Mateja Peršolja, rojena Koglot, doma iz Vrtojbe je zaključila osnovno šolo v Šempetru pri Gorici. Šolanje je nadaljevala na Gimnaziji Nova Gorica, naravoslovna smer. Leta 2001 je diplomirala na Pedagoški fakulteti univerze v Ljubljani, kot profesorica matematike in fizike.

Izkušnje vodenja in poučevanja je gradila že kot srednješolka, pri vodenju krožkov, izletov in taborov na Planinskem društvu Nova Gorica. Leta 1994 je postala vodnica Planinske zveze Slovenije. V naslednjih dvajsetih letih je vodila mladinski odsek Planinskega društva Nova Gorica, pokrajinski odbor mladinskih odsekov Posočja in bila članica upravnega odbora Mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije. Pri delu na komisiji se je posebej posvetila tekmovanju Mladina in gore, mentorjem Planinske zveze Slovenije in programom za mlade. Je soavtorica programa Ciciban planinec in Mladi planinec ter dnevnikov obeh programov, z naklado več kot stotisoč izvodov.

Poučevala je na štirih različnih osnovnih šolah, najdlje na OŠ Preserje pri Radomljah. Nezadovoljstvo z odnosi, učenjem in učinkom učenja jo je gnalo k inovacijam. Iz gora je imela izkušnjo, da učenje lahko poteka tudi na drugačen način, brez prisile zunanjega nadzora, kazni in nagrad ali ocenjevanja. Na OŠ Venclja Perka je leta 2003 začela z razvojem učenja in poučevanja v okviru inovacijskega projekta Poti do kakovostnejšega/trajnejšega pouka/znanja (pod okriljem Zavoda za šolstvo), ki ga je nadaljevala na OŠ Preserje pri Radomljah. Samoregulacijo učenja je povezala s spoznanji Teorije izbire (W. Glasser), ko je pridobila cetrifikat Glasserjevega inštituta.

Razvoj je nadaljevala v razvojno aplikativnem projektu Razvoj didaktike ocenjevanja znanja (Zavod za šolstvo) in razvila model poučevanja in spremljanja učenčevega napredka v znanju ter ga več kot deset let uspešno deseminarala v okviru seminarjev Formativno spremljanje znanja (Zavoda za šolstvo). Ko jo je vedno več šol povabilo k vodenju seminarjev za učitelje, kasneje razvojnih skupin šol in prosilo za svetovanje je odprla svoje podjetje, izdala priročnik in se postopoma podala na samostojno pot. Leta 2015 in 2016 je vodila Erasmus plus projekt Mednarodnost kot priložnost za razvoj šole za življenje.

Danes je raziskovalka učenja in življenja, avtorica člankov, predavateljica, svetovalka, koučinja in še vedno strastna učenka in učiteljica. Od leta 2023 vodi BeGrejt Inštitut, kjer verjamejo v moč navdihujočih učiteljev in vzgojiteljev, ki imajo ključno vlogo pri oblikovanju prihodnosti z mlajšo generacijo. Ustvarjamo most med inovativnimi izobraževalnimi pristopi ter realnimi potrebami in izzivi sodobnega učenja in izobraževanja. S svojo predanostjo kakovosti in nenehnim razvojem soustvarjamo družbo, ki se zaveda pomena izobraževanja kot temelja za trajnostno prihodnost.