Nika Rozman, rojena 1985 v Ljubljani, je pod mentorstvom profesorjev Jožice Avbelj in Jerneja Lorencija leta 2010 diplomirala iz dramske igre in umetniške besede na AGRFT. Istega leta se je zaposlila v MGL, leta 2014 pa prestopila v ansambel SNG Drama Maribor. Trenutno deluje na svobodi. Ustvarila je več kot trideset gledaliških vlog, med njimi mnoge nosilne kot so Cankarjeva Jacinta, Shakespearovi Julija in Ofelija, Wedekindova Lulu, Katerina Ostrovskega, Viripajeva Saša, Lotzova Mrs. Pellner… Sodelovala je v gledaliških produkcijah APT Novo mesto, Gledališča Glej, Mini teatra, SNG Drama Ljubljana, Gledališča Škuc, Gledališča Koper, SNG Nova Gorica, Slovenskega mladinskega gledališča, z Zavodom Margareta Schwarzwald, Vio Negativo, Zavodom EMANAT, Zavodom Maska.
Nastopila je v številnih filmskih, video in televizijskih projektih, med drugim v kratkih filmih Barbare Zemljič, Tomaža Gorkiča, Marine Gržinić, Pile Rusjan, Urške Djukić, Sare Kern… ter v celovečernih filmih Kruha in iger in Pod gladino Klemna Dvornika, v filmu Idila Tomaža Gorkiča ter v filmu Tijane Zinajić Prasica, slabšalni izraz za žensko. Televizijsko občinstvo jo najbolj prepozna po vlogi Tine Lanc iz serije Jezero, Leninov park in Dolina rož, mlajši pa kot voditeljico oddaje Krompir na Rtv Slovenija. Glas je posodila številnim radijskim igram in animiranim junakom. Svoje znanje in izkušnje redno izpopolnjuje na različnih domačih in mednarodnih izobraževanjih in delavnicah igre, filma, plesa, glasu, performasa.
Prejela je Borštnikovo nagrado za mlado igralko za vlogo Katerine v uprizoritvi Nevihta Mestnega gledališča ljubljanskega, priznanje ZDUS za umetniške dosežke za vloge v predstavah Prevare Jere Ivanc, Pohujšanje v dolini šentflorjanski Ivana Cankarja in Lulu Franka Wedekinda, Vesno za najboljšo stransko vlogo za vlogo Mie v filmu Idila in nagrado Najsvetlejša zvezda 2020 za vlogo Tine v nadaljevanki Jezero. kot tudi več nagrad za projekte v katerih je sodelovala.

Zaposlitve:

– 2004–; odprla sem lastno prevajalsko dejavnost, v okviru katere delujem kot prevajalka za angleški, bosanski in hrvaški jezik in kot operativna direktorica: Translat, prevajanje in storitve, d.o.o. Hkrati kot vodja jezikoslovnih timov usklajujem delo zunanjih sodelavcev.
– 2004–05; Poročnica – prevajalka za angleški jezik na Ministrstvu za obrambo RS.
– 2002–04; OŠ Franca Rozmana Staneta v Šentvidu (predmetni učitelj angleškega jezika, Vodja tima družboslovnih učiteljev, projektni vodja)
– 2001–02; OŠ Rodica – Domžale (predmetni učitelj angl. jezika)
– Sem članica Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije, kjer sem registrirana kot prevajalka za angleški in hrvaški jezik, pred kratkim pa sem pridobila licenco STROKOVNE PREVAJALKE ZA ANGLEŠKI JEZIK.

Izobrazba:
• Fakultetna izobrazba: končan samostojni študij anglistike na filozofski fakulteti v Ljubljani; ocena diplomske naloge: odlično (10), pridobljen naziv: profesorica angleščine
• Srednješolska izobrazba: končana gimnazija v Murski Soboti (smer: pedagoško-družboslovna). Ocena na maturi: odlično (5)
Strokovna izobrazba:
• Seminar: Pravno izrazje družb v angleščini (november, 2004)
• Delavnica: Strategies for Slovene-English Translation (januar, 2005)
• Seminar: Prepositions and Parallel Structures in English (september, 2005)
• Seminar: Računovodski izkazi in finančno poročanje v angleščini (november, 2005)
• Seminar: Politično izrazje v angleščini (januar, 2006)
• Seminar: Uradna korespondenca (november, 2006)
• Delavnica: Napake pri prevajanju iz angleščine v slovenščino (februar, 2007)
• Seminar: Pripravljalni seminar za sodne tolmače (30. marec−14. april, 2007)
• Seminar: Začetni tečaj za Trados 2007 (december, 2007)
• Seminar: Kako poiskati zanesljive prevajalske vire na spletu (december, 2010)
• Seminar: Kako voditi podjetje (poslovni coaching strokovno usposobljene trenerke, oktober 2011)
• Seminar: Serija individualnih seminarjev: Obvladujte konflikte brez zadrege (podjetje Fast Forward, marec 2013–…)

Nekateri projekti:

• Prevod znanstvene publikacije: https://www.inz.si/f/docs/Vpogledi-Perspicacits/Between-habsburg-and-tito.pdf
• Prevod besedil s področja delovnega prava iz angleščine v slovenščino za odvetniške pisarne Wolf Theiss; Avbreht, Zajc in partnerji in druge
• Umetnost tekoče moderne (The Art of Liquid Modernity) – publikacija inštituta IRIU, (INSPIRATION, RESEARCH, INNOVATION, YOU) (projektno vodenje, pregled prevodov, prevajanje iz slovenščine v angleščino)
• Prevod popisa del in arhitekturnega poročila za izgradnjo rezidence britanske ambasade v Ljubljani (200 strani popisa); prevod iz slovenščine v angleščino
• Prevod slovenskega besedila za prodajni katalog Robni trakovi; naročnik: Blažič, robni trakovi d.o.o. (140 strani kataloga); prevod iz slovenščine v hrvaščino in angleščino
• Prevod knjige The E-myth (avtor: Michael E. Berger, izšlo pri založbi Lisac & Lisac, vsebina: zakaj propadajo mala podjetja; 169 strani v knjigi. Prevod je bil opravljen iz angleščine v slovenščino)
• Individualne učne ure angleškega jezika za dr. Zdenka Kodeljo s Filozofske Fakultete
• Prevod odlomka iz knjige Laična šola, pro et contra (dolžina odlomka: 40 strani besedila); avtor, dr. Zdenko Kodelja, je moj prevod uspešno uporabil na delovnem seminarju iz filozofije pedagogike v Bruslju; prevod iz slovenščine v angleščino
• Prevod številnih predstavitvenih slikarskih brošur za akademskega slikarja mag. Igorja Banfija; prevod iz slovenščine v angleščino
• Prevod katalogov za letno mednarodno likovno delavnico ARTITA v Piranu, kjer redno sodelujejo številni priznani akademski umetniki iz Slovenije in tujine; prevod iz slovenščine v angleščino (prevod katalogov ARTITA za leto 2004, 2005 in 2006, naročnik: Gorazd Senčar)
• Prevod članka iz revije Življenje in tehnika, z naslovom »Nenavadna – navadna voda«, iz slovenščine v hrvaščino. Avtor članka: Gorazd Tekalec, univ. dipl. ing. kemije
• Monografska publikacija (doktorsko delo): Tomaž Kladnik: Slovenska partizanska in domobranska vojska; prevod iz slovenščine v angleščino
• Vodenje projekta – prevod zbirke Vrhunci klasične glasbe iz španskega jezika v slovenščino (uredniško delo in projektno vodenje). Zbirka je izhajala skupaj s časopisom Delo kot plačljiva priloga v obliki priročnih knjižic z zgoščenkami

Mateja Korošec je ustanoviteljica in direktorica Centra KORAK za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo (2003) in Zaposlitvenega centra Korak, d.o.o. (2013) v Kranju. V celotni dobi šolanja in službovanja deluje na področju socialnega varstva in šolstva ter invalidskih, humanitarnih in prostovoljnih organizacij. Je članica različnih strokovnih in družbenih združenj: Skupnost varstveno delovnih centrov, Skupnost organizacij za usposabljanje, Društvo specialnih in rehabilitacijskih pedagogov, Easpd, Socialna zbornice Slovenije. Je tudi soustanoviteljica Društva Klub en korak več, društva za pomoč osebam po možganski poškodbi in Kampus Zlato polje Kranj E- okolje. Aktivno sodeluje kot članica ali vodja projektnih in delovnih skupin ter je predavateljica na nacionalnem nivoju in mednarodnih projektih.
Pri vseh dejavnostih zasleduje svoj profesionalni cilj: zagotovitev ustreznih storitev in podpore osebam s pridobljeno možgansko poškodbo po vrnitvi v domače okolje. V zadnjih letih angažirana pri vzpostavitvi mreže storitev za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo na nacionalnem nivoju.

Prihajam iz Dolenjske, rojena sem v Brežicah, mladost sem preživela v vasici Boršt pri Cerkljah ob Krki. OŠ sem obiskovala v Cerkljah ob Krki. Nadaljevala sem v srednji zdravstveni šoli v Novem mestu, potem pa nadaljevala še s študijem obrambe na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Leta 2012 sem končala podiplomski študij specializacije na FSD v Ljubljani. Zaposlena sem bila v 210. učnem centru v Vojašnici Cerklje ob Krki, kasneje sem opravljala delo svetovalke za vojaške zadeve na Upravi za obrambo Krško, po ukinitvi le te pa v Novem mestu. Od leta 2010 sem inšpektorica Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Več kot 40 let sem se ukvarjala tudi z glasbo, izdala sem 3 projekte (kaseto in 2 CD plošči). Od leta 2012 pa se ukvarjam z lectarstvom, čebelarstvom in peko drobnega peciva, imam tudi popoldanski s.p.

Zanimajo me vse aktualne socialne teme o življenju nasploh, pravice otrok, žensk in drugih skupin. Ne ukvarjam se s političnimi zadevami, vendar pa me le te zelo zanimajo in spremljam situacijo tako doma kot po svetu. S svojim delom in znanjem želim prispevati k boljšemu jutri za naše potomce.

Dr. Janja Hojnik (rojena 1979 na Ptuju) je diplomirana pravnica in ekonomistka, doktorica pravnih znanosti z opravljenim pravniškim državnim izpitom in Jean Monnet profesorica prava EU na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Prorektorica Univerze v Mariboru za kakovost, kadre in pravne zadeve (2018-2022) in vodja doktorskega študija na Pravni fakulteti UM (od 2016). Pred tem prodekanica za raziskovalno dejavnost in mednarodne odnose (2015-2018). Po diplomah na Pravni fakulteti (2002) in Ekonomsko-poslovni fakulteti UM (2003) je bila eno leto zaposlena kot sodniška pripravnica na Višjem sodišču v Mariboru, od novembra 2003 pa je zaposlena na Pravni fakulteti UM (sprva kot mlada raziskovalka), kjer je leta 2007 doktorirala s področja prava EU, od junija 2018 pa je habilitirana v naziv redne profesorice.

Raziskovalno in pedagoško dela na področju prava EU. Pri raziskovalnem delu daje poudarek preučevanju pravnih vidikov notranjega trga EU (zlasti prostemu pretoku blaga in storitev), regulaciji cen, mednarodni trgovini in pravnim vidikom digitalne ekonomije (razvija koncept Law 4.0/Pravo 4.0). Prva med pravniki je začela preučevati trend servitizacije (tj. poslovne modele, kjer gospodarski subjekti k ponudbi proizvodov dodajajo storitve). Ima samostojne znanstvene objave v različnih vplivnih mednarodnih pravnih revijah, denimo v Common Market Law Review in v International Journal of Law and IT. Sodelovala je pri odmevnih mednarodnih znanstvenih monografijah, denimo pri komentarju Pogodbe o delovanju EU pri Springerju ter pri prvi monografiji o vrednotenju pravne znanosti v Evropi (Edward Elgar Publishing). V Sloveniji je samostojno ali v soavtorstvu izdala tudi več monografij o pravu EU, vključno s knjigo Prost pretok blaga v EU (GV Založba, 2010), za katero je prejela priznanje Zveze društev pravnikov Slovenije. Njena bibliografija obsega preko 970 enot. Doslej je bila nosilka treh projektov Evropske komisije Jean Monnet, trenutno vodi Jean Monnet Chair za področje pravnih vidikov pametne in sodelovalne ekonomije v EU.

Kot gostujoča predavateljica je predavala na Univerzi v Ljubljani, na Oxfordu, v Gradcu, v Beogradu, v Trstu, na Dunaju, v Budimpešti, Pragi, na PF v Sarajevu, na Sciences Po v Parizu, v Luksemburgu, na univerzi v Edinburgu in drugod. Dobro leto je preživela na Kingston University v Londonu, štiri mesece na Univerzi v Gradcu, dvakrat je bila na strokovnem usposabljanju na Sodišču EU v Luksemburgu. Je tudi mentorica študentom pri tekmovanjih, pri sodniški praksi Amicus Curiae, doslej mentorica preko 110 študentom pri pripravi zaključnih del na vseh stopnjah študija. Od 2014 članica skupine pravnih strokovnjakov pri MZZ za svetovanje o vprašanjih nasledstva nekdanje SFRJ, sodeluje na posvetih o prihodnosti EU po Brexitu, bila je tudi članica delovne skupine za pripravo pravnih podlag za ustanovitev nacionalne komisije za integriteto v znanosti pri SAZU in članica usmerjevalne skupine ARRS (2016-2018). V okviru sodelovanja z gospodarstvom pripravlja pravna mnenja o pravnih vprašanjih EU, sodeluje v arbitražah in je članica nadzornega sveta večje gospodarske družbe.

Valerija KOROŠEC, dr. sociologije, z magisterijem iz analize evropskih socialnih politik, 20 let zaposlena na UMAR RS (prej tudi področje socialne izključenosti, materialne prikrajšanosti, revščine, sinteznih kazalnikov razvoja, še vedno kazalniki neenakosti spolov, zadovoljstva, varstva in zdravja pri delu), pred tem zaposlena na Univerzi MB. Avtorica različnih člankov na temo ideje UTD in njenih aplikacij na različnih področjih. Slovenska predstavnica v svetovni UTD mreži, so-urednica II. zbornika o UTD v Sloveniji, že drugič neformalna vodja in koordinatorka zbiranja podpisov za Evropsko državljansko pobudo za Univerzalni temeljni dohodek v EU. Pomembnejši #zaUTD teksti:
1. Predlog za uvedbo Univerzalnega temeljnega dohodka v Sloveniji (2010)
2. Lokalni UTD (2018), objavljeno tudi v zborniku Enostavna ideja (2019) FSD
3. UTD – tristebrni socialni in zdravstveni sistem, pogovor pri predsedniku RS, na temo Slovenija 2030 (2015)
4. Izračun višine UTD za OECD države (2016)
5. Otroški UTD za Belgijo po slovenskem modelu (februar 2019), objavljeno v zborniku Enostavna ideja (2019) FSD
6. Zdravje: Univerzalna temeljna dobrina (UTD) (april 2020)
7. Nova #zaUTDsi družbena pogodba za Slovenijo (april 2020), podlaga za delo dr. Jakliča v skupini dr. Lahovnika
8. Energetski UTD (maj 2020)