Sem Danijela Kurent, certificiran praktik in edukantka transakcijske analize (TA), enega najbolj priznanih psihoterapevtskih pristopov pri nas in v tujini, ter članica Slovenskega društva za transakcijsko analizo – Sloventa. Po osnovni izobrazbi sem magistrica upravnih ved. Predhodne izkušnje sem pridobivala predvsem v financah in administraciji v javni upravi.

Notranji klic in osebna izkušnja sta me vodila na pot psihologije in svetovanja. Že od nekdaj me zanima človekovo notranje doživljanje – zakaj čutimo, delujemo in razmišljamo tako, kot razmišljamo. Na svoji poti sem se soočila z vzorci iz otroštva in izzivi, ki so me zaznamovali v odraslosti. Prav osebne preizkušnje so me oblikovale in me pripeljale do globokega razumevanja pomena notranje rasti. Verjamem, da je mogoče – z vztrajnostjo, predanostjo in iskrenim delom na sebi – življenje bistveno izboljšati. Osebno izkušnjo sem nadgradila s strokovnim znanjem, ki ga danes z veliko hvaležnostjo predajam naprej.

Okolje državne uprave sem uporabila kot prostor za lastno raziskavo o povezanosti med sposobnostjo asertivne komunikacije in pojavom mobinga v delovnem okolju. V raziskavo se je vključilo skoraj 1000 zaposlenih – to predstavlja približno 6 % vseh zaposlenih v civilnem delu javnega sektorja. Vzorec je bil dovolj velik, da sem pridobila jasen vpogled v resnično stanje odnosov na delovnem mestu.

Rezultati so bili skrb vzbujajoči: vsak peti zaposleni (21,7 %) je v obdobju šestih mesecev doživel mobing na delovnem mestu, kar je povzročilo duševne stiske. Kar 14,7 % jih je poročalo o ustrahovanju. Med najbolj izstopajočimi oblikami trpinčenja so se pokazali ponižujoče vedenje in verbalno nasilje. Takšni pojavi ne puščajo posledic le na posamezniku, temveč tudi na celotnem kolektivu – od zmanjšane zavzetosti, izgorelosti in absentizma, do povečane fluktuacije kadrov in slabe delovne klime.

Za delodajalce to pomeni neposredne stroške, slabši timski duh, težje doseganje ciljev ter večje tveganje za konflikte.

Sodelovala sem v podcastu o sindromu pridne punčke – vzorcu, ki ga mnoge ženske nosijo s seboj iz otroštva. Gre za posledico vzgoje, značilne za pretekle generacije, v kateri so bila dekleta pogosto vzgajana z jasnim sporočilom: bodi tiho, prilagodi se, ustrezi, ne izstopaj. Sama pa sem v svojem podcastu gostila dr. Lucijo Čevnik, s katero sva spregovorili o razlikah med vzgojo nekoč in danes, o vlogi staršev pri oblikovanju naše samopodobe, o čustvenem izsiljevanju, ki ga nekateri doživljajo s strani staršev (zlasti mater), ter o kompleksnosti odnosa med mamo in hčerko – odnosu, ki pogosto močno vpliva na občutek lastne vrednosti, sposobnost postavljanja mej in doživljanje bližine.

Sem ponosna ustvarjalka Instagram profila @Empatinja, kjer delim uporabne nasvete za osebno rast in ženske opogumljam k boljšemu življenju.