Tatjana Novak je direktorica in solastnica vodilnega podjetja na področju spremljanja in analiziranja medijskih objav – Press Clipping. Poslovne izkušnje deli z vrstami univerzitetnih ustanov v regiji ter sodeluje na kongresih in konferencah na področju komunikologije. Družba, katero upravlja Tatjana se nenehno razvija in investira v tehnološke procese. Svoje izkušnje deli s številnimi študenti različnih univerz, od osnovnega, študijskega, pa vse do doktorskih programov na različnih praktičnih delavnicah.

Leta 2005 je skupaj s svetovnim združenjem FIBEP organizirala 40. Svetovni kongres kliping agencij ter poslovno vizijo razvijala tudi na Balkanu, saj ima Press Clipping svoje partnerske pisarne tako na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini kot tudi Severni Makedoniji. V 28 letih učinkovitega sodelovanja tako z javno upravo kot svetovnimi podjetji, med njimi Samsung, P&G, Sandoz, KIA, Michelin, Adidas, Paul Hartmann in drugi, je agencija nabirala izkušnje in nadgrajevala storitve. Leta 2020 so bili imenovani za prvo na območju Horus.

Tatjana je močno povezana tudi s filantropijo, saj je bila predsednica Rotary kluba Maribor Grad, preko Katarskega slovenskega združenja pa je organizirala povezovanje slovenskih podjetij v Katarju na Katarski gospodarski zbornici in Kongresu poslovnih žensk v Katarju. Sodeluje v različnih razvojnih procesih z vodilnimi podjetji. Zadnji projekt Common se razvija skupaj s Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

LL.M. iz mednarodnega javnega prava sem opravila na Univerzi v Leidnu (Kraljevina Nizozemska) ter diplomirala iz mednarodnih odnosov na Fakluteti za družbene vede na Univerzi v Ljubljani.

Mednarodne zadeve in tujina so me že od nekdaj zanimale, zato sem zadnji letnik dodiplomskega študija opravila na Portugalskem, v Lizboni, ter prakso na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Buenos Airesu, Argentini. Po tem sem se odločila za podiplomski študij na Nizozemskem, od koder me je pot vodila v Bruselj, Belgijo, kjer sem sprva kot pripravnica ter kasneje kot javna uslužbenka delala na Evropski komisiji. Delala sem na Direktoratu za mobilnost in promet, kjer sem se najprej ukvarjala s cestnim, nato pa z zračnim prometom.

Predsedovanje Slovenije Svetu EU 2021 me je pripeljalo nazaj v Slovenijo. V času Predsedovanja sem vodila delovno skupino Sveta EU za mednarodna okoljska vprašanja – podnebne spremembe. Na podnebni konferenci COP 26 v Glasgowu sem koordinirala EU in v njenem imenu govorila, se pogajala ter vodila sestanke z drugimi državami in skupinami držav. Od 2022 koordiniram podnebne politike na nacionalni, EU in mednarodni ravni.

Sem vodja Sektorja za podnebne politike na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo ter glavna pogajalka Slovenije za podnebne spremembe in nacionalna kontaktna točka pri UNFCCC (Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja).

Ne ustrašim se novih izzivov in vedno stremim k novim znanjem. Moja strast so potovanja, spoznavanje novih kultur, ljudi in pokrajin. Šport, predvsem tek, pohodništvo in tenis mi daje svežo energijo ter zagon za nove podvige.

Po duši sem družboslovka, po izobrazbi politologinja. Za svojo diplomsko nalogo sem prejela tudi nominacijo za Prešernovo nagrado Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Kljub spodbudam k nadaljevanju raziskovanja in akademskega izobraževanja v tujini sem se odločila za gospodarstvo. V svoji poklicni karieri sem se posvečala organizaciji poslovnih dogodkov in konferenc ter vodenju raznolikih projektov pri enem vodilnih organizatorjev poslovnih izobraževanj v Sloveniji. Pridobila sem obilico izkušenj ter znanja s področja vodenja projektov, finančnega načrtovanja in obvladovanja projektov, organizacije poslovnih dogodkov ter mednarodnih konferenc z do 600 udeleženci.

Po 15 letih dela v organizaciji poslovnih dogodkov, je prišel čas za korenito spremembo. Kariere, znanj, okolja, branže. Zato sem se leta 2020 pridružila ekipi podjetja Mediade, pionirja na področju inovacijskega komuniciranja, kjer sem prevzela vodenje neprofitnega projekta Inženirke in inženirji bomo! Slednji promovira STEM študije in poklice srednješolcem ter srednješolkam, naš cilj pa je spodbujanje razvoja talentov in navduševanje mladih, predvsem gimnazijcev, za ustvarjalnost v tehniških poklicih in inovativnost, ki bosta vodili k dvigovanju dodane vrednosti ter konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Hkrati sem prevzela vsebinsko vodenje in organizacijo izbora Inženirka leta, s katerim naslavljamo problem ´nevidnosti´ inženirk v družbi. Namen izbora je s spoznavanjem slovenskih inženirk pokazati, kako raznolike in zanimive stvari počnejo, kako s svojim znanjem in delom prispevajo k napredku družbe, predvsem pa navdušiti ter opogumiti mlada dekleta, da stopijo na inženirsko karierno pot. Ponosna sem na izjemno odmevnost projekta tako v slovenskem, kot tudi mednarodnem prostoru. Verjamem, da prispevamo k opolnomočenju mladih deklet in da ob tem navdihujemo tudi fante, da se karierno usmerijo na STEM področja.

Uvidi, ki sem jih pridobila z delom na projektoma Inženirke in inženirji bomo! ter Inženirko leta so mi pokazali nove dimenzije razumevanja sveta, družbe, gospodarstva in njihovih izzivov. Z raznolikim naborom aktivnosti, ki jih razvijamo in izvajamo za slovenske dijake, pridobivam izjemen vpogled v njihove procese odločanja, načine razmišljanja in izzive, s katerimi se mladi danes soočajo.

Kot mati dveh hčera verjamem, da je navduševanje mladih – fantov in deklet – za študije STEM in inovativno razmišljanje nuja v današnji družbi in hkrati moje poslanstvo.

2020 – Pirnar d.o.o., Izv. direktorica za področje trženja, poprodaje, logistike in kadrov
2018-2020 – Donit Tesnit d.o.o., Vodja kadrovsko splošne službe
2017-2018 – HTTPOOL Direktorica
2008-2017 – OmnicoMediaGroup – OMG in OMD d.o.o. Direktorica
2005-2008 – NLB d.d., Direktorica Sektorja za marketing; Svetovalka direktorja poslovne mreže
1996-2005 – Tobačna Ljubljana/Reemtsma/Imperial Tobacco, Korporativne zadeve Vodja projektov
1988 – 2005 – Vlada RS Urad za enake možnosti; Emona VPS; Interna banka Kemija

Izr. prof. dr. Maja Trošt, dr. med., specialistka nevrologije

Rojena v Ljubljani, 1. 2. 1967

IZOBRAZBA

Univerzitetna:

1985-1992: Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani

Podiplomska:

1993: raziskovalno delo na področju možganske kapi. Štipendistka avstrijskega Ministrstva za znanost in tehnologijo

1994-1998: specializacija nevrologije na Nevrološki kliniki v Ljubljani

1995/6: šest-mesečni tečaj klinične nevrologije, Institute for Neurology and Neurosurgery, Queen Square, London, Velika Britanija

2001-2003 in 2017: raziskovalno delo na področju funkcijskih slikanj možganov pri bolnikih z nevrodegenerativnimi boleznimi, North Shore-Long Island Jewish Research Institute, Center for Neurosciences, New York University School of Medicine v New Yorku, www.neuroscience-nslij.org. Štipendis ameriške Fundacije za Parkinsonovo bolezen (2001-2003) in Fulbreightova štipendistka (2017).

LICENCE, SPRIČEVALA, NAGRADE:

Študentska Prešernova nagrada za raziskovalno nalogo, Ljubljana, 1991

Diploma Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, 1992

Diploma klinične nevrologije, Institute of Neurology, Queen Square, London, 1996

Specialistični izpit iz nevrologije, Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravstvo, Ljubljana, 1998

Podiplomski tečaj iz nuklearne medicine, Ljubljana, 2000

Lavričeva nagrada za najboljšega asisteta na Medicinski fakulteti za leto 2014

Dobra praksa 2014: prva nagrada Centru za ekstrapiramidne bolezni za najbolj inovativen medicinski tim v Sloveniji v letu 2014

Zlata plaketa Univerze v Ljubljani za posebne dosežke, 1. december 2015

AKADEMSKI NAZIV

Doktorica znanosti, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2005

ZAPOSLITEV

Univerzitetni klinični center Ljubljana, Nevrološka klinika, Klinični oddelek za bolezni živčevja

Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinika za nuklearno medicino

Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Katedra za nevrologijo

STROKOVNA DEJAVNOST

Vodja Centra za ekstrapiramidne bolezni na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja, od leta 2009
Vodja interdisciplinarnega tima za zdravljenje z globoko možgansko stimulacijo, 2017-2020
Vodja interdisciplinarnega tima za nuklearno nevrološko diagnostiko, od leta 2014
Organizatorka in vodja podiplomskega izobraževalnega programa za zdravnike družinske medicine: Mala šola nevrologije, od 2010 do 2016
Sodelovanje v programu Pristop-DEM za ozavečšanje strokovne in laične javnosti o demenci; financiran od Ministrstva za zdravje: 2017-2019
Sodelovanje v programu usposabljanja za vzpostavitev demenci prijaznih točk; voden in financiran od Ministrstva za zdravje, društva Spominčica in Rdečega križa Slovenije: 2018

PEDAGOŠKA DEJAVNOST

Izr. prof. za predmet nevrologija na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani

RAZISKOVALNA DEJAVNOST

Članica ARRS programske skupine Medicinska fizika, ki jo vodi prof. dr. Robert Jeraj, univ.dipl.fiz.

Minula:

Zgodnje odkrivanje in racionalna terapija demenc: vloga biomarkerjev. Univerzitetni klinični center Ljubljana, Nevrološka klinika, Klinični oddelek za bolzni živčevja, financiran od ARRS: 2011-14. Vodja projekta: prof. dr. Zvezdan Pirtošek

PETMETPAT: Harmonizacija FDG PET slikanja možganov za ugotavljanje presnovnih možganskih vzorcev pri parkinsonovi bolezni. Evropski project (EU joint programme for neurodegenerative disease research), 2017-18. Vodja projekta: Prof. Klaus L. Leenders, vodja projekta za Slovenijo: izr. prof. dr. Maja Trošt

Izboljšanje diagnostične vrednosti slikovnih tehnik in bioloških označevalcev v diagnostiki zgodnje Alzheimerjeve bolezni s pridruženimi boleznimi, mednarodno obzervacijsko raziskavo koordinira agencija IAEA: 2016-2021. Vodja projekta za Slovenijo: izr. prof. dr. Maja Trošt

»EMERA006« Preskušanje faze 2a za oceno učinkovitosti in varnosti NBMI pri bolnikih s progresivno supranuklearno paralizo (PSP) ali multiplo sistemsko atrofijo (MSA)
Financiran s strani industrije: 2019-2020

Tekoča:
Presnovne možganske spremembe nevrodegenerativnih demenc in njihove korelacije s histopatološkimi spremembami v možganih. Projekt financira ARRS: 2020-2024.Vodja projekta izr. prof. dr. Maja Trošt

ČLANSTVA

Nevrološka sekcija pri Slovenskem zdravn. društvu
Evropska akademija za nevrologijo (nacionalna predstavnica za področje motenj gibanja)
The Movement Disorder Society
Alzheimer’s association
Članica sveta International Association of Parkinson’s Disease

Sem Irena Joveva, v Ljubljani živeča Jeseničanka, rojena 26. februarja 1989 v Kranju. Staršema, ki sta se – v iskanju boljših pogojev za življenje – že več kot desetletje pred tem v Slovenijo preselila iz (zdaj Severne) Makedonije. Odraščala sem v tipični delavski družini, ki je z enako vnemo negovala obe kulturi; slovensko in makedonsko, toda ob hkratnem zavedanju, da je naša domovina Slovenija.

Nikoli ne bi zamenjala otroštva. Bili smo sosedje, človek človeku. Ne glede na to, od kod je kdo prišel. Zato nikoli ne bom izgubila vere v to, da je sobivanje kljub razlikam mogoče. To je izkušnja, ki je mnogi nimajo. Ali pa nočejo imeti.

Med odraščanjem se je hitro izkazalo, da je moja strast predvsem branje, kar se je z leti nadgradilo še s strastjo do pisanja. Z novinarstvom sem se srečala že v osnovni šoli, ko sem sodelovala pri ustvarjanju časopisa jeseniškega makedonskega kulturnega društva Ilinden. Takrat sem začela tudi nabirati izkušnje v javnem nastopanju z vodenjem programov različnih kulturnih prireditev društva.

Po zaključku ekonomske gimnazije v Radovljici sem se vpisala na Fakulteto za družbene vede. Diplomirala sem iz mednarodnih odnosov, leta 2017 pa z nalogo Odnos Evropske unije do makedonskega nacionalnega vprašanja zaključila še magistrski študij, smer Svetovne študije. Začetek študija je mnogim polet v svobodo. To obdobje je pri meni zaznamovano z izkušnjo bolezni v družini. Dala mi je veliko, kajti spoznala sem, da je lastne ambicije včasih vredno prestaviti za kakšno leto, da si lahko v pomoč najdražjim. A žal mi je še več vzela. Z očetom sva, ravno ko sem dopolnila 20 let, ostala sama.

Študij mi je dal teoretično znanje, poznavanje domačega in mednarodnega političnega sistema. Novinarstvo pa me je prestavilo v realnost. Osem let sem kot novinarka spoznavala in preverjala ustroj našega političnega sistema od blizu.

Splet okoliščin je leta 2011 poskrbel za to, da sem pristala v notranjepolitičnem uredništvu Slovenske tiskovne agencije (STA). Pokrivala sem predvsem področji notranje politike in javnega sektorja, za svoje delo pa konec leta 2014 prejela nagrado Društva novinarjev Slovenije čuvaj/Watchdog za debitantko leta. V takratni obrazložitvi so me opisali kot iznajdljivo in pronicljivo dekle, ki poroča strokovno in celovito ter razumljivo tudi tistim, ki kompleksnih vsebin ne spremljajo vsakodnevno.

Prav nagrada je odigrala pomembno vlogo pri povabilu v uredništvo 24 ur na POP TV, kjer sem začela delati februarja 2015. Nekaj mesecev je bilo dovolj, da sem postala ena od ključnih v ekipi. Poročala sem o zunanjepolitičnih, evropskih temah, o migracijah, o arbitraži, o protestih po Evropi… In teme, o katerih poročaš, moraš tudi poznati. Verjamem v poslanstvo poklica, ki sem ga opravljala. Zanimalo me je predvsem, kako dogajanje v družbi vpliva na življenje ljudi.

Leta 2019 sem na Listi Marjana Šarca (LMŠ) kandidirala za poslanko v Evropskem parlamentu. Verjemite mi, da odločitev za kandidaturo na evropskih volitvah ni bila lahka. Še manj je bila lahka kampanja … A vse to je zgodovina. Ljudem znam prisluhniti in vem, kaj ljudje od politike pričakujejo. Ta pričakovanja ostajajo moje vodilo.

V prostem času – pa tudi sicer – sem dekle širokih nasmehov, ki dan najraje začnem s kavo. Sebe bi opisala kot občutljivo, vendar analitično in odgovorno altruistko, hkrati pa ravno zato toliko bolj pogumno perfekcionistko, z realnim pogledom na svet. Najbolje delujem pod pritiskom in grem – ko se nečesa lotim – do konca.

Ana Tavčar je televizijska voditeljica in jezikoslovka.

Zaposlena je na RTV Slovenija kot voditeljica urednica novinarka pogovornih, razvedrilnih in svetovalnih oddaj. Med vidnejšimi oddajami so oddaje Dobro jutro, TV Klub, Sobotno popoldne, različni glasbeni projekti kot so Poletna noč, Koncerti iz naših domačih krajev, dobrodelni koncerti, prireditve in drugi projekti. Sodelovala je tudi v satirično-razvedrilnih oddajah kot Radio Ga ga, Bučke in druge.

Poleg televizijskega dela jo zaznamuje akademsko delo. Po diplomi iz angleškega in nemškega jezika je doktorirala iz nemškega jezika na Filozofski fakulteti UL. Njena področja raziskovanja zajemajo sintakso in stilistiko sodobnega nemškega jezika, v disertaciji in raziskavah se osredotoča na medijski jezik, tako govorjeni kot pisani. Za diplomo iz nemškega jezika je prejela najvišjo nagrado RS za trajnostni razvoj. Bila je izvoljena v asistentko za nemški jezik in visokošolsko predavateljico. Predavala je na več fakultetah in višjih šolah. Nemščino je poučevala tudi na Goethe Institutu v Ljubljani. S področja raziskovanja sodobne nemščine je izdala več znanstvenih člankov, objavljenih v tujih in domačih znanstvenih zbornikih ter večkrat raziskave predstavljala na mednarodnih jezikovnih simpozijih.

Poleg tega je kot gostujoča predavateljica poučevala retoriko in javno nastopanje.