavedam se, da je le-to velikokrat težje, v kolikor posameznik živi izven pričakovanih okvirov – zato si želim, da bi lahko tudi skozi združenje Onave pripomogla k prepoznavnosti (tudi) le-tega.

Z utopično vero v boljši šolski jutri, raziskuje, preoblikuje in s predajanjem YUNO učne metode revolucionarno spreminja učne navade vseh deležnikov izobraževalnega procesa.

Strastna zagovornica digitalizacije in umestitve umetne inteligence v izobraževalni proces na eni, in nenadomestljivosti pristnega človeškega stika, na drugi strani.

Strokovnjakinja na področju osnovnošolskega izobraževanja, ki je pod streho portala YUNO – tvoja šola, s svojo vizijo nagovorila in združila strokovne sodelavce na področju pedagogike, specialne pedagogike, sociale, logopedije, psihologije … in po YUNO učni metodi digitalizirala javni osnovnošolski učni načrt.

V sodelovanju z javnimi in zasebnimi zavodi po YUNO učni metodi digitalizira gradiva in priprave na nacionalna tekmovanja iz znanja za osnovne in srednje šole.

Predava in izobražuje pedagoge, starše in učence ter YUNO učno metodo širi tudi v korporativna okolja in javne ustanove.

Z bogatimi izkušnjami iz različnih šolskih okolij, učnih metod, pristopov in komunikacijskih veščin svetuje družinam otrok z učnimi izzivi in pomaga vzpostaviti vez med tradicionalnimi oblikami poučevanja in prilagoditvami, ki jih potrebujejo otroci s posebnimi darovi.

Formalno magistra forenzičnih financ in računovodstva, dolgoletna predsednica Združenja grafologov Slovenije, ki jo je materinstvo poslalo na pot raziskovanja učnih procesov, pedagogike in podjetništva.
Ustanoviteljica zagonskega podjetja, ki je vpisano v register inovativnih podjetij, nagrajena Top 3 podjetnica v programu CEED AWE (Academy for Women Entrepreneurs) pod okriljem U.S. Embassy Ljubljana.

Neskončno radovedna in zaljubljena v življenje.

Ime : Andreja Miša
Priimek : Hrovath Derganc

Rojena ; 21.januar 1962 v Ljubljani
Naslov: Vandotova 13, Ljubljana

Status : poročena, Derganc
mati dveh odraslih sinov,
upokojenka

Tretje Življensko Obdobje od 2022

TA101, TA102, FI diploma pri dr. Zoran Milivojević, 2010

Waldorski srednješolski Učitelj, 1997

NLP Chanel Agent, Inno Nova Institut pri dr. Mariji Beyer, 1991

UNI LJ, Diplomirana socialna delavka 1991

GImnazija Ivan Cankar, Ljubljana Šubičeva 1976-1980

OŠ Vita Kraigher in OŠ France Bevk, obe Ljubljana 1968-1976

Tuji jeziki :
Angleški -aktivno
Francoski- aktivno
Hrvaški- aktivno
Italijanski – pasivno
Nemšk – pasivno

Ostala znanja in kompetence :
preko 700 pur

različnih funkcionalnih znanj od vodenja posamwznika in skupin, do svetovalno izobraževalnega dela, tudi področje eUčenja do izdelave eGradiv na platformah eCAMPUSA (Microsoft)

Športne in ostale veščine :
Izpit za avto in kolo
Tenis
Smučanje
Pohodništvo
Ping pong
Branje&Pisanje
Slikanje&Kiparjenje
Petje v POP zboru

Saša živi in dela v Washington D.C., ZDA. Ima več kot 15 let izkušenj vodenja organizacij, dela v projektih za razvoj ljudi pri delu in vodstvenih veščin. Z aktivnim pristopom in zavzetostjo ter merljivi rezultati povezuje različne stroke in strokovnjake z namenom širšega razvoja.
Mnogi jo poznajo kot nekdanjo direktorico Združenja Manager. Med drugim je bila tudi urednica Dnevnikove priloge Zaposlitve & kariera, skupaj z ekipo je razvila in več let vodila projekt raziskovanja in merjenja kakovosti odnosov na delovnem mestu Zlata nit, ki še danes vsako leto razglasi najboljše zaposlovalce. Bila je odgovorna urednica strokovne revije MQ za management in HR&M za razvoj organizacij in ljudi pri delu, Slovenijo je zastopala v evropskem managerskem združenju CEC. Sodeluje v različnih komisijah, izvaja in moderira delavnice, konference in poslovna srečanja. Na področju trajnostnega voditeljstva sodeluje tudi z Dansko managersko organizacijo.
Od leta 2020 dela in živi v ZDA (Washington D.C.), kjer pomaga razvijati svetovalno podjetje na področju vladnega pogodbeništva, kot svetovalka pa sodeluje tudi z Beep Institute in Slovenskim združenjem za zakonito lobiranje. Življenje v ZDA ji je omogočilo večje razumevanje razlik med sistemi držav, kulturami, pogledi na enakost, raznolikost, pravice, odnos do okolja, družbe in družine.

Rojena Kamničanka, ljubiteljica slovenske Istre in zaprisežena Evropejka. Politologinja z več kot 20 letnimi izkušnjami iz novinarstva, strateškega komuniciranja in javnih zadev. Na različnih pozicijah sem delovala v državnem zboru RS, evropskem parlamentu in izvršnih organih vlade RS. Znanje in izkušnje sem nabirala tudi v mednarodnem političnem in poslovnem okolju. Specialistka za strateško in krizno komuniciranje, načrtovanje in vodenje političnih kampanj ter poznavalka javnih sistemov in medijske krajine. Kot aktivna državljanka že od mladosti aktivno sodelujem z različnimi nevladnimi in civilno-družbenimi organizacijami na lokalni in nacionalni ravni, ki jim pomaga pri realizaciji njihovih strateških ciljev. Blizu mi je glasba, zato že leta aktivno pomagam in sodelujem s platformo ART BSA in njihovimi projekti, kot sta Slovenski mladinski orkester in projekt Music for the Future.

Moja posebnost je, da sem sem se rodila kot ženska, ki ji je bil ob rojstvu pripisan moški spol. Spoznanje, da bi se morala roditi kot deklica, sem v zgodnjem otroštvu potlačila v nezavedno in 42 let skušala živeti v vlogi, pripisani ob rojstvu. Spomin na deklico je potonil v pozabo, notranji nemir je ostal. Pehal me je v iskanje same sebe, ne da bi vedela, kaj točno iščem.

Življenje me je peljalo od študija do študija, skozi raznolike poklice in udejstvovanja, ki na videz nimajo nič skupnega. Študiju varstvoslovja sem dodala magisterij znanosti iz državnih in evropskih študij ter fakultativni študij transpersonalne psihoterapije in coachinga. Raziskovala sem različne tehnike in pristope, s katerimi si lahko pomagamo v iskanju osebnega napredka.

Poklicno pot sem začela kot novinarka in voditeljica dnevno-informativnih oddaj na Radiu Slovenija, jo nadaljevala v razvoju nepremičninskih projektov, za tem ustanovila podjetja za osebno in poslovno svetovanje, bila sem vodja Gasilske šole ter vodja Centra za obveščanje Republike Slovenije na Upravi RS za zaščito in reševanje. Poklicno in prostovoljno sem se udejstvovala doma in v tujini, med drugim sem bila leta 2021 vodja 2. odprave mednarodne misije za gašenje katastrofalnega požara v naravi v Severni Makedoniji. V vsem, kar sem počela, sem bila uspešna, a se kljub temu nisem našla.

Vztrajnost v iskanju sebe je obrodila sadove nekega decembrskega večera leta 2020. Spontan čustveni preboj je vnovič prebudil spoznanje o moji pravi spolni identiteti, ki sem ga v globine nezavednega potisnila v ranem otroštvu. Ta odrešilni moment je moj svet obrnil na glavo. Pred menoj je bila najtežja preizkušnja, na katero me je življenje pripravljalo 42 let. Vstopila sem v tranzicijo, v potrditev spola, ki ga od nekdaj doživljam v sebi. Vse, kar sem ustvarjala desetletja, se je čez noč sesulo v prah. V letu in pol, ki je sledilo, sem bila pogosto na robu obupa, večkrat sem razmišljala o samomoru, a kljub teži preizkušnje vztrajala. Življenje sem si z ženo in otroki postavila na novo, v novem okolju, z novimi ljudmi. Bilo je nepredstavljivo mučno, boleče in težko, vendar čez vse nagrajujoče.

Zdaj živim tako, kot sem že v otroštvu čutila, da bi bilo prav – kot ženska – iskreno in avtentično. Svojo zgodbo delim s svetom, vodim usposabljanja in delavnice za vzpostavitev vključujočih delovnih okolij za transspolne in druge LGBT+ osebe, kot profesionalna coachinja se posvečam predvsem ženskam, ki si želijo pristnega življenja in udejstvovanja v svojem poklicu. Vse to v želji, da bi vse_i, ki trčijo v takšne ali drugačne na videz nepremostljive izzive, našle_i pot do avtentičnega izražanja sebe ter življenja v družbi pravičnosti in enakosti.

Gordana Kisilak je strokovnjakinja za korporativno komuniciranje in zadeve. Več kot 15 let deluje v mednarodnih korporacijah (med vodilnimi v avtomobilski in IKT panogi).

Področja, ki jih je doslej že pokrivala: odnosi z mediji, organizacija dogodkov, projektno vodenje, vodenje blagovne znamke, svetovanje upravi podjetja, javne zadeve.

Po izobrazbi je diplomirana komunikologinja.

Strast do doseganja bolj trajnostne in inteligentne prihodnosti.

Je nacionalna vodja in koordinatorka globalnega izobraževalnega programa Seeds for the Future za mlade tehnološke talente.

Sem Eva Sorčan, rojena 11. 11. 1999 v Celju. Trenutno sem zaposlena v marketinški ekipi farmacevtske firme InnoPharma. Obiskujem Fakulteto za družbene vede v Ljubljani in letos sem se odločila za absolventsko leto, kar pomeni, da bom ob koncu študijskega leta diplomirana novinarka. Delujem na področju digitalnega marketinga in športa v slovenskem in mednarodnem prostoru.

V letu 2022 sem bila edina ženska govorka na svetovnem prvenstvu v rokometu za članice do 21 let, ki je bilo v Celju. Prav tako sem bila novembra istega leta edina ženska govorka na evropskem rokometnem prvenstvu za članice v Stožicah. Izkušnje z govorjenjem pred polno dvorano mi tako ne predstavljajo težav.

V letih od 2020 do 2022 sem bila dve leti edina tiskovna predstavnica moškega nogometnega kluba iz Celja. Moje delo je bilo sodelovanje na tekmah, objavljanje na družbenih omrežjih, govorjenje na tiskovnih konferencah, pripravljanje planov in opravljanje analiz objav na družbenih omrežjih, produciranje video vsebin z nogometaši … V Celju sem prav tako sodelovala pri organizaciji dogodkov (koncertov) preko podjetja Majkdrop in pol leta vodila družbena omrežja podjetju Avtocenter A2S Celje.

V letu 2022 sem šest mesecev pisala za Slovensko tiskovno agencijo – šport.

Poleg tega delam na različnih projektih v okviru marketinga: pisanje za spletne strani, prevajanje spletnih strani v agnleščino, ki jo tekoče govorim že od petega leta, optimizacije spletnih strani. V decembru sem preko Innopharme s pomočjo hrvaške agencije Alert razvijala svojo prvo marketinško kampanjo. V okviru te smo posneli oglase, ki se še zdaj vrtijo po družbenih omrežjih. Sodelujem še pri snemanju in fotografiranju nepremičnin za nepremičninske agencije.

Rada razpravljam o aktualnih temah, predvsem kar se tiče sociologije dela, (ne)enakosti spolov v delovnem okolju … Sama sem iz delovnih izkušenj do sedaj doživela kar nekaj nevšečnosti. Na fakulteti sem prav tako vedno obiskovala predmete, ki so to poudarjali in se spustili v globino družbenih problemov in spolnih neenakosti. Sem željna izkušenj in novega znanja, ki ga nikoli ni premalo.

Sem direktorica podjetja Interzero – trajnostne rešitve za svet brez odpadkov d.o.o.. Interzero se v sedmih državah članicah EU osredotoča na razvoj trajnostnih rešitev, ki jih zagotavlja preko 20.000 strankam. V letu 2021 je Interzero imel preko 1 milijardo prometa, saj so Interzero rešitve inovativne in nepogrešljive, če želimo ohraniti okolje, v katerem bivamo. Znotraj Interzero delujem v treh državah, pred tem pa sem delovala v številnih mednarodnih korporacijah, med drugim v MOLu in Mercatorju. Sem magistra s področja ekonomije in poslovnih ved. Dodatno sem se izobraževala na Univerzi Cambridge in sicer na področju Trajnostnega vodenja. Končala sem izobraževanje Združenja nadzornikov Slovenije. Sem ponosna mama dveh najstnic in učiteljica joge.

Sem diplomatka, 17 let zaposlena v ministrstvu za zunanje zadeve. V svet sta me ponesli najprej strast in kasneje diplomacija. Po Beogradu, Kijevu, Moskvi in Rimu me je po mnogih letih družina vrnila domov. Vmesna postaja je bila v mojem rodnem mestu Mariboru, ki je leta 2012 gostilo Evropsko prestolnico kulture. Tja sem kot vodja mednarodnega programa za eno leto iz Ljubljane “preselila” kulturne ambasade tujih veleposlaništev. Med študijem sem si domišljala, da bom novinarka, natančneje dopisnica iz Rima – zato tudi izbor študijske smeri novinarstva in italijanščine, nekaj časa sem se v tej obrti tudi preizkušala. Za dušo sem dolga leta prevajala romane in poezijo iz italijanščine, se pogovarjala z italijanskimi pisateljicami in pisatelji o literaturi ter širila navdušenje nad branjem. Polna znanja sem ga želela deliti naprej, tako sem nekaj let zasledovala akademsko kariero, najprej kot asistentka za italijansko književnost in potem kot lektorica za italijanski jezik na ljubljanski Filozofski fakulteti. Zadnja leta sem spet v stiku z mediji, obveščam jih o slovenskih zunanjepolitičnih prioritetah ter preko njih ozaveščam javnost, kako pomembna sta razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč za bolj pravično, trajnostno, vključujočo, varno in solidarno prihodnost za vse na vsetu.

Rodila sem se leta 1978 v Mariboru.
Po izobrazbi sem diplomirana hrvatistka, srbistka in makedonistka ter splošna jezikoslovka.

Svojo kariero sem pričela z vlogo glavne urednice lifestyle revije L&Z. Po uspešnem lansiranju revije na slovensko tržišče in takojšnjim prebojem med najbolje brano in prodajano mesečno žensko revijo, sem urednikovala tudi ženski reviji Bella Donna.

Po zaključeni uredniški poti, sem se najprej posvetila materinstvu, nato pa, najprej kot vodja projektov, leto kasneje pa kot direktorica projektov, zaposlila v v oglaševalski agenciji Medijski guruji. Od tukaj sem stopila na lastno, poslovno pot in odprla svojo marketinško agencijo VIBE.
Poleg agencijskega dela, sem tudi lastnica in urednica spletnega lifestyle portala Vibe247.net, mentorica in predavateljica na UDO Akademiji ter predavateljica na DOBA Fakulteti za slovensko, hrvaško in srbsko tržišče.

Svoja znanja nesprestano izpopolnjujem. Od pomembnejših izobraževanj izpostavljam: šolo retorike Zdravka Zupančiča, Seminar za sodnega tolmača za hrvaški jezik, Mednarodno certificirano diplomo iz LSPR, Diplomo Akademije UDO za upravljavca družbenih omrežij, Mikro master program na DOBA Fakulteti, za Inovativno online izobraževanje.

Vsa pridobljena znanja in izkušnje so me vodile do tega, da lahko danes z vsem srcem in strastjo, tako vsebinsko kot izvedbeno, organiziram in pripravljam konference ter omizja za podjetja, ki želijo srečanja s poglobljenimi vsebinami in tematikami, z namenom širjenja obzorij za bolj čuječ vsakdan vsakega posameznika.

Valerie Wolf Gang (poznana tudi pod imenom Valerija Zabret) je priznana intermedijska umetnica, režiserka, videastka in transdisciplinarna raziskovalka umetnosti. Znana je po svojem poglobljenem raziskovanju medsebojnega vpliva med ljudmi in tehnologijo. Njeno delo je dobilo mednarodno priznanje, saj sodeluje v raziskovalnih organizacijah in razstavlja na uglednih prizoriščih po vsem svetu, kar kaže na njeno predanost napredku na svojem področju.

Njena zavezanost umetniški odličnosti se kaže v številnih prestižnih štipendijah in nagradah, kot so nagrada Ivane Kobilce za aktualno produkcijo, nacionalna nagrada Vesna za najboljši film in Fulbrightova nagrada ZDA. Wolf Gang je močno vpeta tudi v vključevanje javnosti, saj vodi številne delavnice (v participativnem slogu) za različne družbene skupine in generacije. Te delavnice so namenjene izobraževanju ljudi o nastajajočih tehnologijah, odpravljanju tehnofobije, razpravi o konceptu tehnološke singularnosti in zagovarjanju etične uporabe tehnologije.

Trenutno pripravlja doktorat na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in je cenjena predavateljica o sodobnih umetniških praksah in filmu na različnih inštitutih ter univerzah. V preteklosti je bila med drugim strokovna sodelavka na Inštitutu za likovno umetnost na Dunaju in v Nemškem raziskovalnem centru za umetno inteligenco. Tam je sodelovala na oddelkih, kot so interaktivno strojno učenje, inteligentni uporabniški vmesniki in multimodalna interakcija. Te izkušnje so botrovale njenim raziskavam na področju XR in umetne inteligence s poudarkom na identiteti, prostoru in sodobnih družbah. Poleg tega je Wolf Gang mentorica na Centru RS za kreativnost, sodeluje z raziskovalnim centrom Mreža centrov za raziskovanje umetnosti in kulture (RUK) ter je članica žirij na različnih mednarodni festivalih filma in novih medijev.

Leta 2023 je Wolf Gang začela novo poglavje v svoji karieri in se pridružila Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije kot Višja Vojaška Uslužbenka XI. razreda. Ta vloga pomeni pomemben mejnik, ki kaže njeno trajno predanost raziskovanju novih medijev, tehnologije in strateškega komuniciranja. Pred tem je Wolf Gang delala v Los Angelesu v Kaliforniji, kjer je na univerzi Chapman University razsikovala področja tehnologij XR (in kot ‘teaching asistant’ predavala pri prof. Charlesu Finku, Metaverse studies), pri čemer se je osredotočala na ustvarjanje narativ s pomočjo sodobnih tehnologij ter njihovih vplivov na družbo, globalne spremembe (kultura, politika, podnebne spremembe, vesolje) ter tudi raziskovanja možnosti preseganja fizičnih omejitev človeškega telesa. Po vrnitvi v Slovenijo ostaja zavezana spodbujanju globalnih povezav, povezovanju svetov znanosti in umetnosti ter nadaljevanju poti inovacij in odkritij.

Spletna stran: http://valeriewolfgang.com/
LinkedIn: www.linkedin.com/in/valeriewolfgang

Dr. Vesna Mikolič je redna profesorica in znanstvena svetnica na področju jezikoslovja, profesorica slovenskega in italijanskega jezika, esejistka in publicistka. Ukvarja se z jezikom in kulturo, jezikovno politiko, etnično identiteto, medkulturno pragmatiko, nenasilno komunikacijo, pomenoslovjem, terminologijo, analizo diskurza v znanosti, turizmu in literaturi ter literarno pragmatiko.
Diplomirala, magistrirala in doktorirala je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med podiplomskim študijem je prejela štipendijo za izpopolnjevanje na Univerzi v Trstu in na Okanagan University College pri British Columbia University v Vancouvru.
Leta 1997 se je zaposlila na novoustanovljenem Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, kjer je zaposlena še danes. Sodelovala je pri ustanavljanju Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer je vzpostavila tudi študijski program slovenistike in bila prva predstojnica slovenističnega oddelka, med letoma 2004 in 2012 pa je bila dekanja te fakultete.
Danes je predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Je vodja in članica več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov in nosilka raziskovalnega programa »Razsežnosti slovenstva v tretjem tisočletju med lokalnim in globalnim«. Poleg tega od leta 2016 predava tudi na Katedri za slovenski jezik in književnost Oddelka za humanistiko Univerze v Trstu. Bila je mentorica mladim raziskovalcem (doslej petim) in mentorica številnim študentom pri diplomskih, magistrskih in doktorskih delih. S predavanji je gostovala na številnih tujih univerzah v ZDA, Kanadi, Rusiji, na Japonskem, v državah EU in nekdanje Jugoslavije. Z referati nastopa na znanstvenih konferencah doma in po svetu. Bila je tudi vodja programskih odborov več mednarodnih znanstvenih konferenc, med drugim direktorica konference ob začetku predsedovanja Slovenije Evropski uniji in začetku Evropskega leta medkulturnega dialoga »Medkulturni dialog kot temeljna vrednota EU« v pristojnosti Evropske komisije in Ministrstva za kulturo RS.
Je utemeljiteljica medkulturne slovenistike in modela medkulturnega poučevanja jezika in književnosti za nenasilno komunikacijo TILKA (Teaching Interculturality through Language and Literature for Conflicts Avoidance). Je avtorica prek 500 bibliografskih enot, med drugim je avtorica petih znanstvenih monografij Ethnic Identity and Intercultural Awareness in Modern Language Teaching: Tilka Model for Ethnic Conflicts Avoidance (New York: Nova Science Publishers), Jezik v zrcalu kultur in Govor turizma (obe Koper: Znanstvena založba Annales), Izrazi moči slovenskega jezika (Koper: Znanstvena založba Annales, Ljubljana: Slovenska matica) in Ali bereš Cankarja? (Ljubljana: Slovenska matica), urednica in soavtorica Turističnega terminološkega e-slovarja TURS, Turističnega korpusa TURK ter redaktorica Bosansko-slovenskega slovarja (Sarajevo, Ljubljana).
Je tudi esejistka in publicistka, svoje eseje, kolumne in komentarje objavlja v časopisih (Primorske novice, Delo) in revijah (Sodobnost, Mladika, Dialogi, Primorska srečanja, Fontana), leta 2017 je bila med petimi nominiranci za najboljši esej revije Sodobnost.
Je članica uredniškega odbora več mednarodnih znanstvenih revij: Annales: Anali za istrske in mediteranske študije (Koper), znanstvene revije za teoretsko in uporabno jezikoslovje in literaturo Colloquium (Celovec) in Croatian Journal of Education (Zagreb). Je sourednica knjižne zbirke Pont v sozaložništvu založbe Beletrina in Annales ZRS Koper.
Je podpredsednica Slovenske matice, kjer je tudi članica Upravnega odbora in vodja Odseka za slovenski jezik ter urednica zbirke ponatisov Cankarjevih del. Je članica Upravnega odbora Slovenskega centra PEN in Ženskega odbora SC PEN Mira. Je predsednica Slavističnega društva Koper in podpredsednica Društva za uporabno jezikoslovje. Prav tako je oz. je bila članica različnih strokovnih komisij in društev doma in v tujini, med drugim Strokovnega sveta Zlati kamen, Sveta JAK, strokovnih komisij za področje knjige in bralne kulture pri MK, programskega odbora RTV Slovenija za italijanski narodnostni program idr.
Je prejemnica več nagrad, in sicer študentske Prešernove nagrade Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za diplomsko delo leta 1990, nagrade Sklada za znanstveno odličnost Univerze na Primorskem leta 2011 in nagrade ZRS Koper za vrhunske znanstvene dosežke »Glasnik znanosti« leta 2017.

Rodila sem se leta 1976 v Trbovljah. Po izobrazbi sem magistrica socioloških znanosti, s specializacijo s področja socialnega dela v skupnosti.
Poklicno pot sem začela kot strokovna sodelavka v Državnem zboru Republike Slovenije.
Leta 2004 sem bila prvič izvoljena v Državni zbor Republike Slovenije, kjer sem bila poslanka dva mandata. Med drugim sem bila predsednica komisije DZ po Zakonu o preprečevanju korupcije, članica odbora za zdravstvo, ter podpredsednica odbora za delo, družino, socialno politiko in invalide. Bila sem tudi članica delegacije Državnega zbora v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope in slovenska predstavnica v Evropskem odboru regij.
Imam več let delovnih izkušenj na področju socialnega varstva ter dobro poznavanje zakonodaje in sistemske ureditve socialnega varstva.
Od leta 2019 sem direktorica javnega zavoda Center za pomoč na domu Maribor. Pod mojim vodstvom je zavod izpeljal dva izjemno pomembna evropska projekta v luči dolgotrajne oskrbe. Leta 2021 je Center za pomoč na domu Maribor prejel Znak strokovne odličnosti, ki ga Socialna zbornica podeljuje enkrat letno za zgledno opravljeno strokovno delo in vidne dosežke na področju Socialnega varstva. Delovni kolektiv Centra za pomoč na domu Maribor je v letu 2021 tudi prejemnik priznanja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za dosežke na posameznem področju v zadnjih dveh letih, leta 2022 pa smo prejeli tudi nacionalno priznanje resornega ministrstva za primer dobre prakse na področju varnosti in zdravja pri delu 2020 – 2022.
V letih 2020 – 2022 smo se uspešno spopadli z epidemijo koronavirusa, za kar smo prejeli tudi spominski znak Vlade Republike Slovenije.
Svoje znanje ves čas izpopolnjujem in dopolnjuje s praktičnimi izkušnjami v okviru udeležbe na seminarjih in izobraževanjih. Sem predavateljica v programu Nacionalna poklicna kvalifikacija socialni oskrbovalec/socialna oskrbovalka. Aktivno sodelujem s Socialno zbornico Slovenije. Moja prizadevanja so usmerjena v družbeno odgovornost, tako na delu kot v privatni sferi.

Poslovno pot sem pričela konec sedemdesetih zadnjega stoletja prejšnjega tisočletja na Radiu Študent, kjer sem delala kot novinarka, urednica in pozneje direktorica in glavna urednica, odgovorna za poslovanje, razvoj medija in njegovih ustvarjalcev. Radio Študent je takrat najmočnejši steber neodvisne medijske prakse. Nadaljevala sem v tedniku Mladost, časopisu tedanje Zveze socialistične mladine Jugoslavije, kot urednica kulture. Med drugim sem bila odgovorna za predstavljanje mladinske ustvarjalnosti doma in po svetu, s poudarkom na trendih v pop glasbi, filmski, literarni in likovni ustvarjalnosti. Potem sem nekaj let delala v delovni skupnosti Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije kot strokovnopolitična delavka v centru za obveščanje in propagando, sodelovala v volilnih kampanijah prvega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana, urejala časopis Predsednik. Nadaljevala sem na področju odnosov z javnostmi v agencijah Interakcija in Studio marketing, podjetju Fotona, leta 1995 pa sem se pridružila ekipi Pro Plusa, ki je pripravljala zagon prve komercialne televizije v Sloveniji. Kot direktorica marketinga POP TV sem opravljala zahtevno nalogo pozicioniranja prve komercialne TV na dotedaj monopolnem slovenskem televizijskem prizorišču. Pozneje sem kot direktorica marketinga Kanala A vodila preobrazbo alternativne v komercialno televizijo, ki je kmalu postala enakovredna igralka na vse bolj konkurenčnem domačem televizijskem prizorišču.

Kot svetovalka na področju odnosov z javnostmi in javnih zadev sem v mednarodni agenciji Mmd, katere naslednica je Grayling d.o.o. sooblikovala in vodila izvajanje komunikacijskih strategij za velike mendarodne družbe na področju prehrane, farmacije, informacijske tehnologije, prometa, obrambe in gradbeništva Leta 2007 sem ustanovila Praksis d.o.o., kjer sem delala kot svetovalka in direktorica. Poleti 2014 sem se pridružila ekipi Službe za odnose z javnostmi UKC Ljubljana in med drugim sodelovala pri pripravljanju časopisa INTERNO, februarja 2015 pa Rdečemu križu Slovenije – Zvezi združenj, kjer sem kot samostojna strokovna sodelavka za odnose z javnostmi in pridobivanje sredstev skrbela za utrjevanje ugleda najstarejše in največje humanitarne organizacije pri nas.

Prostovoljstvo je del mojega življenja vse od sedemdesetih let zadnjega stoletja prejšnjega tisočletja, ko sem kot brigadirka, komandantka brigade in akcije sodelovala na več mladinskih delovnih akcijah, pozneje pa v aktivnostih različnih humanitarnih organizacij kot so Beli obroč, Fundacije Drevored in zadnja leta predvsem Rdeči križ Slovenije.

Rojena sem 19. 5. 1976 v Celju. Po končani gimnaziji v Celju sem nadaljevala študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer Slovenski jezik in književnost, kjer sem tudi diplomirala 21. 12. 2000 in dobila naziv profesorica slovenščine. V gimnaziji in na fakulteti sem bila Zoisova štipendistka. Leta 2009 sem magistrirala na ISH v Ljubljani, smer Lingvistika govora in teorija družbene komunikacije, tema naloge je bila Razvoj kompetenc pri učenju slovenščine kot drugega jezika, v kateri je predstavljena primerjava med slovenščino kot prvim jezikom in slovenščino kot drugim jezikom ter kognitivna zavest in pragmatičnost pri učenju jezika in vpliv znanja različnih jezikov na razvoj komunikacijske kompetence.
Že od leta 1998 delam v šolstvu, takrat sem v OŠ Bičevje nadomeščala učiteljico. Nadaljevala sem na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, kjer sem tudi nadomeščala učiteljico, nato v OŠ Spodnja Šiška v Ljubljani, od leta 2000 kot učiteljica, od 2005 pa kot ravnateljica šole, od leta 2009 sem bila ravnateljica v OŠ Lucija, nato pa ravnateljica v OŠ Vide Pregarc. Zdaj sem zaposlena na Zvodu RS za šolstvo in opravljam delo višje predavateljice Šole za ravnatelje.
Imam opravljen izpit iz aktivnega znanja angleščine, znanja francoščine, govorim pa tudi nemški, hrvaški, srbski, češki, ruski in italijanski jezik.
Prav tako kot izpraševalka v komisiji za strokovne izpite poznam tudi celotno šolsko zakonodajo.
Moje močno področje je timsko delo in organizacija dela na pripravljalni, izvedbeni in analitični ravni, komunikacijske spretnosti, spremljanje dela, povratna informacija, refleksija.

Neža je doktorska študentka na področju molekularne celične biologije in biofizike na University of Cambridge in University College London v Veliki Britaniji. Pred tem se je izobraževala in pridobivala raziskovalne izkušnje v vodilnih raziskovalnih skupinah na Queen Mary University of London in University of California, Irvine. V svoji doktorski disertaciji Neža raziskuje ključne mulekule za nadzorovanje oblike živalskih celic. Poleg navdušenja ob odkrivanju novega, je Neži pomebno sodelovanje znanstvenikov iz različnih področji, ki ga te raziskave zahtevajo. V sklopu študija je Neža prejela številne nagrade in priznanja vključno z Draper’s Company Award for Outstanding Achievement ob koncu dodiplomskega študija ter Bogue Fellowship in The Boehringer Ingelheim Fonds – Travel Grant za dodatna doktorska izobraževanja na prestižnem MBL Woods Hole Physiology Course. Neža je tudi članica upravnega odbora Društva v tujini izobraženih Slovencev (VTIS), katerega misija je zmanjševanje razdalje med Slovenijo in tujino.

Svoje pedagoško in predavateljsko delo na področju marketinga in vedenja potrošnikov opravlja ob delu od leta 2009 do danes pri predmetih trženje, globalni marketing in vedenje potrošnikov in CRM. Je soavtorica znanstvene monografije “Vedenje potrošnikov v digitalni dobi” . ki jo je izdala Gea College.

Ima veliko izkušenj iz vodenjem prodaje in marketinga v mednarodnem okolju v FMCG, farmaciji in PL. Področje njenega zanimanja so : odnos žensk do menstruacije, tabuji, etično potrošništvo, pravična trgovina, trajnostna moda, upravljanje blagovnih znamk, mednarodna pogajanja in socialno podjetništvo.

2007 – diploma iz prevajanja in začetek samostojne poklicne poti
2009 – magisterij (bolonjski) iz konferenčnega tolmačenja
2011-2015 – mlada raziskovalka na Oddelku za prevajalstvo FF UL
2016 – zaposlitev na MZZ RS
2016 – doktorat iz prevodoslovja
2018 – sodelovanje pri pripravi mednarodne konference in razstave En proces-štirje jeziki (ZKTS)
2018-19 – sodelovanje pri pripravi in predstavitvah Bele knjige o prevajanju
2020 – sodelovanje pri izvedbi in analizi ankete o tolmačenju na daljavo, 2 kroga (ZKTS), sodelovanje pri pripravi standarda in kataloga znanj za NPK za skupnostnega tolmača/skupnostno tolmačko za albanski jezik
2021 – koordinacija tolmačenja za potrebe predsedovanja Slovenije Svetu EU, izvajanje seminarjev o prevajanju in tolmačenju v okviru Upravne akademije

Po končani diplomi iz poslovodenja in organizacije (1999), nagrajeni s Prešernovo nagrado na EF v Ljubljani, sem se odločala, ali ostati v akademskih vodah, ali oditi v prakso. In sem odšla… V plansko-analitski oddelek podjetja Kolinska d. d., Ljubljana. Po 3 mesecih dela, me je direktor Lojze Deželak poklical v svojo pisarno in mi rekel, naj naredim kontroling. Izziv sem kot 24-letna radovednica, ki so ji neuhojene poti v veselje, sprejela. Na razpolago mi je dal različna izobraževanja doma in v tujini, ki sem se jih z veseljem udeležila, vpisala še magisterij iz računovodstva in revizije na EF v Ljubljani in ga uspešno zaključila leta 2004, z delom Organizacijska in vsebinska utemeljitev kontrolinga v podjetju. V praksi sem kontroling najprej uvedla v Kolinski d. d., potem pa me je zanimanje za vpeljevanje integriranega informacijskega sistem SAP, na modulu kontrolinga, peljalo v Ljubljanske mlekarne d. d.. Tam sem bila 2 leti pomočnica izvršne direktorice za področje strateškega poslovanja in procesov. Svoje izkušnje in znanje kontrolinga sem začela predavati v edini certificirani slovenski Šoli za kontroling (2003-2011).

Leta 2005 sem prvič postala mamica Lini in se zaljubila v svojo novo vlogo, ki sem jo leta 2007 podvojila s Tito, leta 2017 pa potrojila z Milo. Hotela sem imeti več časa za družino, zato sem se zaposlila bliže domu. Iz gospodarstva sem leta 2006 odšla v javni sektor, v socialnovarstveni zavod VDC Zasavje (www.vdc-zasavje.si), Mislila sem, da le začasno, a sem tu začutila svoj profesionalni smisel življenja, ki sem ga podkrepila s formalno izobrazbo in strokovnim izpitom na področju socialnega varstva. Delo z ljudmi, ki sprejemajo mojo podporo, za prepoznavanje lastnih virov moči, za življenje po njihovi “meri” in gradnja vključujoče družbe za VSE, mi je v veselje še danes. 7 let že vodim zasavski VDC, 2 leti pa tudi Sekcijo direktorjev Skupnosti slovenskih varstveno delovnih centrov.

Kako delovati v javni instituciji, naravnano na potrebe uporabnikov, z angažiranostjo celotnega kolektiva zaposlenih, gospodarno, vključujoče, inovativno in povezovalno, ob upoštevanju toge, nepovezane slovenske zakonodaje in nestimulativnemu plačnemu sistemu, birokraciji…, spoznavam v praksi že 15 let. Svoje izkušnje in znanje sem 10 let (2010-2020) predajala naprej tudi v Šoli za direktorje socialnovarstvenih zavodov, pod naslovom Plan kot imunski sistem vsake socialnovarstvene organizacije, Pomen jasne vizije, skupnih organizacijskih vrednost, vključujočega vodenja s cilji, integriranega informacijskega sistema, spremljanja ključnih informacij za vodenje in ustrezno posredovanje povratnih informacij za zaposlene, so ključni gradniki močnega imunski sistem vsake organizacije, gospodarske ali negospodarske.

Z veseljem se še vedno izobražujem, spoznavam, preizkušam neznano. Rada sodelujem pri sistemskih spremembah, premikih, ki so skladni z mojimi vrednotami in prepričanji. Verjamem, da je vsak človek lahko zmagovalec, če se trudi vztrajno, pošteno, po svojih najboljših močeh dosegati cilje. Cilj je laže doseči, če se povezuješ, sodeluješ s sočlovekom. Družba naj bi vsakemu človeku, ne glede na spol, raso, vero, invalidnost, starost ali politično prepričanje dala priložnost za svobodno življenjsko popotovanje. Priložnost za življenje, v katerem lahko vsak osmisli prehojeno pot od zibelke do groba in dodaja kamenčke v mozaik dobre človeške družbe.

Nastja Mulej je mag. komunikologije, univ. dipl. ekonomistka in univ. dipl. sociologinja, trenerka razmišljanja, izvajalka in organizatorka predavanj s področja pozitivne psihologije, razvojne miselnosti in kreativnega vodenja, fasilitatorka, specialistka za uspešno reševanje težav, ustvarjalno soočanje z izzivi, učinkovito vodenje ljudi, sestankov in projektov, timsko sodelovanje in več enostavnosti pri delu.
Je nosilka pozitivne revolucije.

Dolgoletni trud in predanost, radovednost in želja po učenju sta jo pripeljali do ekskluzivnih licenc za treniranje tehnik razmišljanja in delovanja po dr. Edwardu de Bonu:
• bolj učinkovitega in usmerjenega, konstruktivnega in kreativnega, sistematičnega in sodelovalnega razmišljanja in delovanja – za reševanje težav, izboljšavo postopkov ter vodenje sestankov, ljudi in projektov: Šest klobukov razmišljanja
• bolj ustvarjalnega razmišljanja – za namerno generiranje čim večjega števila čim bolj svežih alternativ, idej in konceptov: Lateralno razmišljanje
• lateralnih orodij za namerni trud v smeri poslovnega poenostavljanja in za boj proti vsakodnevni zapletenosti: Enostavnost (ena od petih v Evropi, ena od 15-ih na svetu)
• orodij za bolj celovito poslovno načrtovanje in lažje odločanje: Moč zaznavanja
• orodij za odkrivanje in dodajanje vrednosti: Šest medalj vrednosti
• neposrednega poučevanja razmišljanja osnovnošolskih in srednješolskih otrok: štiriletni program CoRT (Cognitive Research Trust) – Širina, Organizacija, Interakcija, Kreativnost (skupaj z dr. Bojano Tancer).

Je tudi licencirana trenerka Michaelidesovih metod:
• za gradnjo inovacijske kulture in strukture: 12 dejavnikov inoviranja
• tehnike za kreativno soočanje z izzivi ter projektno soustvarjanje in sodelovanje: I.D.E.A.S!

Tehnike razmišljanja uči in uri na delavnicah za podjetja, šole in motivirane posameznike, po potrebi tudi moderira sestanke za naročnike.
150+ podjetij. 100+ konferenc. 100+ vzgojno-izobraževalnih zavodov. 100+ intervjujev. 20.000+ zadovoljnih udeležencev.
Od 16. marca 2020 do danes je izvedla tudi 400+ delavnic pred spleta.

Kot organizatorka in kustosinja programa:
• Z Gospodarsko zbornico Slovenije od 2014 vsebinsko pripravlja Konference in Seminarje o kreativnosti in kreativnem vodenju (30+ različnih seminarskih trojčkov)
• Za boljšo družbo od 2012 snuje, soorganizira in producira predavanja s področja pozitivne psihologije
– Cikel pozitivne psihologije v Cankarjevem domu
– Maraton pozitivne psihologije v Ljubljani, v Mariboru, v Novi Gorici, od oktobra 2020 množično prek spleta (skoraj 200 predavanj)
– Šola za starše
• Je tudi predstavnica Svetovnega tedna kreativnosti in inovativnosti za Slovenijo, v okviru katerega od 2011 organizira Konference o kreativnosti

Pri svojem delu se drži pravila svojega profesionalnega očeta Dragana Sakana: »Ne zna dete, šta je 300 kila, pa ih digne,« in neumorno uči posameznike – otroke in odrasle, time in njihove vodje, direktorje in cele organizacije uporabljati možgane na nameren način, da bi s tem soustvarila tolerantno in inovativno družbo blagostanja.

Nastja je v letu 2021 postala ponosna so-dobitnica:
• Priznanja za najboljšo inovacijo v letu 2021
• Zlatega nacionalnega priznanja GZS za inovacijo 2021
• Posebnega priznanja za inovacijo, ki rešuje izzive Covid 19 za 2021
• Bronastega priznanja za inovacijo GZS OSR za 2021 za Maraton pozitivne psihologije

Novembra 2021 je
• finalistka za Ljudi odprtih rok v kategoriji Dobrotniki
• finalistka za nagrado Horus za družbeno-odgovoren projekt (oboje z Blanko Tacer za Pozitivno psihologijo).
Rezultati bodo znani decembra 2021.

Leta 2020 je bila izbrana za drugo najboljšo predavateljico* leta 2020 s strani podjetij.
*Čeprav bolj verjame v učinkovitost kontinuiranih treningov in izkustvenih delavnic kot v predavanja.

V mednarodni agenciji New Moment je vodila oddelek za nove ideje. Organizirala je srečanja za spodbujanje kreativnosti z vseh področij človeškega duha Ideas Campus, urejala revije in knjige založbe New Moment v treh jezikih, prirejala razstave in predstave, srečanja in izobraževanja, svetovala pri strateških komunikacijskih projektih za naročnike in žirirala več kot deset mednarodnih oglaševalskih festivalov.
Pri Društvu za marketing je skrbela za odnose z mediji, svoje znanje in izkušnje pa je kot predavateljica na več visokih šolah. Še vedno jo zanimajo vsebine, povezane s trženjem.

Ima moža, ki podpira 3 vogale doma, dva najstnika, pa

Za mano je pestro poklicno obdobje več kot štirih desetletij in zato sem zdaj sicer uradno upokojena, nikakor pa ne mirujem. Po izobrazbi in v duši sem predvsem novinarka, sem pa tudi strokovnjakinja za javno komuniciranje oziroma odnose z javnostmi. Moja tretja specialnost je politični analitik domačih in mednarodnih odnosov ter zlasti Zahodnega Balkana in Evropske unije. Govorim angleško, francosko in delno italijansko, večletno bivanje v Srbiji pa mi je dalo tudi zelo dobro znanje srbskega jezika iz katerega sem prevedla v slovenščino več knjig.
Po diplomi na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, kjer sem študirala novinarstvo in mednarodne odnose, sem dobri dve desetletji delala kot novinarka in urednica v slovenskih medijih: v časopisni hiši Delo, na RTV Slovenija in časniku Republika. Večini ljudi sem iz tega obdobja najbolj ostala v spominu kot dopisnica Dela in RTV Slovenija iz Beograda, saj sem tam delala dobrih pet let v času razpada Jugoslavije in balkanskih vojn (1988 – 1993). V tem času sem pisala tudi za tuje medije. Nekajkrat sem sodelovala tudi z uglednimi tujimi novinarskimi hišami kot so CNN, BBC, Le Monde Diplomatique in Financial Times. Po vrnitvi iz Beograda sem bila dopisnica iz Slovenije v mednarodni novinarski mreži Alternativna informativna mreža (AIM), ki je v vojnem in povojnem času pokrivala dogajanje na območju nekdanje Jugoslavije.
Ko je iz finančnih razlogov ugasnil časnik Republika, katerega sem urejala kot odgovorna urednica, sem se zaposlila na Ministrstvu za zunanje zadeve in njegovi Službi za evropske zadeve. Bila sem ministrova svetovalka za odnose z javnostmi, pred vstopom v EU pa sem vodila tudi vladno kampanjo za ozaveščanje slovenske javnosti o Evropski uniji. V tem obdobju sem v Haagu tudi končala usposabljanje za javno komuniciranje in več usposabljanj o delovanju EU (Strasbourg, Maastricht, Berlin).
Prav poznavanje delovanja EU in odnosov med republikami nekdanje Jugoslavije, sta bili osnova, na kateri sem kasneje, v Državnem zboru RS in na Ministrstvu za zunanje zadeve gradila spoznavanje in analiziranje področja tako EU kot Zahodnega Balkana, še zlasti pa Srbije. Odnose na tem področju namreč spremljam več kot 30 let. Poznavanje obeh mednarodnih področij in nasploh mednarodnih odnosov mi je zelo pomagalo tudi v mojih dveh poslanskih mandatih (2008 – 2011 in 2011 – 2014), ko sem bila kar dvakrat predsednica parlamentarnega odbora za zunanje zadeve. Po končanih dveh mandatih v politiki (SD in Pozitivna Slovenija) sem se do upokojitve vrnila k svoji stroki na Ministrstvo za zunanje zadeve. Najprej sem vodila Sektor za javno diplomacijo in mednarodne odnose v kulturi, pred upokojitvijo pa kot politični analitik spremljala dogajanja na Zahodnem Balkanu in širitvene procese EU.
Svoje članke o teh vprašanjih sem v zadnjem času objavljala v slovenskih časnikih Delo in Večer, ter v beograjskem Medija centru in tamkajšnjih dnevnikih Danas in Nova.

Dr. Janja Hojnik (rojena 1979 na Ptuju) je diplomirana pravnica in ekonomistka, doktorica pravnih znanosti z opravljenim pravniškim državnim izpitom in Jean Monnet profesorica prava EU na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Prorektorica Univerze v Mariboru za kakovost, kadre in pravne zadeve (2018-2022) in vodja doktorskega študija na Pravni fakulteti UM (od 2016). Pred tem prodekanica za raziskovalno dejavnost in mednarodne odnose (2015-2018). Po diplomah na Pravni fakulteti (2002) in Ekonomsko-poslovni fakulteti UM (2003) je bila eno leto zaposlena kot sodniška pripravnica na Višjem sodišču v Mariboru, od novembra 2003 pa je zaposlena na Pravni fakulteti UM (sprva kot mlada raziskovalka), kjer je leta 2007 doktorirala s področja prava EU, od junija 2018 pa je habilitirana v naziv redne profesorice.

Raziskovalno in pedagoško dela na področju prava EU. Pri raziskovalnem delu daje poudarek preučevanju pravnih vidikov notranjega trga EU (zlasti prostemu pretoku blaga in storitev), regulaciji cen, mednarodni trgovini in pravnim vidikom digitalne ekonomije (razvija koncept Law 4.0/Pravo 4.0). Prva med pravniki je začela preučevati trend servitizacije (tj. poslovne modele, kjer gospodarski subjekti k ponudbi proizvodov dodajajo storitve). Ima samostojne znanstvene objave v različnih vplivnih mednarodnih pravnih revijah, denimo v Common Market Law Review in v International Journal of Law and IT. Sodelovala je pri odmevnih mednarodnih znanstvenih monografijah, denimo pri komentarju Pogodbe o delovanju EU pri Springerju ter pri prvi monografiji o vrednotenju pravne znanosti v Evropi (Edward Elgar Publishing). V Sloveniji je samostojno ali v soavtorstvu izdala tudi več monografij o pravu EU, vključno s knjigo Prost pretok blaga v EU (GV Založba, 2010), za katero je prejela priznanje Zveze društev pravnikov Slovenije. Njena bibliografija obsega preko 970 enot. Doslej je bila nosilka treh projektov Evropske komisije Jean Monnet, trenutno vodi Jean Monnet Chair za področje pravnih vidikov pametne in sodelovalne ekonomije v EU.

Kot gostujoča predavateljica je predavala na Univerzi v Ljubljani, na Oxfordu, v Gradcu, v Beogradu, v Trstu, na Dunaju, v Budimpešti, Pragi, na PF v Sarajevu, na Sciences Po v Parizu, v Luksemburgu, na univerzi v Edinburgu in drugod. Dobro leto je preživela na Kingston University v Londonu, štiri mesece na Univerzi v Gradcu, dvakrat je bila na strokovnem usposabljanju na Sodišču EU v Luksemburgu. Je tudi mentorica študentom pri tekmovanjih, pri sodniški praksi Amicus Curiae, doslej mentorica preko 110 študentom pri pripravi zaključnih del na vseh stopnjah študija. Od 2014 članica skupine pravnih strokovnjakov pri MZZ za svetovanje o vprašanjih nasledstva nekdanje SFRJ, sodeluje na posvetih o prihodnosti EU po Brexitu, bila je tudi članica delovne skupine za pripravo pravnih podlag za ustanovitev nacionalne komisije za integriteto v znanosti pri SAZU in članica usmerjevalne skupine ARRS (2016-2018). V okviru sodelovanja z gospodarstvom pripravlja pravna mnenja o pravnih vprašanjih EU, sodeluje v arbitražah in je članica nadzornega sveta večje gospodarske družbe.

Sem raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Leedsu v Zdr. Kraljestvu. Med 2019 in 2021 sem bila generalna direktorica za visoko šolstvo na MIZŠ.

Raziskujem, predavam in objavljam na področju delovnih razmerij, države blaginje in politične ekonomije, enakosti in vključenosti na trgu dela, ter razvijam nove metode mednarodnih analiz javnih in socialnih politik. Proučujem plačno vrzel, poklice prihodnosti, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja v mednarodni perspektivi, organizacijo dela, socialno trajnost, odprto znanost ter etiko umetne inteligence. Svetujem vladam in FTSE100 na področju enakosti, raznolikosti in vključenosti in javnih politik.

Sourejam mednarodne znanstvene revije in pišem in komentiram za The Conversation, Guardian, Observer, Independent, Financial Times, Forbes, Bloomberg, Telegraph, The Times in Sunday Times, BBC in Večer.

Kaja Širok (1975) je diplomirana zgodovinarka in italijanistka. Podiplomski študij je nadaljevala na kombiniranem programu ZRC SAZU in UNG ter leta 2009 doktorirala iz področja kulturne zgodovine. Za doktorsko delo je prejela nagrado Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.Leta 2011 je prevzela vodenje Muzeja novejše zgodovine Slovenije, kjer je delovala do leta 2021. V tem času se je muzej razvil v modernen in atraktiven prostor kulturnih in družbenih izmenjav, spoznavanja in učenja o kompleksnosti dogodkov XX. stoletja. Ob vodenju muzeja je dr. Širok tudi redno uspešno prijavljala evropske projekte, ki so dodatno obogatili ponudbo muzeja in ustvarili aktivno mrežo strokovnega povezovanja med evropskimi muzeji in sorodnimi znanstvenimi ustanovami. Kot docentka za področje novejše in sodobne zgodovine je istočasno delovala znotraj znanstvene raziskovalne skupine na oddelku za sociologijo, Filozofska fakulteta (UL).
Raziskovalno je aktivna na področju zgodovine, muzeologije in dediščine, ustne zgodovine, študij o mejah in nacionalnosti, študij koletivnega spomina. Objavlja v slovenskih in mednarodnih znanstvenih revijah, teksti se osredotočajo na teme vizualizacije preteklosti v nacionalnih spominskih praksah, oblikovanju nacionalnih naracij, nastanku in razumevanju nacionalnih mej.

Dr. Kaja Širok deluje danes kot samostojna podjetnica, svetovalka za področje kulturega mangementa in področja sodobne zgodovine. Aktivna je v pripravljalni skupini Evropske prestolnice kulture GO! 2025, deluje kot predavateljica za področje kulturne zgodovine na Univerzi v Novi Gorici in že drugi mandat vodi nacionalni slovenski odbor mednarodne organizacije ICOM. Aktivno deluje v različnih odborih muzejskih mednarodnih organizacijah, leta 2019 jo je Evropski parlament potrdil v akademski svet Hiše evropske zgodovine v Bruslju.

Za svoje delo na področju kulture in znanosti ji je leta 2014 Republika Italija podelila naziv Vitezinja reda italijanske zvezde. Leta 2015 se je na vabilo Združenih držav Amerike udeležila mednarodnega programa Cultural heritage preservation and museum management, v organizaciji International Visitor Leadership Program.

Zavezana k ustvarjanju participativnih, odgovornih in vključujočih družbenih okolji, ki delujejo v dobro javnosti in za potrebe vseh državljanov.