Iščete strokovnjakinjo, pa ne veste zanjo, je ne najdete oziroma niti ne veste, kje bi jo sploh iskali?
Pa vendar nas je v Sloveniji in v tujini veliko – vrhunskih znanstvenic, zdravnic, virologinj, umetnic, komunikologinj, sociologinj, filozofinj, politologinj, gasilk, kuharic, pravnic, pesnic in pisateljic, strokovnjakinj za digitalizacijo in mnogo drugih.
Na naši strani lahko najdete strokovnjakinjo – za različne nastope v medijih, na konferencah, okroglih mizah oziroma javnih dogodkih in prireditvah.
Še več: kot strokovnjakinja si ustvarite profil, da vas bodo iskalci lažje našli.
Da ne bomo več poslušali: »Saj smo iskali, a strokovnjakinje nismo našli.«
- doc. dr. Mojca GornjakSvetujem na področju davkov, financ, trajnostnosti in računovodstva.
Izvajam forenzične preglede in preiskave ob menjavi vodstva podjetja ali preglede skladnosti procesov in računovodske obravnave z mednarodnimi ali slovenskimi računovodskimi standardi. Izvajam tudi preiskave na področju prevar v računovodstvu in financah.
Raziskovalno sem aktivna na področju mednarodnih standardov računovodskega poročanja, knowledge managementa in poslovodnega računovodstva (management accounting) ter davkov.Kraj bivanja:
FramLeta 2018 sem uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo s področja poslovodnega računovodstva in mednarodnega standarda računovodskega poročanja za finančne naložbe na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije.Enajst let pred tem sem postala magistica znanosti s področja ekonomskih ved na Ekonomsko-poslovni fakulteti Maribor z zagovorom magistrske naloge Bančni združitveni in prevzemni procesi v svetu in pri nas.
Obiskovala sem Srednjo družboslovno in ekonomsko šolo v Novi Gorici in Ekonomsko-poslovno fakulteto Maribor, Univerza v Mariboru.Delovne izkušnje:
– samostojna podjetnica od julij 2022 – svetovanje na področju financ, davkov, računovodstva in trajnostnosti ter certificirana preiskovalka prevar (forenzične preiskave v računovodstvu in financah)
– vodja računovodstva in razvojna specialistka Sava Re, d.d. od julij 2018 dalje,
– pooblaščenka uprave in izvršilna direktorica Sava pokojninska družba, d.d. od april 2003 do junij 2018,
– članica uprave Druge penzije, pokojninske družbe, d.d. od oktober 2001 do april 2003,
– direktorica sektorja zakladništva pri Poštni banki Slovenije, d.d. od junij 2000 do september 2001,
– sprecialistka za vrednostne papirje pri Poštni banki Slovenije, d.d. od september 1998 do junij 2000,
– vodja poslovalnice in borzna posrednica pri MBH, d.o.o. od september 1994 do september 1998,
– profesorica na Srednji družboslovni in ekonomski šoli Nova Gorica od januar 1994 do avgust 1994.Pedagoške izkušnje:
– docentka ekonomskih ved na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije, Celje in Visoki šoli za računovodstvo in finance, Ljubljana (nosilka predmetov Ekonomika podjetja, Računovodstvo in Poslovodno računovodstvo) in Fakulteti za tureizem Univerze v Mariboru (Upravljanje poslovnih financ).Certifikati:
– certifikat za forenzične preiskave v računovodstvu in financah,
– izpit za borzno posrednico na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. - univ. dipl. prav. Branka NeffatSem Branka Neffat, po izobrazbi univerzitetna diplomirana pravnica, ki z veseljem vodim pripravo vsebin in organiziranje izobraževanj s pravnih, gospodarskih, ekonomskih in davčnih področij, kjer skupaj s kolegi svoje znanje in izkušnje delim na številnih strokovnih izobraževanjih, seminarjih, konferencah in delavnicah.Sem diplomirana pravnica, opravila sem specializacijo na Pravni fakulteti v Mariboru in pridobila naziv »Specialist korporacijskega prava«. Imam tudi strokovno izobrazbo za poklic »računovodje«.
Delovne izkušnje sem pričela pridobivati na Občini Litija, kjer sem bila sekretarka občine, kasneje pa sem izkušnje pridobivala na bančnem področju, v proizvodno industrijskem podjetju in svetovalno pravnem področju. Bila sem načelnica urada v kabinetu predsednika izvršnega sveta Republike Slovenije dr. Antona Vratuša.
V zadnjih letih sem bila kot ustanoviteljica in direktorica družbe NEBRA d.o.o. aktivna na naslednjih področjih:
Svetovanje in izvedba sprememb lastništva (cca 40 družb), to je nakupov, prodaj, prevzemov, združitev družb in storitve na področju korporacijskega prava, v tem okviru zlasti izbira optimalnih tehnik nakupov, prodaj, prevzemov in združitev družb; svetovanje in izdelava celotne dokumentacije pri statusnih preoblikovanjih in strateških partnerstvih, priprava in izvedba skupščin delniških družb. Poleg tega sem storitve opravljala tudi s področja javno-zasebnega partnerstva in nepremičnin.
Pri tem naj izpostavim naslednje projekte kot so, izvedba postopka pripojitve Gorenjske mlekarne d.d. k Ljubljanskim mlekarnam d.d. in pripojitev Mariborske mlekarne d.d. k Ljubljanskim mlekarnam d.d. , izvedba postopka preoblikovanja in privatizacije javnega podjetja Slovenske železnice, d.d., sodelovanje v strokovni komisiji za vodenje postopka javne dražbe z izvedbo potrebnih strokovnih opravil in prodaje Term Ptuj, projekt možnosti preoblikovanja zavoda (lekarne) v skladu z obstoječo in bodočo zakonodajo za Obalne lekarne Koper, pravni pregled postopkov javnih naročil za izvedbo investicije rektorat Univerze na Primorskem in Univerza na Primorskem Fakulteta za humanistične študije Koper, projekt podelitve koncesij na področju dejavnosti oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda za Komunalno podjetje Ptuj d.d., izgradnja sofinanciranja investicije zamenjave virov energije in morebitne dokapitalizacije družbe Bioenergetika Todraž d.o.o. po modelu javno-zasebnega partnerstva za Občino Gorenja vas – Poljane, preoblikovanje Doma upokojencev Jožeta Primožiča Miklavža Idrija po Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu s pripravo vseh aktov za odločanje na Vladi Republike Slovenije, priprava in vodenje skupščin družb (Pozavarovalnica Sava d.d., ZRMK holding d.d, Ljubljanske mlekarne d.d., Varnost Vič d.d, Petrol d.d., Geoplin d.o.o., Elektro Celje d.d., Elektro Ljubljana d.d, Elektro Maribor d.d., Komunala Ptuj d.d., Terme Olimia d.d., SŽ – Projektivno podjetje Ljubljana d.d., SŽ – Železniška tiskarna d.d. in več drugih družb).
V okviru svojega dela sem vodila in vodim pripravo vsebin in organiziranje izobraževanja s pravnih, gospodarskih, ekonomskih in davčnih področij. V tem sklopu dejavnosti je bilo organizirani mnogo strokovnih izobraževanj (seminarjev, konferenc, delavnic).Bila sem članica nadzornih svetov večjih družb (Slovenske železnice d.d. (namestnica predsednika), ZRMK holding d.d., Deos d.d., Terme Olimia d.d., Polzela d.d. (predsednica nadzornega sveta), Triglavski narodnegi park d.d. (predsednica nadzornega sveta), članica sveta Zavoda RS za transfuzijsko medicino.
Trenutno sem predsednica sveta Psihiatrične klinike Ljubljana.Več mandatov sem bila predsednica Lions kluba Ljubljana Rožnik.
Prejela sem priznanje Društva pravnikov v gospodarstvu Ljubljana, za dolgoletno in prizadevno delo v društvu. Prejela sem tudi ugledno priznanje Zveze društev pravnikov Slovenije za uspešno delo. Sem tudi podpredsednica dveh zvez: Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije in Zveze društev pravnikov Slovenije. - dr. Taja Ložar, dr. med.Taja Ložar zdravnica in raziskovalka, ki deluje na Onkološkem inštitutu v Ljubljani in na Univerzi v Wisconsin-Madisonu v ZDA. Trenutno opravlja specializacijo iz urologije na Oddelku za kirurško onkologijo na Onkološkem inštitutu.
Taja se je po zaključenem srednješolskem izobraževanju vpisala na študij medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2020 pridobila strokovni naziv doktorica medicine. Svojo poklicno pot je po končani Medicinski fakulteti v Ljubljani nadaljevala kot raziskovalka v laboratoriju Prof. Paul F. Lamberta na Univerzi v Wisconsin-Madisonu. Od januarja 2024 je zaposlena na Onkološkem inštitutu Ljubljana, kjer opravlja specializacijo iz urologije.
Njeno raziskovalno delo obsega razvoj tkivnih in tekočinskih označevalcev za napovedovanje in spremljanje odgovora na zdravljenje v klinični onkologiji, ki jih je sprva preučevala na primeru raka dojk, kasneje pa na področju s HPV-povezanih in urogenitalnih rakov; in pa delo na področju preprečevanja in zgodnjega odkrivanja raka, kjer danes preučuje možnost uvedbe organiziranega populacijskega presejanja za raka prostate.
Kraj bivanja:
Ljubljana - Petra SvoljšakSem zgodovinarka, znanstvenica, ki se tri desetletja ukvarjam z obdobjem prve svetovne vojne, ker je to obdobje zaradi svoje neraziskanosti in potisnjenosti ob rob slovenskega zgodovinjenja predstavljalo poseben izziv, nepresahljiv vir izjemnih tematik. Navdihujejo me usode civilnega prebivalstva v vojni, ki je bilo izpostavljeno povsem novim in dotlej neznanim izzivom, ki jih je genereliralo vojno nasilje. Zgodovina se ne ponavlja, nas pa opremi z orodji za reševanje sodobnih problemov.Dr. Petra Svoljšak (1965) sem predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU, znanstvena svetnica, izredna profesorica, predsednica Upravnega odbora Inštituta za novejšo zgodovino, podpredsednica Upravnega odbora ZRC SAZU in članica upravnega odbora Ustanove Fundacija Poti miru v Posočju. Osnovno šolo Ivana Roba sem obiskovala v Šempetru pri Gorici, gimnazijo pa v Novi Gorici, kjer sem leta 1984 marurirala v zadnji generaciji gimnazijk in gimnazijcev do ponovne uvedbe zaključnega izpita in mature v šolskem letu 1994/1995. Za študij sem izbrala zgodovino in angleški jezik s književnostjo, slednjo zaradi povsem praktičnih vzgibov in prepričanja, da me bo morda hitreje pripeljala do službe. Po diplomi leta 1990 sem kot mlada raziskovalka dobila priložnost na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU, kjer sem nadaljevala, nadgrajevala in v slovenskem zgodovinopisju vzpostavila sistematično in kontinuirano raziskovanje prve svetovne vojne, ki mu je bilo inštitutsko in institucionalno okolje očitno naklonjeno, včasih resda pod geslom “Kar te ne krepa, te krepi”. Leta 1998 sem doktorirala z doktorsko disertacijo “Italijanska okupacija Posočja 1915 – 1917”, ki je v predelani obliki izšla leta 2003 pri Založbi Nova revija pod naslovom “Soča, sveta reka. Italijanska zasedba slovenskih ozemelj 1915 – 1917.” Leta 2007 smo s sodelavci pripravili študijski program Kulturna zgodovina, ki se izvaja na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici in sem ga vodila ter na njem sodelovala do konca leta 2020, pedagoško pa sodelujem tudi s Podiplomsko šolo ZRC. Med letoma 2012 in 2018 sem bila predsednica (do 2013) in podpredsednica Nacionalnega odbora za obeleževanje 100. letnic prve svetovne vojne, ki jo je ustanovila vlada RS in s katerim se je Slovenija postavila na evropski zemljevid obeleževanj prve svetovne vojne s skoraj 500 zabeleženimi dogodki po celotnem slovenskem prostoru, s postavitvijo spomenikov v spomin slovenskim vojakom na Doberdobu, v Gorlicah (Poljska) in Lvivu (Ukrajina).
Moje raziskovalno delo se osredotoča na zgodovino prve svetovne vojne ter njen kulturno-zgodovinski kontekst, širše pa na družbeno in politično zgodovino 19. in 20. stoletja, če samo izpostavim glavna področja raziskovanja: vojaške okupacije in nasilje nad civilnim prebivalstvom, begunstvo, položaj nebojujočih se skupin (otroci, ženske, starejši), vojni invalidi, vdove in sirote, socialna zgodovina vojne, žrtve vojne, spominjanje in spominska krajina ter dediščina prve svetovne vojne, kjer s Fundacijo Poti miru v Posočju ter drugimi partnerskimi organizacijami ustvarjamo Poti miru/Walk of peace, pot po dediščini in idejo Poti miru kot prostor sobivanja, sožitja, medsebojnega razumevanja, spoznavanja in spoštovanja ter miru kot najvišje vrednote družbe. Sem avtorica znanstvenih in strokovnih člankov, monografij, leksikalnih gesel, razstavnih besedil, s katerimi poskušam znanstvene rezultate predstaviti in približati širši javnosti.
Za svoje delo sem prejela Srebrni znak ZRC SAZU za najodmevnejši doktorat na področju humanistike za leto 1998, odlikovanje viteški križ madžarskega reda za zasluge “kot priznanje za njen trud pri razvoju madžarsko-slovenskih znastvenih in kulturnih stikov ter pri organizaciji spominskih slovesnosti ob stoletnici prve svetovne vojne”. in nagrado Klio Zveze zgodovinskih društev Slovenije za leti 2019 in 2020 za monografijo: Petra Svoljšak, Gregor Antoličič, Leta strahote. Slovenci in prva svetovna vojne. Ljubljana: Cankarjeva založba 2018.
Nimam posebnega gesla, mi je pa zagotovo blizu misel Marge Piercy: Never doubt that you can change history. You already have. - Kristina Ravnjak, mag. inž. kraj. arh.Sem po poklicu krajinska arhitektka, v srcu pevka. Imam tudi umetniško ime Kristina Angelika in istoimenski YT kanal. Lahko vam pomagam pri vprašanju kaj in kam posaditi na vrtu ali v javnem prostoru. Znam tudi izbrati primerno pesem za vsako priložnost in jo zapeti na najbolj čuten način.Po izobrazbi sem magistrica inženirka krajinske arhitekture. Do sedaj sem v vlogi samostojne podjetnice pisala članke za razne ljubiteljske revije o vrtnarjenju, delala pretežno zasaditvene pa tudi idejne načrte vrtov, izvajala lastne ideje zasaditev na terenu in o tej temi predavala na Biotehniškem centru Naklo. V letu 2021 sem sodelovala pri pripravi projektne dokumentacije za prenovo pokopališča Mirje v Mežici in pri vzpostavljanju Spominskega parka velikim ljudem slovenskega čebelarstva v Črni na Koroškem. V prihodnosti si želim iti še dlje v smislu projektnega dela urejanja tako javnega kot zasebnega odprtega prostora in splošni prepoznavnosti poklica krajinskega arhitekta oziroma vrtnega oblikovalca. Sem zvesta članica Društva krajinskih arhitektov Slovenije.
Redki vedo, da se je v preteklosti prav na slovenskem tradicionalnem kmečkem gospodarstvu razvil poseben tip vrta, imenovan “gartelc”. Gre za manjši kos zemljišča v bližini domačije (velik na primer 5 x 5 m), ki je (bil) namenjen gojenju zelenjave, vzreji sadik, zdravilnih zelišč in okrasnih rož. Postavili so ga na prisojni strani hiše in ga ogradili. Notranjost gartelca je bila podrejena simetriji (središčna ali osna simetrija gredic), medtem ko so ob ograji na zunanji strani tega vrta zasadili tudi razno grmičevje in trajnice v smislu valovitega roba med gojenimi rastlinami in okolico. V sredini gartelca je pogosto rasla posebej za to izbrana vrtnica ali druga izbrana rastlina ali celo vodni motiv. V ekipi GARTgarden radi rečemo: “Nekoč smo imeli gartlce, danes imamo vedno več GART vrtov”. To so vrtovi, ki po svoji definiciji in glede na mnenje lastnika, predstavljajo zunanje ambiente, ki so oblikovani z občutkom do prostora, ki je na razpolago, izbrane rastline v njem dobro uspevajo, poskrbljeno je za varnost in preprosto vzdrževanje, predstavljajo pa predvsem sprostitev in navdih svojim uporabnikom. Za več informacij o tem obiščite mojo spletno stran: www.gartgarden.com.
Kot pevka delujem na podlagi izjemnega talenta, ki ga krepim z vajami v 6. letniku Glasbene šole Slovenj Gradec. Pojem pretežno na zasebnih dogodkih, kot so poroke in pogrebi. Ker rada tudi kaj napišem o sebi in o tem, kako doživljam ta svet, lahko o tem najdete več na moji drugi spletni strani: www.kristina-ravnjak.com.
- Mag. Katja Arzensek KonjajevaMama, izobraževalka, predavateljica, raziskovalka. Oseba, ki se uči celo življenje in jo izkušnje plemenitijo. Rada bere, preživlja čas z otroki, v naravi, se druži, kuha uživa življenje.Rojena sem v Celju. Po končani gimnaziji v Celju sem nadaljevala študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer Slovenski jezik in književnost, kjer sem tudi diplomirala 21. 12. 2000 in dobila naziv profesorica slovenščine. V gimnaziji in na fakulteti sem bila Zoisova štipendistka. Leta 2009 sem magistrirala na ISH v Ljubljani, smer Lingvistika govora in teorija družbene komunikacije, tema naloge je bila Razvoj kompetenc pri učenju slovenščine kot drugega jezika, v kateri je predstavljena primerjava med slovenščino kot prvim jezikom in slovenščino kot drugim jezikom ter kognitivna zavest in pragmatičnost pri učenju jezika in vpliv znanja različnih jezikov na razvoj komunikacijske kompetence.
Že od leta 1998 delam v šolstvu, takrat sem v OŠ Bičevje nadomeščala učiteljico. Nadaljevala sem na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, kjer sem tudi nadomeščala učiteljico, nato v OŠ Spodnja Šiška v Ljubljani, od leta 2000 kot učiteljica, od 2005 pa kot ravnateljica šole, od leta 2009 sem bila ravnateljica v OŠ Lucija, nato pa ravnateljica v OŠ Vide Pregarc. Zdaj sem zaposlena na Zavodu RS za šolstvo in opravljam delo višje predavateljice Šole za ravnatelje.
Imam opravljen izpit iz aktivnega znanja angleščine, znanja francoščine, govorim pa tudi nemški, hrvaški, srbski, češki, ruski in italijanski jezik.
Prav tako kot izpraševalka v komisiji za strokovne izpite poznam tudi celotno šolsko zakonodajo.
Moje močno področje je timsko delo in organizacija dela na pripravljalni, izvedbeni in analitični ravni, komunikacijske spretnosti, spremljanje dela, povratna informacija, refleksija.Kraj bivanja:
Ljubljana - mag. Petra Lesjak TušekNovinarka in urednica pri Večeru, univerzitetna diplomirana novinarka in magistrica komunikoloških znanosti, v dveh mandatih predsednica Društva novinarjev Slovenije.
Korošica, izhaja iz Črne na Koroškem, živi na Ravnah, mama dveh hčerk, študentk na Medicinski fakulteti v Mariboru, poročena.Rojena 21. 3. 1975 v Slovenj Gradcu, zaposlena pri Večeru, Maribor, univerzitetna diplomirana novinarka, magistrica komunikoloških znanosti.IZOBRAZBENA POT:
Diplomirala na Fakulteti za družbene vede (FDV) Univerze v Ljubljani iz
novinarstva (na temo Profesionalizacija novinarskega poklica v letu 2002) in nato
magistrirala iz komunikologije pri prof. dr. Hannu Hardtu.
Novinarsko pot začela z zaposlitvijo na RTV, Radiu Slovenija, kot dopisnica iz
koroške regije in kot voditeljica informativnega programa A1 (Prvi program Radia
Slovenija), nadaljevala pri Večeru kot dopisnica in komentatorka iz Koroške in v
mariborskem uredništvu gospodarstva in regij kot redaktorica. Od maja 2017 urednica regijskih vsebin pri Večer, ureja strani regij (Celjsko, Koroško, Pomurje in Podravje) in pripravlja kot dežurna dnevna urednica tudi ostale časopisne vsebine.FUNKCIJE IN UDEJSTVOVANJA:
Predsednica Društva novinarjev Slovenije (od leta 2015 do 2023), v mandatu 2011 – 2015
članica upravnega odbora Društva novinarjev Slovenija, v tem času tudi
predstavnica DNS v nacionalni komisiji za Unesco. Članica SCIJ Slovenija in SNS
Slovenija.STROKOVNO DELO (NAGRADE IN PRIZNANJA):
Prejela novinarsko nagrado Bratstvo resnice Društva novinarjev Slovenija
(perspektivna novinarka, leto 2002).
Prejela nagrado Čuvaj/Watchdog Društva novinarjev Slovenije za izstopajoče novinarske dosežke (Uredništvo regij Večera za poročanje o poplavah 2023).
Poleg novinarskega opravljala raziskovalno delo na področju marginaliziranih
skupin. Soavtorica knjige Prebežniki, kdo ste/Immigrants, who are you (Mojca
Pajnik in Marta Gregorčič, izdal Mirovni inštitut 2001), ki je rezultat terenskega
dela, pogovorov z migranti v azilnih domovih in domovih za tujce v Sloveniji.
Sodelovala pri študijah s področja marginaliziranih družbenih skupin.Na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani v sodelovala tudi kot zunanja izvajalka pri predmetu Časopisni praktikum nosilca dr. Jerneja Amona Prodnika (študenti 3. letnika novinarstva v 2016 do 2018).Deluje v lokalni skupnosti v prostovoljnih neformalnih združenjih (Gibanje Radmance, bralni klub Beseda srečanja).Kraj bivanja:
Ravne na Koroškem - Andreja Kostelec, univ. dipl. ekonSem samostojna davčna svetovalka – strokovnjakinja za carinske postopke in DDV z več kot 25 letnimi izkušnjami.Pred svojo samostojno potjo sem mednarodne izkušnje 14 let pridobivala v davčno svetovalni družbi KPMG, poslovno svetovanje, d.o.o., kjer sem delo opravljala kot direktorica za posredne davke. Tja sem prišla z 11 letnimi izkušnjami dela na Generalnem carinskem uradu – Oddelek za postopke.
Pri svojem delu s področja posrednih davkov, predvsem DDV in carin, svetujem slovenskim in tujim družbam pri raznovrstnih najzapletenejših mednarodnih transakcijah, pri tolmačenju sprememb zakonodaje ter opravljam davčne preventivne skrbne preglede, prevzemam komunikacijo med Furs in davčnimi zavezanci, vsakodnevno pomagam strankam najti rešitve na DDV in carinskem področju ter nudim pomoč pri pripravi samoprijave.
Poleg tega redno svetujem kot zunanja sodelavka pri Zvezi računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Redno objavljam strokovne članke s področja carin, DDV, trošarin in poročanja za Intrastat. Sem soavtorica Priročnika Zveze RFR Davek na dodano vrednost v praksi ter Davčnega terminološkega slovarja.
Zelo rada predavam v okviru seminarjev, ki jih organizirajo različni deležniki, saj s tem pomagam računovodjem, davčnim svetovalcem in drugim deležnikom, ki želijo poslovati skladno z davčno zakonodajo. Vsako leto, kot gostujoči predstavnik iz prakse, predavam dodiplomskim in podiplomskim študentom na Fakulteti za Upravo, Univerze v Ljubljani.
Več o meni in kontakt na:
https://www.linkedin.com/in/andrejakostelec/ - mag. Janja KnapičSem direktorica Zdravstvenega doma Laško in lastnica svojega podjetja, ki se ukvarja z računovodstvom. Po izobrazbi sem magistrica ekonomskih znanosti. Drugače pa tudi mati treh otrok.Sem Janja Knapič, magistrica ekonomskih znanosti Ekonomske fakultete v Ljubljani – smer izobraževanja Ekonomija.
Že med študijem sem opravljala razna pisarniška dela. Leta 2004 sem se kot štipendistka zaposlila na Uradu RS za informiranje (sedanji Urad za komuniciranje), leta 2006 sem pričela z opravljanjem samostojne dejavnosti – računovodstvo in davčno svetovanje, kar v krajšem delovnem času opravljam še sedaj. Podjetje ima poleg mene še 4 zaposlene. V letu 2013 sem nastopila funkcijo vršilke dolžnosti Zdravstvenega doma Laško, maja 2014 pa sem prevzela mesto direktorice zdravstvenega doma. V Zdravstvenem domu Laško sem sedaj začela svoj 3. mandat vodenja.
Sem vztrajna, delovna, vestna, natančna, organizirana in komunikativna oseba.
V svojem prostem času sem predvsem mama treh otrok, rada smučam in kolesarim. In vsekakor bi si želela več prostega časa za sebe :).
Dogodki
Novice
31. 03. 2026
Predsednica ONA VE Mateja Malnar Štembal v marčevskem uvodniku piše o nevidnosti [...]
16. 03. 2026
V slovenskih medijih imajo ženske le približno 28–30 % glasov, zato je [...]
05. 03. 2026
Piše: Sara Oblak Speicher, MBA, nekdanja košarkarica, danes strateška svetovalka in mentorica [...]
26. 02. 2026
Piše: Predsednica ONA VE Mateja Malnar Štembal v februarskem uvodniku opozarja, da je [...]




















