Strokovnjakinje v kategoriji: družbeni trendi
- Adriana YunoAdriana Yuno je ustanoviteljica in direktorica spletne izobraževalne platforme YUNO – tvoja šola.
Avtorica YUNO učne metode, ki korenito spreminja učni proces in način usvajanja znanja.
Njeno poslanstvo je opolnomočenje otrok pri usvajanju znanja in razvoju življenjskih veščin.Z utopično vero v boljši šolski jutri, raziskuje, preoblikuje in s predajanjem YUNO učne metode revolucionarno spreminja učne navade vseh deležnikov izobraževalnega procesa.Strastna zagovornica digitalizacije in umestitve umetne inteligence v izobraževalni proces na eni, in nenadomestljivosti pristnega človeškega stika, na drugi strani.
Strokovnjakinja na področju osnovnošolskega izobraževanja, ki je pod streho portala YUNO – tvoja šola, s svojo vizijo nagovorila in združila strokovne sodelavce na področju pedagogike, specialne pedagogike, sociale, logopedije, psihologije … in po YUNO učni metodi digitalizirala javni osnovnošolski učni načrt.
V sodelovanju z javnimi in zasebnimi zavodi po YUNO učni metodi digitalizira gradiva in priprave na nacionalna tekmovanja iz znanja za osnovne in srednje šole.
Predava in izobražuje pedagoge, starše in učence ter YUNO učno metodo širi tudi v korporativna okolja in javne ustanove.
Z bogatimi izkušnjami iz različnih šolskih okolij, učnih metod, pristopov in komunikacijskih veščin svetuje družinam otrok z učnimi izzivi in pomaga vzpostaviti vez med tradicionalnimi oblikami poučevanja in prilagoditvami, ki jih potrebujejo otroci s posebnimi darovi.
Formalno magistra forenzičnih financ in računovodstva, dolgoletna predsednica Združenja grafologov Slovenije, ki jo je materinstvo poslalo na pot raziskovanja učnih procesov, pedagogike in podjetništva.
Ustanoviteljica zagonskega podjetja, ki je vpisano v register inovativnih podjetij, nagrajena Top 3 podjetnica v programu CEED AWE (Academy for Women Entrepreneurs) pod okriljem U.S. Embassy Ljubljana.Neskončno radovedna in zaljubljena v življenje.
- A. Miša Hrovath DergancVseživljenska karierna pot me je peljala od gospodarstva, 7 let dela na področju marketinga in propagande v eni izmed takratnih največjih turističnih agencij, Kompas. Nato sem več kot 3 dekade svoje poklicne kariere in dela posvetila izobraževanju, razvoju, opolnomočenju (coaching) in zaposlovanju tako mladih, kot odraslih. S fokusom psihosocialnega dela z ranljivimi skupinami ter na drugi strani coachingom tistih zaposlenih, ki so želeli zamenjati svojo kariero oziroma poklicno pot.
Ime : Andreja Miša
Priimek : Hrovath DergancRojena ; 21.januar 1962 v Ljubljani
Naslov: Vandotova 13, LjubljanaStatus : poročena, Derganc
mati dveh odraslih sinov,
upokojenkaTretje Življensko Obdobje od 2022
TA101, TA102, FI diploma pri dr. Zoran Milivojević, 2010
Waldorski srednješolski Učitelj, 1997
NLP Chanel Agent, Inno Nova Institut pri dr. Mariji Beyer, 1991
UNI LJ, Diplomirana socialna delavka 1991
GImnazija Ivan Cankar, Ljubljana Šubičeva 1976-1980
OŠ Vita Kraigher in OŠ France Bevk, obe Ljubljana 1968-1976
Tuji jeziki :
Angleški -aktivno
Francoski- aktivno
Hrvaški- aktivno
Italijanski – pasivno
Nemšk – pasivnoOstala znanja in kompetence :
preko 700 purrazličnih funkcionalnih znanj od vodenja posamwznika in skupin, do svetovalno izobraževalnega dela, tudi področje eUčenja do izdelave eGradiv na platformah eCAMPUSA (Microsoft)
Športne in ostale veščine :
Izpit za avto in kolo
Tenis
Smučanje
Pohodništvo
Ping pong
Branje&Pisanje
Slikanje&Kiparjenje
Petje v POP zboru - Saša Mrak Hendrickson, MBAOd leta 2020 živi in dela v ZDA, Washington D.C. Ima več kot 15 let izkušenj vodenja organizacij, dela v projektih za razvoj ljudi pri delu in vodstvenih veščin. Mnogi jo poznajo kot nekdanjo direktorico Združenja Manager. Življenje in delo v Ameriki ji omogoča širše razumevanje razlik med kulturami, državami, odnosi, daje vpogled v teme enakosti, raznolikosti, razlik, migracij in ostalih širših družbenih vprašanj.Saša živi in dela v Washington D.C., ZDA. Ima več kot 15 let izkušenj vodenja organizacij, dela v projektih za razvoj ljudi pri delu in vodstvenih veščin. Z aktivnim pristopom in zavzetostjo ter merljivi rezultati povezuje različne stroke in strokovnjake z namenom širšega razvoja.
Mnogi jo poznajo kot nekdanjo direktorico Združenja Manager. Med drugim je bila tudi urednica Dnevnikove priloge Zaposlitve & kariera, skupaj z ekipo je razvila in več let vodila projekt raziskovanja in merjenja kakovosti odnosov na delovnem mestu Zlata nit, ki še danes vsako leto razglasi najboljše zaposlovalce. Bila je odgovorna urednica strokovne revije MQ za management in HR&M za razvoj organizacij in ljudi pri delu, Slovenijo je zastopala v evropskem managerskem združenju CEC. Sodeluje v različnih komisijah, izvaja in moderira delavnice, konference in poslovna srečanja. Na področju trajnostnega voditeljstva sodeluje tudi z Dansko managersko organizacijo.
Od leta 2020 dela in živi v ZDA (Washington D.C.), kjer pomaga razvijati svetovalno podjetje na področju vladnega pogodbeništva, kot svetovalka pa sodeluje tudi z Beep Institute in Slovenskim združenjem za zakonito lobiranje. Življenje v ZDA ji je omogočilo večje razumevanje razlik med sistemi držav, kulturami, pogledi na enakost, raznolikost, pravice, odnos do okolja, družbe in družine. - Nina Stankovič
Partnerica v svetovalnem komunikacijskem podjetju NC3 – New Century Corporate Communications, specializiranem za področja korporativnega komuniciranja, javne zadeve (PA) in odnose z javnostmi.
Politologinja z več kot 20 letnimi izkušnjami iz novinarstva, strateškega komuniciranja in javnih zadev.
Rojena Kamničanka, ljubiteljica slovenske Istre in zaprisežena Evropejka. Politologinja z več kot 20 letnimi izkušnjami iz novinarstva, strateškega komuniciranja in javnih zadev. Na različnih pozicijah sem delovala v državnem zboru RS, evropskem parlamentu in izvršnih organih vlade RS. Znanje in izkušnje sem nabirala tudi v mednarodnem političnem in poslovnem okolju. Specialistka za strateško in krizno komuniciranje, načrtovanje in vodenje političnih kampanj ter poznavalka javnih sistemov in medijske krajine. Kot aktivna državljanka že od mladosti aktivno sodelujem z različnimi nevladnimi in civilno-družbenimi organizacijami na lokalni in nacionalni ravni, ki jim pomaga pri realizaciji njihovih strateških ciljev. Blizu mi je glasba, zato že leta aktivno pomagam in sodelujem s platformo ART BSA in njihovimi projekti, kot sta Slovenski mladinski orkester in projekt Music for the Future. - mag. Lia BordonSem mag. Lia Bordon, coachinja za ženske, psihoterapevtka, predavateljica, zagovornica transspolnih oseb, LGBT+ osebnost leta 2023. Po izobrazbi sem magistrica znanosti iz državnih in evropskih študij ter diplomirana varstvoslovka. Fakultativno sem doštudirala transpersonalno psihoterapijo in coaching. Predvsem pa sem ženska, žena in mati z neobičajno življenjsko zgodbo. Iz nje črpam znanja, izkušnje in navdih, s katerimi pomagam tistim, ki trčijo v na videz nepremostljive izzive življenja.Moja posebnost je, da sem sem se rodila kot ženska, ki ji je bil ob rojstvu pripisan moški spol. Spoznanje, da bi se morala roditi kot deklica, sem v zgodnjem otroštvu potlačila v nezavedno in 42 let skušala živeti v vlogi, pripisani ob rojstvu. Spomin na deklico je potonil v pozabo, notranji nemir je ostal. Pehal me je v iskanje same sebe, ne da bi vedela, kaj točno iščem.
Življenje me je peljalo od študija do študija, skozi raznolike poklice in udejstvovanja, ki na videz nimajo nič skupnega. Študiju varstvoslovja sem dodala magisterij znanosti iz državnih in evropskih študij ter fakultativni študij transpersonalne psihoterapije in coachinga. Raziskovala sem različne tehnike in pristope, s katerimi si lahko pomagamo v iskanju osebnega napredka.
Poklicno pot sem začela kot novinarka in voditeljica dnevno-informativnih oddaj na Radiu Slovenija, jo nadaljevala v razvoju nepremičninskih projektov, za tem ustanovila podjetja za osebno in poslovno svetovanje, bila sem vodja Gasilske šole ter vodja Centra za obveščanje Republike Slovenije na Upravi RS za zaščito in reševanje. Poklicno in prostovoljno sem se udejstvovala doma in v tujini, med drugim sem bila leta 2021 vodja 2. odprave mednarodne misije za gašenje katastrofalnega požara v naravi v Severni Makedoniji. V vsem, kar sem počela, sem bila uspešna, a se kljub temu nisem našla.
Vztrajnost v iskanju sebe je obrodila sadove nekega decembrskega večera leta 2020. Spontan čustveni preboj je vnovič prebudil spoznanje o moji pravi spolni identiteti, ki sem ga v globine nezavednega potisnila v ranem otroštvu. Ta odrešilni moment je moj svet obrnil na glavo. Pred menoj je bila najtežja preizkušnja, na katero me je življenje pripravljalo 42 let. Vstopila sem v tranzicijo, v potrditev spola, ki ga od nekdaj doživljam v sebi. Vse, kar sem ustvarjala desetletja, se je čez noč sesulo v prah. V letu in pol, ki je sledilo, sem bila pogosto na robu obupa, večkrat sem razmišljala o samomoru, a kljub teži preizkušnje vztrajala. Življenje sem si z ženo in otroki postavila na novo, v novem okolju, z novimi ljudmi. Bilo je nepredstavljivo mučno, boleče in težko, vendar čez vse nagrajujoče.
Zdaj živim tako, kot sem že v otroštvu čutila, da bi bilo prav – kot ženska – iskreno in avtentično. Svojo zgodbo delim s svetom, vodim usposabljanja in delavnice za vzpostavitev vključujočih delovnih okolij za transspolne in druge LGBT+ osebe, kot profesionalna coachinja se posvečam predvsem ženskam, ki si želijo pristnega življenja in udejstvovanja v svojem poklicu. Vse to v želji, da bi vse_i, ki trčijo v takšne ali drugačne na videz nepremostljive izzive, našle_i pot do avtentičnega izražanja sebe ter življenja v družbi pravičnosti in enakosti.
- Gordana Kisilak
Gordana Kisilak je strokovnjakinja za korporativno komuniciranje in zadeve. Več kot 15 let deluje v mednarodnih korporacijah.
Področja, ki jih je doslej pokrivala: odnosi z mediji, organizacija dogodkov, projektno vodenje, vodenje blagovne znamke, svetovanje upravi podjetja, javne zadeve. Po izobrazbi je diplomirana komunikologinja.
Strast do doseganja bolj trajnostne in inteligentne prihodnosti.
Nacionalna vodja globalnega programa Seeds for The Future za mlade tehnološke talente.
Gordana Kisilak je strokovnjakinja za korporativno komuniciranje in zadeve. Več kot 15 let deluje v mednarodnih korporacijah (med vodilnimi v avtomobilski in IKT panogi).
Področja, ki jih je doslej že pokrivala: odnosi z mediji, organizacija dogodkov, projektno vodenje, vodenje blagovne znamke, svetovanje upravi podjetja, javne zadeve.
Po izobrazbi je diplomirana komunikologinja.
Strast do doseganja bolj trajnostne in inteligentne prihodnosti.
Je nacionalna vodja in koordinatorka globalnega izobraževalnega programa Seeds for the Future za mlade tehnološke talente.
- Eva SorčanSem Eva Sorčan, kmalu tudi diplomirana novinarka. Stara sem 23 let in delam v marketingu farmacevtske firme InnoPharma, kjer smo v podjetju močan ženski kolektiv. Poleg tega sem udeležena tudi v slovenskem in mednarodnem športnem prostoru. Sem bila edina ženska govorka na svetovnem prvenstvu v rokometu poleti 2022 za članice do 21 let. Prav tako sem bila novembra istega leta edina ženska govorka na evropskem rokometnem prvenstvu za članice v Stožicah.Sem Eva Sorčan, rojena 11. 11. 1999 v Celju. Trenutno sem zaposlena v marketinški ekipi farmacevtske firme InnoPharma. Obiskujem Fakulteto za družbene vede v Ljubljani in letos sem se odločila za absolventsko leto, kar pomeni, da bom ob koncu študijskega leta diplomirana novinarka. Delujem na področju digitalnega marketinga in športa v slovenskem in mednarodnem prostoru.
V letu 2022 sem bila edina ženska govorka na svetovnem prvenstvu v rokometu za članice do 21 let, ki je bilo v Celju. Prav tako sem bila novembra istega leta edina ženska govorka na evropskem rokometnem prvenstvu za članice v Stožicah. Izkušnje z govorjenjem pred polno dvorano mi tako ne predstavljajo težav.
V letih od 2020 do 2022 sem bila dve leti edina tiskovna predstavnica moškega nogometnega kluba iz Celja. Moje delo je bilo sodelovanje na tekmah, objavljanje na družbenih omrežjih, govorjenje na tiskovnih konferencah, pripravljanje planov in opravljanje analiz objav na družbenih omrežjih, produciranje video vsebin z nogometaši … V Celju sem prav tako sodelovala pri organizaciji dogodkov (koncertov) preko podjetja Majkdrop in pol leta vodila družbena omrežja podjetju Avtocenter A2S Celje.
V letu 2022 sem šest mesecev pisala za Slovensko tiskovno agencijo – šport.
Poleg tega delam na različnih projektih v okviru marketinga: pisanje za spletne strani, prevajanje spletnih strani v agnleščino, ki jo tekoče govorim že od petega leta, optimizacije spletnih strani. V decembru sem preko Innopharme s pomočjo hrvaške agencije Alert razvijala svojo prvo marketinško kampanjo. V okviru te smo posneli oglase, ki se še zdaj vrtijo po družbenih omrežjih. Sodelujem še pri snemanju in fotografiranju nepremičnin za nepremičninske agencije.
Rada razpravljam o aktualnih temah, predvsem kar se tiče sociologije dela, (ne)enakosti spolov v delovnem okolju … Sama sem iz delovnih izkušenj do sedaj doživela kar nekaj nevšečnosti. Na fakulteti sem prav tako vedno obiskovala predmete, ki so to poudarjali in se spustili v globino družbenih problemov in spolnih neenakosti. Sem željna izkušenj in novega znanja, ki ga nikoli ni premalo.
- mag. Darja FigeljSem Darja Figelj, magistra s področja ekonomije in poslovnih ved. Dodatno sem se izobraževala na Univerzi Cambridge in sicer na področju Trajnostnega vodenja. Končala sem izobraževanje Združenja nadzornikov Slovenije. Sem ponosna mama dveh najstnic in ljubiteljica joge.Sem direktorica podjetja Interzero – trajnostne rešitve za svet brez odpadkov d.o.o.. Interzero se v sedmih državah članicah EU osredotoča na razvoj trajnostnih rešitev, ki jih zagotavlja preko 20.000 strankam. V letu 2021 je Interzero imel preko 1 milijardo prometa, saj so Interzero rešitve inovativne in nepogrešljive, če želimo ohraniti okolje, v katerem bivamo. Znotraj Interzero delujem v treh državah, pred tem pa sem delovala v številnih mednarodnih korporacijah, med drugim v MOLu in Mercatorju. Sem magistra s področja ekonomije in poslovnih ved. Dodatno sem se izobraževala na Univerzi Cambridge in sicer na področju Trajnostnega vodenja. Končala sem izobraževanje Združenja nadzornikov Slovenije. Sem ponosna mama dveh najstnic in učiteljica joge.
- mag. Nataša KosSem diplomatka, zaposlena v ministrstvu za zunanje zadeve. V svet sta me ponesli strast do moje službe. Vmesna postaja je bilo rodno mesto Maribor, ki je 2012 gostilo Evropsko prestolnico kulture. Za dušo sem dolga leta prevajala literaturo iz italijanščine. Zasledovala sem tudi akademsko kariero na ljubljanski Filozofski fakulteti. Zadnja leta sem spet v stiku z mediji, preko njih ozaveščam javnost, kako pomembno je razvojno sodelovanje za bolj pravično in trajnostno prihodnost za vse.Sem diplomatka, 17 let zaposlena v ministrstvu za zunanje zadeve. V svet sta me ponesli najprej strast in kasneje diplomacija. Po Beogradu, Kijevu, Moskvi in Rimu me je po mnogih letih družina vrnila domov. Vmesna postaja je bila v mojem rodnem mestu Mariboru, ki je leta 2012 gostilo Evropsko prestolnico kulture. Tja sem kot vodja mednarodnega programa za eno leto iz Ljubljane “preselila” kulturne ambasade tujih veleposlaništev. Med študijem sem si domišljala, da bom novinarka, natančneje dopisnica iz Rima – zato tudi izbor študijske smeri novinarstva in italijanščine, nekaj časa sem se v tej obrti tudi preizkušala. Za dušo sem dolga leta prevajala romane in poezijo iz italijanščine, se pogovarjala z italijanskimi pisateljicami in pisatelji o literaturi ter širila navdušenje nad branjem. Polna znanja sem ga želela deliti naprej, tako sem nekaj let zasledovala akademsko kariero, najprej kot asistentka za italijansko književnost in potem kot lektorica za italijanski jezik na ljubljanski Filozofski fakulteti. Zadnja leta sem spet v stiku z mediji, obveščam jih o slovenskih zunanjepolitičnih prioritetah ter preko njih ozaveščam javnost, kako pomembna sta razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč za bolj pravično, trajnostno, vključujočo, varno in solidarno prihodnost za vse na vsetu.
- Mateja Planjšek KristaničSem lastnica butične marketinške agencije VIBE, kjer se ukvarjamo z organizacijo dogodkov in konferenc, ter s pripravo strategij za družbene medije. Osebni pristop, prisluhniti naročniku in začutiti njegov vibe, je osnovno vodilo, ki je po mojem mnenju danes izredno pomembno za obojestransko zadovoljstvo in dosego uspešnih rezultatov.
Na DOBA Fakulteti sem nosilka dveh predmetov in mentorica ter predavateljica na UDO Akademiji, ki jo organizira Medijski partner in revija Marketing Magazin.
Rodila sem se leta 1978 v Mariboru.
Po izobrazbi sem diplomirana hrvatistka, srbistka in makedonistka ter splošna jezikoslovka.Svojo kariero sem pričela z vlogo glavne urednice lifestyle revije L&Z. Po uspešnem lansiranju revije na slovensko tržišče in takojšnjim prebojem med najbolje brano in prodajano mesečno žensko revijo, sem urednikovala tudi ženski reviji Bella Donna.
Po zaključeni uredniški poti, sem se najprej posvetila materinstvu, nato pa, najprej kot vodja projektov, leto kasneje pa kot direktorica projektov, zaposlila v v oglaševalski agenciji Medijski guruji. Od tukaj sem stopila na lastno, poslovno pot in odprla svojo marketinško agencijo VIBE.
Poleg agencijskega dela, sem tudi lastnica in urednica spletnega lifestyle portala Vibe247.net, mentorica in predavateljica na UDO Akademiji ter predavateljica na DOBA Fakulteti za slovensko, hrvaško in srbsko tržišče.Svoja znanja nesprestano izpopolnjujem. Od pomembnejših izobraževanj izpostavljam: šolo retorike Zdravka Zupančiča, Seminar za sodnega tolmača za hrvaški jezik, Mednarodno certificirano diplomo iz LSPR, Diplomo Akademije UDO za upravljavca družbenih omrežij, Mikro master program na DOBA Fakulteti, za Inovativno online izobraževanje.
Vsa pridobljena znanja in izkušnje so me vodile do tega, da lahko danes z vsem srcem in strastjo, tako vsebinsko kot izvedbeno, organiziram in pripravljam konference ter omizja za podjetja, ki želijo srečanja s poglobljenimi vsebinami in tematikami, z namenom širjenja obzorij za bolj čuječ vsakdan vsakega posameznika.
- Valerie Wolf GangPreučevanje (z)možnosti človeškega telesa, uma in najnovejših tehnologij, ki krojijo sodobno družbo. Intermedijska umetnica, režiserka, videastka, transdisciplinarna umetniška raziskovalka in pedagoginja. Wolf Gang raziskuje odnos med človekom in tehnologijo, sodeluje v mednarodnih raziskovalnih organizacijah, svoja dela pa razstavlja v mednarodnem prostoru. Dobitnica številnih uglednih štipendij in priznanj s področja sodobnih umetniških praks na presečišču znanosti in umetnosti.Valerie Wolf Gang (1990, Ljubljana), je intermedijska umetnica, filmska režiserka, videastka, transdisciplinarna umetniška raziskovalka in pedagoginja. Raziskuje predvsem odnos med človekom in tehnologijo, navdihuje pa jo povezava med živo in neživo naravo, večplastnostjo človeškega značaja v povezavi s telesom, prostorom in identiteto.
Redno se udeležuje različnih rezidenčnih programov in sodeluje v mednarodnih raziskovalnih ekipah in kulturnih organizacijah. Raziskuje in ustvarja nove projekte, navdihuje jo lokalna in hkrati mednarodna kulturna scena v katerih deluje in ustvarja (npr. New York, Peking, Dunaj, Singapur, Nemčija, Portugalska, Luksemburg, Gvineja Bissau itd.).
Njena dela so bila predstavljena na mnogih skupinskih in samostojnih razstavah (npr. Weltmuseum Wien, MSUM Muzej Sodobnih Umetnosti Metelkova, Center za Sodobno Umetnost Črna Gora, Inštitut za Sodobno Umetnost Dunaj, Muzej Sodobnih Umetnosti Singapur ipd.). Prejela je številne mednarodne štipendije in nagrade (npr. Nagrado Ivane Kobilce, nagrado Vesna, nagrado Alumnus Optimus, Fulbright štipendijo, delovno štipendijo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, nagrado Restart, Roberto Cimmeta Grant France, Kultur Einer Digitalstadt Grant Nemčija, KulturKontakt Grant Austria itd.). Je članica mednarodnega umetniškega kolektiva Spielraum Ensamble, raziskovalne enote Famul VideoLab, Društva Slovenskih Režiserjev, Društva likovnih umetnikov Ljubljana, deluje tudi pod okriljem Zavoda za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije. Je ustanoviteljica UV Arthouse, ki producira eksperimentalne filme, video instalacije in raziskuje področje uporabe sodobnih tehnologij ter interaktivnih multimedijskih elementov na stičišču znanosti in umetnosti skozi njeno avtorsko umetniško prakso.
Ob pestri avtorski produkciji in raziskovanju predava o sodobnih umetniških praksah, poučuje film v sodelovanju z različnimi institucijami (na dodiplomskem in podiplomskem študiju Univerze v Novi Gorici izvaja predmet "Eksperimentalna forma"; je mentorica EU programa »Razvoj komunikacijskih kompetenc prek kulturno-umetniške izobrazbe« na Univerzi na Primorskem; v sodelovanju z različnimi kulturni institucijami, kot so Kinodvor, SCCA, Kinoteka, ŠKUC in Bobri, pa izvaja različne tečaje in delavnice) in je doktorska kandidatka na Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani (področje Contemporary Theories On Art And Culture And The Esthetics Of New Technologies; sodelovanje s Chapman University, Los Angeles, ZDA).
Od leta 2018 je strokovna sodelavka Inštituta za likovno umetnost na Dunaju, obenem pa sodeluje tudi z Nemškim raziskovalnim centrom za umetno inteligenco (German Research Center for Artificial Intelligence). Leta 2020 je prejela štipendijo projekta xDelovalnica za produkcijo interdisciplinarne platforme, ki povezuje dejavnosti in razvoj kulturnega in ustvarjalnega sektorja, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Od leta 2020 deluje pod okriljem centra RUK: mreža raziskovalnih centrov na presečišču umetnosti, znanosti in tehnologije, kjer razvija različne avtorske projekte s področja intermedijske umetnosti. Pogosto je gostja na svetovnih konferencah o digitalnih medijih, stičišču znanosti in umetnosti ter sodobnem filmskem ustvarjanju. Bila je članica žirije na več mednarodnih festivalih filma in novih medijev, je tudi članica »Scientific Committee of International Conference on Computation, Communication, Aesthetics & X« in mentorica v Centru za kreativnost, prvem nacionalnem razvojno-podjetniškem spodbujevalniku za kreativce in kulturnike.
Spletna stran: http://valeriewolfgang.com/ - dr. Vesna MikoličDr. Vesna Mikolič je jezikoslovka, redna profesorica in znanstvena svetnica, profesorica slovenskega in italijanskega jezika, esejistka in publicistka. Je predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper in predavateljica na Univerzi v Trstu. Ukvarja se s pomenoslovjem, medkulturno pragmatiko, nenasilno komunikacijo, jezikom turizma in književnosti. Zasnovala je model poučevanja jezika in književnosti za preprečevanje konfliktov TILKA. Je avtorica prek 500 del, pogosto gostuje v tujini.Dr. Vesna Mikolič je redna profesorica in znanstvena svetnica na področju jezikoslovja, profesorica slovenskega in italijanskega jezika, esejistka in publicistka. Ukvarja se z jezikom in kulturo, jezikovno politiko, etnično identiteto, medkulturno pragmatiko, nenasilno komunikacijo, pomenoslovjem, terminologijo, analizo diskurza v znanosti, turizmu in literaturi ter literarno pragmatiko.
Diplomirala, magistrirala in doktorirala je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med podiplomskim študijem je prejela štipendijo za izpopolnjevanje na Univerzi v Trstu in na Okanagan University College pri British Columbia University v Vancouvru.
Leta 1997 se je zaposlila na novoustanovljenem Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, kjer je zaposlena še danes. Sodelovala je pri ustanavljanju Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer je vzpostavila tudi študijski program slovenistike in bila prva predstojnica slovenističnega oddelka, med letoma 2004 in 2012 pa je bila dekanja te fakultete.
Danes je predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Je vodja in članica več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov in nosilka raziskovalnega programa »Razsežnosti slovenstva v tretjem tisočletju med lokalnim in globalnim«. Poleg tega od leta 2016 predava tudi na Katedri za slovenski jezik in književnost Oddelka za humanistiko Univerze v Trstu. Bila je mentorica mladim raziskovalcem (doslej petim) in mentorica številnim študentom pri diplomskih, magistrskih in doktorskih delih. S predavanji je gostovala na številnih tujih univerzah v ZDA, Kanadi, Rusiji, na Japonskem, v državah EU in nekdanje Jugoslavije. Z referati nastopa na znanstvenih konferencah doma in po svetu. Bila je tudi vodja programskih odborov več mednarodnih znanstvenih konferenc, med drugim direktorica konference ob začetku predsedovanja Slovenije Evropski uniji in začetku Evropskega leta medkulturnega dialoga »Medkulturni dialog kot temeljna vrednota EU« v pristojnosti Evropske komisije in Ministrstva za kulturo RS.
Je utemeljiteljica medkulturne slovenistike in modela medkulturnega poučevanja jezika in književnosti za nenasilno komunikacijo TILKA (Teaching Interculturality through Language and Literature for Conflicts Avoidance). Je avtorica prek 500 bibliografskih enot, med drugim je avtorica petih znanstvenih monografij Ethnic Identity and Intercultural Awareness in Modern Language Teaching: Tilka Model for Ethnic Conflicts Avoidance (New York: Nova Science Publishers), Jezik v zrcalu kultur in Govor turizma (obe Koper: Znanstvena založba Annales), Izrazi moči slovenskega jezika (Koper: Znanstvena založba Annales, Ljubljana: Slovenska matica) in Ali bereš Cankarja? (Ljubljana: Slovenska matica), urednica in soavtorica Turističnega terminološkega e-slovarja TURS, Turističnega korpusa TURK ter redaktorica Bosansko-slovenskega slovarja (Sarajevo, Ljubljana).
Je tudi esejistka in publicistka, svoje eseje, kolumne in komentarje objavlja v časopisih (Primorske novice, Delo) in revijah (Sodobnost, Mladika, Dialogi, Primorska srečanja, Fontana), leta 2017 je bila med petimi nominiranci za najboljši esej revije Sodobnost.
Je članica uredniškega odbora več mednarodnih znanstvenih revij: Annales: Anali za istrske in mediteranske študije (Koper), znanstvene revije za teoretsko in uporabno jezikoslovje in literaturo Colloquium (Celovec) in Croatian Journal of Education (Zagreb). Je sourednica knjižne zbirke Pont v sozaložništvu založbe Beletrina in Annales ZRS Koper.
Je podpredsednica Slovenske matice, kjer je tudi članica Upravnega odbora in vodja Odseka za slovenski jezik ter urednica zbirke ponatisov Cankarjevih del. Je članica Upravnega odbora Slovenskega centra PEN in Ženskega odbora SC PEN Mira. Je predsednica Slavističnega društva Koper in podpredsednica Društva za uporabno jezikoslovje. Prav tako je oz. je bila članica različnih strokovnih komisij in društev doma in v tujini, med drugim Strokovnega sveta Zlati kamen, Sveta JAK, strokovnih komisij za področje knjige in bralne kulture pri MK, programskega odbora RTV Slovenija za italijanski narodnostni program idr.
Je prejemnica več nagrad, in sicer študentske Prešernove nagrade Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za diplomsko delo leta 1990, nagrade Sklada za znanstveno odličnost Univerze na Primorskem leta 2011 in nagrade ZRS Koper za vrhunske znanstvene dosežke »Glasnik znanosti« leta 2017. - mag. Barbara ŽgajnerSvoje otroštvo in mladost sem preživljala v rodnih Trbovljah, ki so dale pečat moji poklicni odločitvi in poti. Danes živim z družino v mirni okolici Maribora. Po izobrazbi sem magistrica socioloških znanosti, s specializacijo s področja socialnega dela v skupnosti. In tu je tudi moje srce. Z vero in iskreno željo, da je človek največje bogastvo družbe, so moja vsakdanja prizadevanja usmerjena v uresničevanje tega poslanstva na osebni in medosebni ravni. Preprosto – ljubim življenje.Rodila sem se leta 1976 v Trbovljah. Po izobrazbi sem magistrica socioloških znanosti, s specializacijo s področja socialnega dela v skupnosti.
Poklicno pot sem začela kot strokovna sodelavka v Državnem zboru Republike Slovenije.
Leta 2004 sem bila prvič izvoljena v Državni zbor Republike Slovenije, kjer sem bila poslanka dva mandata. Med drugim sem bila predsednica komisije DZ po Zakonu o preprečevanju korupcije, članica odbora za zdravstvo, ter podpredsednica odbora za delo, družino, socialno politiko in invalide. Bila sem tudi članica delegacije Državnega zbora v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope in slovenska predstavnica v Evropskem odboru regij.
Imam več let delovnih izkušenj na področju socialnega varstva ter dobro poznavanje zakonodaje in sistemske ureditve socialnega varstva.
Od leta 2019 sem direktorica javnega zavoda Center za pomoč na domu Maribor. Pod mojim vodstvom je zavod izpeljal dva izjemno pomembna evropska projekta v luči dolgotrajne oskrbe. Leta 2021 je Center za pomoč na domu Maribor prejel Znak strokovne odličnosti, ki ga Socialna zbornica podeljuje enkrat letno za zgledno opravljeno strokovno delo in vidne dosežke na področju Socialnega varstva. Delovni kolektiv Centra za pomoč na domu Maribor je v letu 2021 tudi prejemnik priznanja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za dosežke na posameznem področju v zadnjih dveh letih, leta 2022 pa smo prejeli tudi nacionalno priznanje resornega ministrstva za primer dobre prakse na področju varnosti in zdravja pri delu 2020 – 2022.
V letih 2020 – 2022 smo se uspešno spopadli z epidemijo koronavirusa, za kar smo prejeli tudi spominski znak Vlade Republike Slovenije.
Svoje znanje ves čas izpopolnjujem in dopolnjuje s praktičnimi izkušnjami v okviru udeležbe na seminarjih in izobraževanjih. Sem predavateljica v programu Nacionalna poklicna kvalifikacija socialni oskrbovalec/socialna oskrbovalka. Aktivno sodelujem s Socialno zbornico Slovenije. Moja prizadevanja so usmerjena v družbeno odgovornost, tako na delu kot v privatni sferi. - Mirjana Jarc
Humanitarka. Živim spoštljivo, hvaležno, sočutno, pravično, ljubeče … Večna radovednica. Z razkošjem v glavi. Prostovoljstvom v krvi. (Za)upam v moč človeštva, da se mobilizira za dobro in ustvari boljši svet. Verjamem v pravico, poslanstvo in prizadevanje ljudi za spremembe zase, za svoje skupnosti in za svet.
Politologinja po izobrazbi, v praksi novinarka in urednica v elektronskih in tiskanih medijih, svetovalka na področju odnosov z javnostmi.
Upokojenka po statusu.
Poslovno pot sem pričela konec sedemdesetih zadnjega stoletja prejšnjega tisočletja na Radiu Študent, kjer sem delala kot novinarka, urednica in pozneje direktorica in glavna urednica, odgovorna za poslovanje, razvoj medija in njegovih ustvarjalcev. Radio Študent je takrat najmočnejši steber neodvisne medijske prakse. Nadaljevala sem v tedniku Mladost, časopisu tedanje Zveze socialistične mladine Jugoslavije, kot urednica kulture. Med drugim sem bila odgovorna za predstavljanje mladinske ustvarjalnosti doma in po svetu, s poudarkom na trendih v pop glasbi, filmski, literarni in likovni ustvarjalnosti. Potem sem nekaj let delala v delovni skupnosti Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije kot strokovnopolitična delavka v centru za obveščanje in propagando, sodelovala v volilnih kampanijah prvega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana, urejala časopis Predsednik. Nadaljevala sem na področju odnosov z javnostmi v agencijah Interakcija in Studio marketing, podjetju Fotona, leta 1995 pa sem se pridružila ekipi Pro Plusa, ki je pripravljala zagon prve komercialne televizije v Sloveniji. Kot direktorica marketinga POP TV sem opravljala zahtevno nalogo pozicioniranja prve komercialne TV na dotedaj monopolnem slovenskem televizijskem prizorišču. Pozneje sem kot direktorica marketinga Kanala A vodila preobrazbo alternativne v komercialno televizijo, ki je kmalu postala enakovredna igralka na vse bolj konkurenčnem domačem televizijskem prizorišču.
Kot svetovalka na področju odnosov z javnostmi in javnih zadev sem v mednarodni agenciji Mmd, katere naslednica je Grayling d.o.o. sooblikovala in vodila izvajanje komunikacijskih strategij za velike mendarodne družbe na področju prehrane, farmacije, informacijske tehnologije, prometa, obrambe in gradbeništva Leta 2007 sem ustanovila Praksis d.o.o., kjer sem delala kot svetovalka in direktorica. Poleti 2014 sem se pridružila ekipi Službe za odnose z javnostmi UKC Ljubljana in med drugim sodelovala pri pripravljanju časopisa INTERNO, februarja 2015 pa Rdečemu križu Slovenije – Zvezi združenj, kjer sem kot samostojna strokovna sodelavka za odnose z javnostmi in pridobivanje sredstev skrbela za utrjevanje ugleda najstarejše in največje humanitarne organizacije pri nas.
Prostovoljstvo je del mojega življenja vse od sedemdesetih let zadnjega stoletja prejšnjega tisočletja, ko sem kot brigadirka, komandantka brigade in akcije sodelovala na več mladinskih delovnih akcijah, pozneje pa v aktivnostih različnih humanitarnih organizacij kot so Beli obroč, Fundacije Drevored in zadnja leta predvsem Rdeči križ Slovenije.
- Mag. Katja Arzensek KonjajevaMama, izobraževalka, predavateljica, raziskovalka. Oseba, ki se uči celo življenje in jo izkušnje plemenitijo. Rada bere, preživlja čas z otroki, v naravi, se druži, kuha uživa življenje.Rojena sem 19. 5. 1976 v Celju. Po končani gimnaziji v Celju sem nadaljevala študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer Slovenski jezik in književnost, kjer sem tudi diplomirala 21. 12. 2000 in dobila naziv profesorica slovenščine. V gimnaziji in na fakulteti sem bila Zoisova štipendistka. Leta 2009 sem magistrirala na ISH v Ljubljani, smer Lingvistika govora in teorija družbene komunikacije, tema naloge je bila Razvoj kompetenc pri učenju slovenščine kot drugega jezika, v kateri je predstavljena primerjava med slovenščino kot prvim jezikom in slovenščino kot drugim jezikom ter kognitivna zavest in pragmatičnost pri učenju jezika in vpliv znanja različnih jezikov na razvoj komunikacijske kompetence.
Že od leta 1998 delam v šolstvu, takrat sem v OŠ Bičevje nadomeščala učiteljico. Nadaljevala sem na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, kjer sem tudi nadomeščala učiteljico, nato v OŠ Spodnja Šiška v Ljubljani, od leta 2000 kot učiteljica, od 2005 pa kot ravnateljica šole, od leta 2009 sem bila ravnateljica v OŠ Lucija, nato pa ravnateljica v OŠ Vide Pregarc. Zdaj sem zaposlena na Zvodu RS za šolstvo in opravljam delo višje predavateljice Šole za ravnatelje.
Imam opravljen izpit iz aktivnega znanja angleščine, znanja francoščine, govorim pa tudi nemški, hrvaški, srbski, češki, ruski in italijanski jezik.
Prav tako kot izpraševalka v komisiji za strokovne izpite poznam tudi celotno šolsko zakonodajo.
Moje močno področje je timsko delo in organizacija dela na pripravljalni, izvedbeni in analitični ravni, komunikacijske spretnosti, spremljanje dela, povratna informacija, refleksija. - Neža VadnjalNeža je doktorska študentka na področju molekularne celične biologije in biofizike na University of Cambridge in University College London v Veliki Britaniji in članica upravnega odbora Društva VTIS. Pred tem se je izobraževala in pridobivala raziskovalne izkušnje v vodilnih raziskovalnih skupinah na Queen Mary University of London in University of California, Irvine.Neža je doktorska študentka na področju molekularne celične biologije in biofizike na University of Cambridge in University College London v Veliki Britaniji. Pred tem se je izobraževala in pridobivala raziskovalne izkušnje v vodilnih raziskovalnih skupinah na Queen Mary University of London in University of California, Irvine. V svoji doktorski disertaciji Neža raziskuje ključne mulekule za nadzorovanje oblike živalskih celic. Poleg navdušenja ob odkrivanju novega, je Neži pomebno sodelovanje znanstvenikov iz različnih področji, ki ga te raziskave zahtevajo. V sklopu študija je Neža prejela številne nagrade in priznanja vključno z Draper’s Company Award for Outstanding Achievement ob koncu dodiplomskega študija ter Bogue Fellowship in The Boehringer Ingelheim Fonds – Travel Grant za dodatna doktorska izobraževanja na prestižnem MBL Woods Hole Physiology Course. Neža je tudi članica upravnega odbora Društva v tujini izobraženih Slovencev (VTIS), katerega misija je zmanjševanje razdalje med Slovenijo in tujino.
- dr. Tanja RihtaršičDr. Tanja Rihtaršič je doktorica socioloških znanosti in magistrica poslovnih ved. Zaposlena je, kot direktorica prodaje in marketinga v podjetju Paloma in je v okvirju SHP skupine odgovorna za Adria regijo.
Od leta 2008 je predavateljica na področju trženja in vedenja potrošnikov, na Gea College v Ljubljani na CVŠ. od leta 2015 višja predavateljica na Fakulteti za podjetništvo Na CVŠ Gea College.Po izobrazbi sem doktorica socioloških znanosti.in magistrica poslovnih ved. Zaposlena sem, kot direktorica prodaje in marketinga v podjetju Paloma in sam v okvirju SHP skupine odgovorna za Adria regijo.
Od leta 2008 sam predavateljica na področju trženja in vedenja potrošnikov, na CVŠ. Gea College v Ljubljani., od leta 2015 višja predavateljica na Fakulteti za podjetništvo. Od leta 2014 sem predsednica komisije za kakovost CVŠ Gea College, kjer aktivno sodelujem pri izboljšavi pedagoškega procesa.
Leta 2020 sem skupaj s Mag. Natašo Makovec napisala znanstveno monografijo »Vedenje potrošnikov v digitalni dobi«. Kot da bi začutili, da nas bo korona kriza čez noč spremenila v digitalne potrošnike.Področja mojega raziskovanja so; vedenje potrošnikov, vedenje žensk, trženje, etično potrošništvo, socialno podjetništvo.
Sem ena od redkih znanstvenic, ki je raziskovala vedenje žensk v menstrualnem času in odstirala tabuje menstruacije v znanstvenih, strokovnih in laičnih krogih.
Imam bogate izkušnje v mednarodnem poslovanju, mednarodnih pogajanjih. Delovala sem na FMCG področju v Evropi, Veliki Britaniji, ZDA, Latinski Ameriki, Avstraliji, Kitajski in Rusiji. Sem odlična poznavalka kulture, vedenja in jezikov Adria regije (Slovenija, Hrvaška, Bosna i Hercegovina, Srbija, Kosovo, Makedonija, Črna Gora i Albanija). - dr. Jana Zidar Forte
Tudi besede štejejo.
Sem izšolana prevajalka in konferenčna tolmačka za angleški in francoski jezik z doktoratom iz prevodoslovja. Delam na Ministrstvu za zunanje zadeve, z veseljem pa občasno sodelujem tudi s fakultetami v obliki pedagoškega dela, seminarjev, mentorstva ali projektnega dela. Kot aktivna članica Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije se ukvarjam z zagovorništvom na področju vidnosti in vloge jezikovnih poklicev v Sloveniji, zlasti v spletu in na družbenih kanalih.
2007 – diploma iz prevajanja in začetek samostojne poklicne poti
2009 – magisterij (bolonjski) iz konferenčnega tolmačenja
2011-2015 – mlada raziskovalka na Oddelku za prevajalstvo FF UL
2016 – zaposlitev na MZZ RS
2016 – doktorat iz prevodoslovja
2018 – sodelovanje pri pripravi mednarodne konference in razstave En proces-štirje jeziki (ZKTS)
2018-19 – sodelovanje pri pripravi in predstavitvah Bele knjige o prevajanju
2020 – sodelovanje pri izvedbi in analizi ankete o tolmačenju na daljavo, 2 kroga (ZKTS), sodelovanje pri pripravi standarda in kataloga znanj za NPK za skupnostnega tolmača/skupnostno tolmačko za albanski jezik
2021 – koordinacija tolmačenja za potrebe predsedovanja Slovenije Svetu EU, izvajanje seminarjev o prevajanju in tolmačenju v okviru Upravne akademije - dr.Sem direktorica javnega zavoda VDC Zasavje, ki je 2021 dobilo najvišje priznanje za inovativnosti pri GZS. Vztrajna zagovornica sprememb sistemske paradigme iz zastarele naravnanosti na institucije, na naravnanost na uporabnike. Prva doktorantka socialne gerontologije (kakovostnega staranja) v Sloveniji. Imam 20 letne izkušnje na področju kontrolinga, kakovosti in managementa v gospodarstvu in javnem sektorju, v praksi in teoriji. Če želiš nekaj razumeti, deluj, je moj moto.
Po končani diplomi iz poslovodenja in organizacije (1999), nagrajeni s Prešernovo nagrado na EF v Ljubljani, sem se odločala, ali ostati v akademskih vodah, ali oditi v prakso. In sem odšla… V plansko-analitski oddelek podjetja Kolinska d. d., Ljubljana. Po 3 mesecih dela, me je direktor Lojze Deželak poklical v svojo pisarno in mi rekel, naj naredim kontroling. Izziv sem kot 24-letna radovednica, ki so ji neuhojene poti v veselje, sprejela. Na razpolago mi je dal različna izobraževanja doma in v tujini, ki sem se jih z veseljem udeležila, vpisala še magisterij iz računovodstva in revizije na EF v Ljubljani in ga uspešno zaključila leta 2004, z delom Organizacijska in vsebinska utemeljitev kontrolinga v podjetju. V praksi sem kontroling najprej uvedla v Kolinski d. d., potem pa me je zanimanje za vpeljevanje integriranega informacijskega sistem SAP, na modulu kontrolinga, peljalo v Ljubljanske mlekarne d. d.. Tam sem bila 2 leti pomočnica izvršne direktorice za področje strateškega poslovanja in procesov. Svoje izkušnje in znanje kontrolinga sem začela predavati v edini certificirani slovenski Šoli za kontroling (2003-2011).
Leta 2005 sem prvič postala mamica Lini in se zaljubila v svojo novo vlogo, ki sem jo leta 2007 podvojila s Tito, leta 2017 pa potrojila z Milo. Hotela sem imeti več časa za družino, zato sem se zaposlila bliže domu. Iz gospodarstva sem leta 2006 odšla v javni sektor, v socialnovarstveni zavod VDC Zasavje (www.vdc-zasavje.si), Mislila sem, da le začasno, a sem tu začutila svoj profesionalni smisel življenja, ki sem ga podkrepila s formalno izobrazbo in strokovnim izpitom na področju socialnega varstva. Delo z ljudmi, ki sprejemajo mojo podporo, za prepoznavanje lastnih virov moči, za življenje po njihovi “meri” in gradnja vključujoče družbe za VSE, mi je v veselje še danes. 7 let že vodim zasavski VDC, 2 leti pa tudi Sekcijo direktorjev Skupnosti slovenskih varstveno delovnih centrov.
Kako delovati v javni instituciji, naravnano na potrebe uporabnikov, z angažiranostjo celotnega kolektiva zaposlenih, gospodarno, vključujoče, inovativno in povezovalno, ob upoštevanju toge, nepovezane slovenske zakonodaje in nestimulativnemu plačnemu sistemu, birokraciji…, spoznavam v praksi že 15 let. Svoje izkušnje in znanje sem 10 let (2010-2020) predajala naprej tudi v Šoli za direktorje socialnovarstvenih zavodov, pod naslovom Plan kot imunski sistem vsake socialnovarstvene organizacije, Pomen jasne vizije, skupnih organizacijskih vrednost, vključujočega vodenja s cilji, integriranega informacijskega sistema, spremljanja ključnih informacij za vodenje in ustrezno posredovanje povratnih informacij za zaposlene, so ključni gradniki močnega imunski sistem vsake organizacije, gospodarske ali negospodarske.
Z veseljem se še vedno izobražujem, spoznavam, preizkušam neznano. Rada sodelujem pri sistemskih spremembah, premikih, ki so skladni z mojimi vrednotami in prepričanji. Verjamem, da je vsak človek lahko zmagovalec, če se trudi vztrajno, pošteno, po svojih najboljših močeh dosegati cilje. Cilj je laže doseči, če se povezuješ, sodeluješ s sočlovekom. Družba naj bi vsakemu človeku, ne glede na spol, raso, vero, invalidnost, starost ali politično prepričanje dala priložnost za svobodno življenjsko popotovanje. Priložnost za življenje, v katerem lahko vsak osmisli prehojeno pot od zibelke do groba in dodaja kamenčke v mozaik dobre človeške družbe.
- mag. Nastja MulejNastja Mulej je goreča evangelistka kreativnosti in timskega dela kot temeljnih kompetenc 21. stoletja. Ekonomistka, sociologinja in komunikologinja že 20 let spodbuja ljudi, da razmišljajo:
– kreativno (ne rutinsko)
– konstruktivno (ne kritizersko)
– celovito (ne enostransko)
– osredotočeno (ne zmedeno)
– sodelovalno (ne tekmovalno)
– paralelno (ne nasprotovalno)
…. in si pri tem pomagajo z orodji razmišljanja.
Enakovredno dela tako z vodji uprav kot z 10-letniki ter vsemi vmes.Nastja Mulej je mag. komunikologije, univ. dipl. ekonomistka in univ. dipl. sociologinja, trenerka razmišljanja, izvajalka in organizatorka predavanj s področja pozitivne psihologije, razvojne miselnosti in kreativnega vodenja, fasilitatorka, specialistka za uspešno reševanje težav, ustvarjalno soočanje z izzivi, učinkovito vodenje ljudi, sestankov in projektov, timsko sodelovanje in več enostavnosti pri delu.
Je nosilka pozitivne revolucije.Dolgoletni trud in predanost, radovednost in želja po učenju sta jo pripeljali do ekskluzivnih licenc za treniranje tehnik razmišljanja in delovanja po dr. Edwardu de Bonu:
• bolj učinkovitega in usmerjenega, konstruktivnega in kreativnega, sistematičnega in sodelovalnega razmišljanja in delovanja – za reševanje težav, izboljšavo postopkov ter vodenje sestankov, ljudi in projektov: Šest klobukov razmišljanja
• bolj ustvarjalnega razmišljanja – za namerno generiranje čim večjega števila čim bolj svežih alternativ, idej in konceptov: Lateralno razmišljanje
• lateralnih orodij za namerni trud v smeri poslovnega poenostavljanja in za boj proti vsakodnevni zapletenosti: Enostavnost (ena od petih v Evropi, ena od 15-ih na svetu)
• orodij za bolj celovito poslovno načrtovanje in lažje odločanje: Moč zaznavanja
• orodij za odkrivanje in dodajanje vrednosti: Šest medalj vrednosti
• neposrednega poučevanja razmišljanja osnovnošolskih in srednješolskih otrok: štiriletni program CoRT (Cognitive Research Trust) – Širina, Organizacija, Interakcija, Kreativnost (skupaj z dr. Bojano Tancer).Je tudi licencirana trenerka Michaelidesovih metod:
• za gradnjo inovacijske kulture in strukture: 12 dejavnikov inoviranja
• tehnike za kreativno soočanje z izzivi ter projektno soustvarjanje in sodelovanje: I.D.E.A.S!Tehnike razmišljanja uči in uri na delavnicah za podjetja, šole in motivirane posameznike, po potrebi tudi moderira sestanke za naročnike.
150+ podjetij. 100+ konferenc. 100+ vzgojno-izobraževalnih zavodov. 100+ intervjujev. 20.000+ zadovoljnih udeležencev.
Od 16. marca 2020 do danes je izvedla tudi 400+ delavnic pred spleta.Kot organizatorka in kustosinja programa:
• Z Gospodarsko zbornico Slovenije od 2014 vsebinsko pripravlja Konference in Seminarje o kreativnosti in kreativnem vodenju (30+ različnih seminarskih trojčkov)
• Za boljšo družbo od 2012 snuje, soorganizira in producira predavanja s področja pozitivne psihologije
– Cikel pozitivne psihologije v Cankarjevem domu
– Maraton pozitivne psihologije v Ljubljani, v Mariboru, v Novi Gorici, od oktobra 2020 množično prek spleta (skoraj 200 predavanj)
– Šola za starše
• Je tudi predstavnica Svetovnega tedna kreativnosti in inovativnosti za Slovenijo, v okviru katerega od 2011 organizira Konference o kreativnostiPri svojem delu se drži pravila svojega profesionalnega očeta Dragana Sakana: »Ne zna dete, šta je 300 kila, pa ih digne,« in neumorno uči posameznike – otroke in odrasle, time in njihove vodje, direktorje in cele organizacije uporabljati možgane na nameren način, da bi s tem soustvarila tolerantno in inovativno družbo blagostanja.
Nastja je v letu 2021 postala ponosna so-dobitnica:
• Priznanja za najboljšo inovacijo v letu 2021
• Zlatega nacionalnega priznanja GZS za inovacijo 2021
• Posebnega priznanja za inovacijo, ki rešuje izzive Covid 19 za 2021
• Bronastega priznanja za inovacijo GZS OSR za 2021 za Maraton pozitivne psihologijeNovembra 2021 je
• finalistka za Ljudi odprtih rok v kategoriji Dobrotniki
• finalistka za nagrado Horus za družbeno-odgovoren projekt (oboje z Blanko Tacer za Pozitivno psihologijo).
Rezultati bodo znani decembra 2021.Leta 2020 je bila izbrana za drugo najboljšo predavateljico* leta 2020 s strani podjetij.
*Čeprav bolj verjame v učinkovitost kontinuiranih treningov in izkustvenih delavnic kot v predavanja.V mednarodni agenciji New Moment je vodila oddelek za nove ideje. Organizirala je srečanja za spodbujanje kreativnosti z vseh področij človeškega duha Ideas Campus, urejala revije in knjige založbe New Moment v treh jezikih, prirejala razstave in predstave, srečanja in izobraževanja, svetovala pri strateških komunikacijskih projektih za naročnike in žirirala več kot deset mednarodnih oglaševalskih festivalov.
Pri Društvu za marketing je skrbela za odnose z mediji, svoje znanje in izkušnje pa je kot predavateljica na več visokih šolah. Še vedno jo zanimajo vsebine, povezane s trženjem.Ima moža, ki podpira 3 vogale doma, dva najstnika, papagaja in psa.
V prostem času rada bere in hodi v kino, igra tenis in hodi na jazz balet, funkcionalni trening in pilates. - Janja KlasincŽe kot mlado dekle so me zanimala dogajanja doma in v svetu. Nikoli nisem bila zadovoljna s površnimi razlagami dogodkov ali procesov. Zato sem se odločila za študij, kasneje pa za poklic novinarke. Ta je postal in ostal moja strast. Novinarska znanja so mi kasneje pomagala tudi pri svetovanju o odnosih z javnostmi. Želja po novih izzivih pa me je pripeljala tudi v diplomacijo in politiko. Tudi v penziji sem aktivna in vse kar znam, rada posredujem vsem, ki cenijo znanje in izkušenost.Za mano je pestro poklicno obdobje več kot štirih desetletij in zato sem zdaj sicer uradno upokojena, nikakor pa ne mirujem. Po izobrazbi in v duši sem predvsem novinarka, sem pa tudi strokovnjakinja za javno komuniciranje oziroma odnose z javnostmi. Moja tretja specialnost je politični analitik domačih in mednarodnih odnosov ter zlasti Zahodnega Balkana in Evropske unije. Govorim angleško, francosko in delno italijansko, večletno bivanje v Srbiji pa mi je dalo tudi zelo dobro znanje srbskega jezika iz katerega sem prevedla v slovenščino več knjig.
Po diplomi na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, kjer sem študirala novinarstvo in mednarodne odnose, sem dobri dve desetletji delala kot novinarka in urednica v slovenskih medijih: v časopisni hiši Delo, na RTV Slovenija in časniku Republika. Večini ljudi sem iz tega obdobja najbolj ostala v spominu kot dopisnica Dela in RTV Slovenija iz Beograda, saj sem tam delala dobrih pet let v času razpada Jugoslavije in balkanskih vojn (1988 – 1993). V tem času sem pisala tudi za tuje medije. Nekajkrat sem sodelovala tudi z uglednimi tujimi novinarskimi hišami kot so CNN, BBC, Le Monde Diplomatique in Financial Times. Po vrnitvi iz Beograda sem bila dopisnica iz Slovenije v mednarodni novinarski mreži Alternativna informativna mreža (AIM), ki je v vojnem in povojnem času pokrivala dogajanje na območju nekdanje Jugoslavije.
Ko je iz finančnih razlogov ugasnil časnik Republika, katerega sem urejala kot odgovorna urednica, sem se zaposlila na Ministrstvu za zunanje zadeve in njegovi Službi za evropske zadeve. Bila sem ministrova svetovalka za odnose z javnostmi, pred vstopom v EU pa sem vodila tudi vladno kampanjo za ozaveščanje slovenske javnosti o Evropski uniji. V tem obdobju sem v Haagu tudi končala usposabljanje za javno komuniciranje in več usposabljanj o delovanju EU (Strasbourg, Maastricht, Berlin).
Prav poznavanje delovanja EU in odnosov med republikami nekdanje Jugoslavije, sta bili osnova, na kateri sem kasneje, v Državnem zboru RS in na Ministrstvu za zunanje zadeve gradila spoznavanje in analiziranje področja tako EU kot Zahodnega Balkana, še zlasti pa Srbije. Odnose na tem področju namreč spremljam več kot 30 let. Poznavanje obeh mednarodnih področij in nasploh mednarodnih odnosov mi je zelo pomagalo tudi v mojih dveh poslanskih mandatih (2008 – 2011 in 2011 – 2014), ko sem bila kar dvakrat predsednica parlamentarnega odbora za zunanje zadeve. Po končanih dveh mandatih v politiki (SD in Pozitivna Slovenija) sem se do upokojitve vrnila k svoji stroki na Ministrstvo za zunanje zadeve. Najprej sem vodila Sektor za javno diplomacijo in mednarodne odnose v kulturi, pred upokojitvijo pa kot politični analitik spremljala dogajanja na Zahodnem Balkanu in širitvene procese EU.
Svoje članke o teh vprašanjih sem v zadnjem času objavljala v slovenskih časnikih Delo in Večer, ter v beograjskem Medija centru in tamkajšnjih dnevnikih Danas in Nova. - prof. dr. Janja HojnikDiplomirana pravnica in ekonomistka, doktorica pravnih znanosti z opravljenim pravniškim državnim izpitom in redna profesorica prava EU na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Prorektorica Univerze v Mariboru za kakovost, kadre in pravne zadeve (2018-2022), vodja mag. študijskega programa Evropske pravne študije. Raziskovalno in pedagoško dela na področju prava EU (zlasti gospodarskem pravu EU), poglablja se tudi v tematiko raziskovalne integritete in vprašanja odgovorne znanosti.
Dr. Janja Hojnik (rojena 1979 na Ptuju) je diplomirana pravnica in ekonomistka, doktorica pravnih znanosti z opravljenim pravniškim državnim izpitom in Jean Monnet profesorica prava EU na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Prorektorica Univerze v Mariboru za kakovost, kadre in pravne zadeve (2018-2022) in vodja doktorskega študija na Pravni fakulteti UM (od 2016). Pred tem prodekanica za raziskovalno dejavnost in mednarodne odnose (2015-2018). Po diplomah na Pravni fakulteti (2002) in Ekonomsko-poslovni fakulteti UM (2003) je bila eno leto zaposlena kot sodniška pripravnica na Višjem sodišču v Mariboru, od novembra 2003 pa je zaposlena na Pravni fakulteti UM (sprva kot mlada raziskovalka), kjer je leta 2007 doktorirala s področja prava EU, od junija 2018 pa je habilitirana v naziv redne profesorice.
Raziskovalno in pedagoško dela na področju prava EU. Pri raziskovalnem delu daje poudarek preučevanju pravnih vidikov notranjega trga EU (zlasti prostemu pretoku blaga in storitev), regulaciji cen, mednarodni trgovini in pravnim vidikom digitalne ekonomije (razvija koncept Law 4.0/Pravo 4.0). Prva med pravniki je začela preučevati trend servitizacije (tj. poslovne modele, kjer gospodarski subjekti k ponudbi proizvodov dodajajo storitve). Ima samostojne znanstvene objave v različnih vplivnih mednarodnih pravnih revijah, denimo v Common Market Law Review in v International Journal of Law and IT. Sodelovala je pri odmevnih mednarodnih znanstvenih monografijah, denimo pri komentarju Pogodbe o delovanju EU pri Springerju ter pri prvi monografiji o vrednotenju pravne znanosti v Evropi (Edward Elgar Publishing). V Sloveniji je samostojno ali v soavtorstvu izdala tudi več monografij o pravu EU, vključno s knjigo Prost pretok blaga v EU (GV Založba, 2010), za katero je prejela priznanje Zveze društev pravnikov Slovenije. Njena bibliografija obsega preko 970 enot. Doslej je bila nosilka treh projektov Evropske komisije Jean Monnet, trenutno vodi Jean Monnet Chair za področje pravnih vidikov pametne in sodelovalne ekonomije v EU.
Kot gostujoča predavateljica je predavala na Univerzi v Ljubljani, na Oxfordu, v Gradcu, v Beogradu, v Trstu, na Dunaju, v Budimpešti, Pragi, na PF v Sarajevu, na Sciences Po v Parizu, v Luksemburgu, na univerzi v Edinburgu in drugod. Dobro leto je preživela na Kingston University v Londonu, štiri mesece na Univerzi v Gradcu, dvakrat je bila na strokovnem usposabljanju na Sodišču EU v Luksemburgu. Je tudi mentorica študentom pri tekmovanjih, pri sodniški praksi Amicus Curiae, doslej mentorica preko 110 študentom pri pripravi zaključnih del na vseh stopnjah študija. Od 2014 članica skupine pravnih strokovnjakov pri MZZ za svetovanje o vprašanjih nasledstva nekdanje SFRJ, sodeluje na posvetih o prihodnosti EU po Brexitu, bila je tudi članica delovne skupine za pripravo pravnih podlag za ustanovitev nacionalne komisije za integriteto v znanosti pri SAZU in članica usmerjevalne skupine ARRS (2016-2018). V okviru sodelovanja z gospodarstvom pripravlja pravna mnenja o pravnih vprašanjih EU, sodeluje v arbitražah in je članica nadzornega sveta večje gospodarske družbe.
- Dr Jana JavornikSem raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Leedsu v Zdr. Kraljestvu, v Stockholmu in Utrechtu. Med 2019 in 2021 sem bila generalna direktorica za visoko šolstvo na MIZŠ. Sem članica številnih interdisciplinarnih raziskovalnih skupin, covid-19 Sledilnika in Podnebnika ter dolgoletna aktivna članica številnih družbeno-civilnih organizacij v Sloveniji in v tujini. Proučujem učinke pandemije na družbo in se učim živeti z dolgim covidom.
Sem raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Leedsu v Zdr. Kraljestvu, na univerzah v Stockholmu in Utrechtu ter na Inštitutu za novejšo zgodovino. Med 2019 in 2021 sem bila generalna direktorica za visoko šolstvo na MIZŠ.
Raziskujem, predavam in objavljam na področju delovnih razmerij, države blaginje in politične ekonomije, enakosti in vključenosti na trgu dela, ter razvijam nove metode mednarodnih analiz javnih in socialnih politik. Proučujem plačno vrzel, poklice prihodnosti, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja v mednarodni perspektivi, organizacijo dela, socialno trajnost, odprto znanost ter etiko umetne inteligence. Razvijam raziskovalne projekte vpliva pandemije na družbo, zlasti dolgega covida in ostalih obolenj, povezanih s kronično utrujenostjo, na trg dela in razmerja na trgu dela.
Sem članica številnih interdisciplinarnih raziskovalnih skupin in sodelujem s številnimi svetovnimi univerzami, z delodajalci, nevladnimi organizacijami in mediji. Od 2020 sem tudi članica slovenskega Sledilnika in Podnebnika in dolgoletna aktivna članica številnih družbeno-civilnih organizacij v Sloveniji in v tujini. Svetujem evropskim vladam in FTSE100 na področju enakosti, raznolikosti in vključenosti in javnih politik.
Sourejam znanstvene revije kot so Work, Employment & Society, International Journal of Care & Caring, the Journal of Family Studies, in Jrnl of Comparative Policy Analysis.
Redno pišem in komentiram za The Conversation, Guardian, Observer, Independent, Financial Times, Forbes, Bloomberg, Telegraph, The Times in Sunday Times ter za BBC.
- dr. Kaja ŠirokDocentka za področje sodobne in moderne zgodovine, predavateljica za področje kulturne dediščine, managerka na področju kulture, dva mandata direktorica nacionalnega muzeja za novejšo zgodovino.
Članica akademskega sveta Hiše evropske zgodovine v Bruslju, in članica ETHCOM–Mednarodnega sveta za muzejsko etiko. Predsednica ICOM Slovenija, nacionalnega mednarodnega muzejskega komiteja.
Kuratorka projekta EPICenter Evropske prestolnice kulture GO! 2025.Kaja Širok (1975) je diplomirana zgodovinarka in italijanistka. Podiplomski študij je nadaljevala na kombiniranem programu ZRC SAZU in UNG ter leta 2009 doktorirala iz področja kulturne zgodovine. Za doktorsko delo je prejela nagrado Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.Leta 2011 je prevzela vodenje Muzeja novejše zgodovine Slovenije, kjer je delovala do leta 2021. V tem času se je muzej razvil v modernen in atraktiven prostor kulturnih in družbenih izmenjav, spoznavanja in učenja o kompleksnosti dogodkov XX. stoletja. Ob vodenju muzeja je dr. Širok tudi redno uspešno prijavljala evropske projekte, ki so dodatno obogatili ponudbo muzeja in ustvarili aktivno mrežo strokovnega povezovanja med evropskimi muzeji in sorodnimi znanstvenimi ustanovami. Kot docentka za področje novejše in sodobne zgodovine je istočasno delovala znotraj znanstvene raziskovalne skupine na oddelku za sociologijo, Filozofska fakulteta (UL).
Raziskovalno je aktivna na področju zgodovine, muzeologije in dediščine, ustne zgodovine, študij o mejah in nacionalnosti, študij koletivnega spomina. Objavlja v slovenskih in mednarodnih znanstvenih revijah, teksti se osredotočajo na teme vizualizacije preteklosti v nacionalnih spominskih praksah, oblikovanju nacionalnih naracij, nastanku in razumevanju nacionalnih mej.Dr. Kaja Širok deluje danes kot samostojna podjetnica, svetovalka za področje kulturega mangementa in področja sodobne zgodovine. Aktivna je v pripravljalni skupini Evropske prestolnice kulture GO! 2025, deluje kot predavateljica za področje kulturne zgodovine na Univerzi v Novi Gorici in že drugi mandat vodi nacionalni slovenski odbor mednarodne organizacije ICOM. Aktivno deluje v različnih odborih muzejskih mednarodnih organizacijah, leta 2019 jo je Evropski parlament potrdil v akademski svet Hiše evropske zgodovine v Bruslju.
Za svoje delo na področju kulture in znanosti ji je leta 2014 Republika Italija podelila naziv Vitezinja reda italijanske zvezde. Leta 2015 se je na vabilo Združenih držav Amerike udeležila mednarodnega programa Cultural heritage preservation and museum management, v organizaciji International Visitor Leadership Program.
Zavezana k ustvarjanju participativnih, odgovornih in vključujočih družbenih okolji, ki delujejo v dobro javnosti in za potrebe vseh državljanov.