mag. Mojca Mihelič
Področja:
mag. Mojca Mihelič
Sem šolnica podolgem in počez, pa tudi zanesljiva družinska oseba. Prepričana sem, da le odlično temeljno znanje omogoča uspešno nadgradnjo. Zaupam v sodelovanje in prepričanje, da zmoremo skupaj rešiti vse izzive. Računam na žensko empatijo in skupnostno moč. Verjamem, da je za zdrave uspehe nujno spoštovati in upoštevati različnost vključenih. In končno – menim, da je zdrava družba le tista, v kateri sta oba spola enako pomembna, slišana ter upoštevana in samoumevno enakopravno sodelujeta.
Rodila sem se leta 1965 v Ljubljani. Čeprav me je od malega veselilo delo z ljudmi, posebno z otroki, si študijske poti nisem zarisala premočrtno. Prvostopenjska diploma iz pedagoške smeri matematike in fizike leta 1987 je bila šele prva stopnica, ki mi je omogočila želeno zaposlitev na osnovni šoli in nadaljevanje študija. Čeprav sem si medtem ustvarila družino, sem morala svojemu zanimanju za ekonomijo zadostiti s prvostopenjsko diplomo Ekonomske fakultete leta 1992. Zatem sem nadaljevala na univerzitetnem študiju pedagoške matematike in fizike, uspešno končanem leta 1997. Ker me je pri tem začelo zanimati tudi delo z odraslimi ter vodenje in upravljanje, sem leta 2000 opravila ravnateljski izpit na Šoli za ravnatelje in vmes vpisala magistrski študij iz kadrovsko izobraževalnega področja organizacije dela. Tega sem zaključila leta 2002 in pridobila naziv magistrica znanosti.
Kar se tiče delovnih izkušenj, so vse povezane z delom v vzgoji in izobraževanju: prvih 20 let kot učiteljica matematike in/ali fizike na osnovni šoli, pri čemer sem od leta 2000 opravljala tudi vodstvene funkcije. Najprej kot pomočnica ravnatelja, zadnjih šestnajst let kot ravnateljica osnovne šole z dvema programoma: slovenskim in mednarodnim IBO programom.
Do prevzema ravnateljevanja sem bila ocenjevalka za predmet matematika, redno sodelovala v šolskih, regijskih in državnih komisijah za predmete matematika, fizika in logika, bila mentorica na državnem nivoju uspešnim mladim raziskovalcem ter redno sodelovala s fakultetami pri realizaciji pedagoške prakse. Matematiko sem nekaj let poučevala tudi na srednjih šolah za odrasle.
Ves čas, torej tudi po prevzemu ravnateljske funkcije, sem se strokovno in osebnostno izpopolnjevala. Aktivno sem sodelovala na mednarodnih konferencah in projektih ter v razvojno raziskovalnih timih z zunanjimi institucijami, vse v povezavi s šolo. Redno sodelujem v aktivih ravnateljev tako na nivoju Ljubljane kot tudi širše, kjer se zavzemamo za posodabljanje izvajanja osnovnošolskega programa. Najpomembnejša se mi namreč zdi ohranitev in nadaljnji razvoj kakovostne javne šole.
Prepričana sem, da brez odličnega temeljnega znanja ni mogoča uspešna nadgradnja. Verjamem tudi, da mora biti šola korektiv za socialne razlike; le tako bomo zajeli in razvijali najsposobnejše kadre, neodvisno od njihovih izhodiščih materialnih pogojev in s tem maksimalno prispevali k razvoju naše družbe.
Za zaključek pa dodajam najpomembnejše iz svojega življenjepisa: pri študiju in pri poklicnem razvoju me je ves čas spodbujal in podpiral mož, s katerim sva skupaj že preko polovico življenja. V tem času sva vzgojila dve čudoviti hčeri, ki sta danes uspešni mladi mamici s svojima družinama in jasno začrtanima poklicnima potema. Najbolj pa me osrečujeta vnuk in vnukinja, še dojenčka, ki vsak dan pokažeta kakšno novo vragolijo.
Kar se tiče delovnih izkušenj, so vse povezane z delom v vzgoji in izobraževanju: prvih 20 let kot učiteljica matematike in/ali fizike na osnovni šoli, pri čemer sem od leta 2000 opravljala tudi vodstvene funkcije. Najprej kot pomočnica ravnatelja, zadnjih šestnajst let kot ravnateljica osnovne šole z dvema programoma: slovenskim in mednarodnim IBO programom.
Do prevzema ravnateljevanja sem bila ocenjevalka za predmet matematika, redno sodelovala v šolskih, regijskih in državnih komisijah za predmete matematika, fizika in logika, bila mentorica na državnem nivoju uspešnim mladim raziskovalcem ter redno sodelovala s fakultetami pri realizaciji pedagoške prakse. Matematiko sem nekaj let poučevala tudi na srednjih šolah za odrasle.
Ves čas, torej tudi po prevzemu ravnateljske funkcije, sem se strokovno in osebnostno izpopolnjevala. Aktivno sem sodelovala na mednarodnih konferencah in projektih ter v razvojno raziskovalnih timih z zunanjimi institucijami, vse v povezavi s šolo. Redno sodelujem v aktivih ravnateljev tako na nivoju Ljubljane kot tudi širše, kjer se zavzemamo za posodabljanje izvajanja osnovnošolskega programa. Najpomembnejša se mi namreč zdi ohranitev in nadaljnji razvoj kakovostne javne šole.
Prepričana sem, da brez odličnega temeljnega znanja ni mogoča uspešna nadgradnja. Verjamem tudi, da mora biti šola korektiv za socialne razlike; le tako bomo zajeli in razvijali najsposobnejše kadre, neodvisno od njihovih izhodiščih materialnih pogojev in s tem maksimalno prispevali k razvoju naše družbe.
Za zaključek pa dodajam najpomembnejše iz svojega življenjepisa: pri študiju in pri poklicnem razvoju me je ves čas spodbujal in podpiral mož, s katerim sva skupaj že preko polovico življenja. V tem času sva vzgojila dve čudoviti hčeri, ki sta danes uspešni mladi mamici s svojima družinama in jasno začrtanima poklicnima potema. Najbolj pa me osrečujeta vnuk in vnukinja, še dojenčka, ki vsak dan pokažeta kakšno novo vragolijo.
