Strokovnjakinje v kategoriji: sociologija

  • Alenka Safran Dvoršak
    Alenka Safran Dvoršak

    {Name + first and last name: 1}

    Sem Alenka Safran Dvoršak, vodja prodaje in svetovalka v Develor Slovenija že 14 let. Sem ekonomistka, žena, mama in oseba, ki ima rada ljudi, svoje delo, zdravo življenje, glasbo, petje, ples, slikarstvo in književnost. Veselijo me majhne pozornosti, lepi trenutki, zanima me razvoj družbe, pozitiven odnos do ljudi, stvari, do narave in planeta. Cenim transparentnost, intelekt, močen duh, spoštujem različnost in človeka, ne maram vzvišenosti. Navdihujejo me spoznanja na meji mojega razumevanja.

     

    DEVELOR, Sales manager, svetovalka, 2009 –
    ECOLAB, KAM, 2006 – 2008
    MAC’S MEDICAL, vodja prodaje za Slovenijo, 1997 – 2005
    SPLOŠNA BOLNIŠNICA MARIBOR, nabavni referent, 1993 – 1997
    HIDROMONTAŽA, referent zunanje trgovine, 1989 – 1993

    Univerza v Mariboru, Ekonomska fakulteta, ekonomistka zunanje trgovine

    II. GImnazija Maribor, gimnazijska maturantka

    Jeziki: aktivno znanje angleščine, nemščine, srbščine, hrvaščine, pasivno – francoščina

    Dodatna znanja, izobrazba: končana nižja glasbena šola (klavir), certifikat Kirkpatrick, certifikat TOJ Develor

    Veščine: organizacija konferenc, predstavitev tematik, priprava gradiv in projektov

    Interesi: glasba, književnost, medčloveški odnosi, DEI, zgodovina, narodnostna vprašanja, aktualna družbena problematika, šport, filmska umetnost

  • dr. Ana Slavec
    dr. Ana Slavec

    dr. Ana Slavec - ONA VE -

    Doktorica statistike in sociologinja – družboslovna informatičarka. Trenutno sem zaposlena kot docentka za na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, kjer poučujem statistiko sodelujem pri izvajanju nacionalnega akcijskega načrta odprte znanosti, ter na raziskovalnem inštitutu InnoRenew CoE v Izoli, kjer se ukvarjam z uporabo anketnih metod na področju raziskovanja trajnostne gradnje, inovativnosti in drugih tem.
    Kraj bivanja:
    Koper
    Ana Slavec je bila rojena leta 1985 v Šempetru pri Gorici, odraščala pa je v Izoli, kjer je obiskovala Osnovno šolo Vojke Šmuc. Leta 2004 je z odliko maturirala na Gimnaziji Koper ter se vpisala na študij sociologije – družboslovne informatike na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (FDV), ki ga je leta 2010 zaključila s fakultetno Prešernovo nagrado.

    Že med študijem se je vključila v delo na Centru za metodologijo in informatiko FDV, nato pa je bila zaposlena kot mlada raziskovalka na Centru za družboslovno informatiko in kasneje tudi v Arhivu družboslovnih podatkov. Tekom doktorskega študija je bila vključena v več domačih in mednarodnih projektov, med drugim v evalvacijo Nacionalne raziskave branosti in uteževanje Evropske družboslovne raziskave. Leta 2016 je doktorirala pod mentorstvom profesorja statistike Vasje Vehovarja in profesorja psihologije Jona Krosnicka, in sicer na temo izboljševanja ubeseditve anketnih vprašanj z jezikovnimi viri.

    Trenutno je zaposlena kot docentka na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologije Univerze na Primorskem, kjer poučuje statistiko ter sodeluje pri izvajanju nacionalnega akcijskega načrta odprte znanosti ter kot delegatka v iniciativi Science4all zveze univerz T4EU. Dopolnilno je zaposlena kot raziskovalka na inštitutu InnoRenew CoE Center odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja v Izoli, kjer se raziskovalno osredotoča na uporabo družboslovnih metod in statistike na področju raziskovanja trajnostne gradnje. Vodila je bilateralni projekt o Inovacijskih dejavnostih avstrijskih in slovenskih podjetjih v gozdno-lesni verigi ter podoktorski projekt Uporaba vprašalnikov za merjenje stališč in vedenj uporabnikov stavb. Vključena je tudi v projekte s področja inovacij, digitalizacije, kulturne dediščine in drugih tem.

    Je članica združenja za raziskovalne podatke Research Data Alliance (RDA), kjer je bila v letih 2019 in 2020 ambasadorka za področje inženirstva oziroma obnovljivih materialov. V tem obdobju je bila tudi članica delovne skupine Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC) za načela FAIR ter bila ena izmed šestih alumnov pilotne šole za skrbnike podatkov, ki sta jo organizirali RDA in Komite za podatke v znanosti v tehnologiji (CODATA), mednarodni obor, ki deluje pod okriljem Mednarodnega znanstvenega sveta.

    Od leta 2015 do 2019 je bila članica upravnega odbora, od 2019 do 2021 pa nadzorne komisije društva Mlada akademija (nekdanje Društvo mladih raziskovalcev Slovenije), kjer je upravljala spletno stran in socialna omrežja ter vzpostavila delovno skupino za odprto znanost. Od leta 2018 do 2020 je so-koordinirala tudi delovno skupino za odprto znanost pri Evropskem svetu doktorskih kandidatov in mladih raziskovalcev Eurodoc, kjer je tudi opravila usposabljanje za ambasadorko odprte znanosti. Od leta 2019 dalje so-koordinira Mlado sekcijo Statističnega društva Slovenije. Aktivna je tudi v skupnosti COVID-19 Sledilnik.

    Je soavtorica več poglavij v zbornikih in znanstvenih člankov, svoje delo pa redno predstavlja na različnih konferencah doma in v tujini, tudi kot vabljena predavateljica. Piše, pregleduje in ureja tudi poljudnoznanstvena besedila, med drugim na medijski mreži Metina lista, kjer je od leta 2015 do 2019 bila sovoditeljica znanstvenega podkasta MetaPHoDcast, ter na blogu Udomačena statistika, za katerega so leta 2015 s soavtorji prejeli priznanje Statističnega društva Slovenije za odličnost statističnega poročanja v medijih.

    Je mama dveh vrtčevskih otrok.

  • dr. Sara Rožman
    dr. Sara Rožman

    dr. Sara Rožman - ONA VE -

    Zaposlena je na Evropski univerzitetni športni zvezi kot vodja izobraževanja in razvoja. Sodeluje pri več mednarodnih projektih s področja enakosti spolov v športu, preprečevanju nasilja v športu, dvojne kariere ter vodenja in upravljanja.

    Je avtorica ali soavtorica več znanstvenih in strokovnih člankov na temo spolov. Sara Rožman je članica uredniškega odbora spletnega portala spol.si., samostojnega, neodvisnega in nestrankarskega medija, osredotočenega na teme, ki so povezane s spolom.

    Karierno pot je pričela na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je bila med leti 2007 – 2011 tudi mlada raziskovalka. V raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z vprašanjem materinstva in reproduktivnih pravic. Sodelovala je pri več domačih in tujih raziskovalnih projektih, med drugim evropskem projektu Daphne načini uveljavljanja evropskih direktiv o nasilju nad ženskami, otroki in mladimi – dobre prakse in priporočila; profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju na področju socialnih in državljanskih kompetenc v letih; usklajevanje zasebnega in profesionalnega življenja kot ovira za številčnejšo prisotnost žensk v politiki; kazalniki socialnega kapitala, kulturnega kapitala in šolske klime v napovedovanju šolske uspešnosti otrok in mladostnikov; spolna strukturiranost sodobne slovenske družbe in položaj spolov v politiki.

    Med leti 2011-2016 je bila članica predsedstva Slovenskega sociološkega društva.

  • dr. Vesna Mikolič
    dr. Vesna Mikolič

    {Name + first and last name: 1}

    Dr. Vesna Mikolič je jezikoslovka, redna profesorica in znanstvena svetnica, profesorica slovenskega in italijanskega jezika, esejistka in publicistka. Je predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper in predavateljica na Univerzi v Trstu. Ukvarja se s pomenoslovjem, medkulturno pragmatiko, nenasilno komunikacijo, jezikom turizma in književnosti. Zasnovala je model poučevanja jezika in književnosti za preprečevanje konfliktov TILKA. Je avtorica prek 500 del, pogosto gostuje v tujini.

    Dr. Vesna Mikolič je redna profesorica in znanstvena svetnica na področju jezikoslovja, profesorica slovenskega in italijanskega jezika, esejistka in publicistka. Ukvarja se z jezikom in kulturo, jezikovno politiko, etnično identiteto, medkulturno pragmatiko, nenasilno komunikacijo, pomenoslovjem, terminologijo, analizo diskurza v znanosti, turizmu in literaturi ter literarno pragmatiko.
    Diplomirala, magistrirala in doktorirala je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med podiplomskim študijem je prejela štipendijo za izpopolnjevanje na Univerzi v Trstu in na Okanagan University College pri British Columbia University v Vancouvru.
    Leta 1997 se je zaposlila na novoustanovljenem Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, kjer je zaposlena še danes. Sodelovala je pri ustanavljanju Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer je vzpostavila tudi študijski program slovenistike in bila prva predstojnica slovenističnega oddelka, med letoma 2004 in 2012 pa je bila dekanja te fakultete.
    Danes je predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Je vodja in članica več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov in nosilka raziskovalnega programa »Razsežnosti slovenstva v tretjem tisočletju med lokalnim in globalnim«. Poleg tega od leta 2016 predava tudi na Katedri za slovenski jezik in književnost Oddelka za humanistiko Univerze v Trstu. Bila je mentorica mladim raziskovalcem (doslej petim) in mentorica številnim študentom pri diplomskih, magistrskih in doktorskih delih. S predavanji je gostovala na številnih tujih univerzah v ZDA, Kanadi, Rusiji, na Japonskem, v državah EU in nekdanje Jugoslavije. Z referati nastopa na znanstvenih konferencah doma in po svetu. Bila je tudi vodja programskih odborov več mednarodnih znanstvenih konferenc, med drugim direktorica konference ob začetku predsedovanja Slovenije Evropski uniji in začetku Evropskega leta medkulturnega dialoga »Medkulturni dialog kot temeljna vrednota EU« v pristojnosti Evropske komisije in Ministrstva za kulturo RS.
    Je utemeljiteljica medkulturne slovenistike in modela medkulturnega poučevanja jezika in književnosti za nenasilno komunikacijo TILKA (Teaching Interculturality through Language and Literature for Conflicts Avoidance). Je avtorica prek 500 bibliografskih enot, med drugim je avtorica petih znanstvenih monografij Ethnic Identity and Intercultural Awareness in Modern Language Teaching: Tilka Model for Ethnic Conflicts Avoidance (New York: Nova Science Publishers), Jezik v zrcalu kultur in Govor turizma (obe Koper: Znanstvena založba Annales), Izrazi moči slovenskega jezika (Koper: Znanstvena založba Annales, Ljubljana: Slovenska matica) in Ali bereš Cankarja? (Ljubljana: Slovenska matica), urednica in soavtorica Turističnega terminološkega e-slovarja TURS, Turističnega korpusa TURK ter redaktorica Bosansko-slovenskega slovarja (Sarajevo, Ljubljana).
    Je tudi esejistka in publicistka, svoje eseje, kolumne in komentarje objavlja v časopisih (Primorske novice, Delo) in revijah (Sodobnost, Mladika, Dialogi, Primorska srečanja, Fontana), leta 2017 je bila med petimi nominiranci za najboljši esej revije Sodobnost.
    Je članica uredniškega odbora več mednarodnih znanstvenih revij: Annales: Anali za istrske in mediteranske študije (Koper), znanstvene revije za teoretsko in uporabno jezikoslovje in literaturo Colloquium (Celovec) in Croatian Journal of Education (Zagreb). Je sourednica knjižne zbirke Pont v sozaložništvu založbe Beletrina in Annales ZRS Koper.
    Je podpredsednica Slovenske matice, kjer je tudi članica Upravnega odbora in vodja Odseka za slovenski jezik ter urednica zbirke ponatisov Cankarjevih del. Je članica Upravnega odbora Slovenskega centra PEN in Ženskega odbora SC PEN Mira. Je predsednica Slavističnega društva Koper in podpredsednica Društva za uporabno jezikoslovje. Prav tako je oz. je bila članica različnih strokovnih komisij in društev doma in v tujini, med drugim Strokovnega sveta Zlati kamen, Sveta JAK, strokovnih komisij za področje knjige in bralne kulture pri MK, programskega odbora RTV Slovenija za italijanski narodnostni program idr.
    Je prejemnica več nagrad, in sicer študentske Prešernove nagrade Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za diplomsko delo leta 1990, nagrade Sklada za znanstveno odličnost Univerze na Primorskem leta 2011 in nagrade ZRS Koper za vrhunske znanstvene dosežke »Glasnik znanosti« leta 2017.
  • Halida Đonlagić
    Halida Đonlagić

    {Name + first and last name: 1}

    Sem doktorska kandidatka na FDV/samostojna znanstvena raziskovalka družbenih znanosti, avtorica družboslovnih znanstvenih prispevkov in mirovna aktivistka. Področja znanstvenih raziskav: politologija, sociologija, kulturologija, miroven študije, politična filozofija, filozofija religije, sociologija religije, feminizem, študij spola. S Konzorcijem Turizem Šiška razvijam projekt "Peace Pathway ".
    Doma sem iz Bosne in Hercegovine, v Ljubljani živim zadnje 4 leta.

    Samostojna znanstvena raziskovalka družbenih znanosti, avtorica družboslovnih znanstvenih prispevkov in mirovna aktivistka.
    Področja znanstvenih raziskav: politologija, sociologija, kulturologija, miroven študije, politična filozofija, filozofija religije, sociologija religije, feminizem, študij spola, Doma sem iz Bosne in Hercegovine, v Ljubljani živim zadnje 4 leta, kjer sem od 2019 članica Regionalne religiološke mreže.
    Raziskovalka, predavateljica, avtorica in mirovna aktivistka.
    Glavni del moje izobrazbene poti sem opravila na Univerzi v Sarajevu na Fakulteti za politične vede, kjer sem diplomirala iz politologije, magistrirala sem na oddelku za varnostne in mirovne študije. Sedaj sem doktorska kandidatka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Moje raziskovalno delo so podprli Obrazovanje Gradi BiH – Jovan Divjak, Fondacija Konrad Adenauer Sarajevo, Ekumenska iniciativa žena in Erasmus Plus.
    Dodatno sem se strokovno izobraževala na Nizozemskem, v Belgiji, Indiji, Sloveniji in na Hrvaškem na področjih enakosti spolov, nenasilne komunikacije, gradnje mira, mirovnega aktivizma, demokracije, pluralizma, medijev in religiologije.
    Delovne izkušnje sem pridobila v zadnjem času kot samostojna znanstvena raziskovalka kot tudi na različnih mednarodnih projektih pri nevladnih organizacijah. Največ sem delovala na področjih izobraževanja, gradnji mira, mirovnem aktivizmu, demokraciji in človekovih pravicah, medijih, religiji in politiki.
    Udejstvovala sem se tudi na mnogoterih regionalnih in mednarodnih znanstvenih konferencah, delavnicah, seminarjih in simpozijih.
    Trenutno sem v Ljubljani angažirana na projektu "Peace Pathway" pri Konzorciju Turizem Šiška in s pisanjem moje doktorske disertacije s področja epistemologije in fenomenologije miru.
  • Urška Zupan Durnik
    Urška Zupan Durnik

    {Name + first and last name: 1}

    Po osnovni izobrazbi sem univerzitetna diplomirana sociologinja.

    Velika ljubiteljica umetnosti, kulture, idrijske čipke in zelenih rastlin.

    Po koncu študija sem imela priložnost delati na mnogo različnih področjih, od administracije tako v javnih institucijah kot v privatnem sektorju, statističnih obdelav različnih podatkov, vsebinske priprave različnih projektov, marketinga in direktne telefonske prodaje, računovodstva ter kadrovskega področja. Specialistka za nadomeščanje porodniških odsotnosti. :)

    Pred leti sem usmerila veliko pozornosti in energije revitalizaciji prastare slovenske obrti in umetnosti: idrijske čipke. Še več, s priznano oblikovalko sodobne avtorske čipke Tino Koder Grajzar sva se lotili ustvarjanja novega principa uporabe klekljanih izdelkov in pripravili izobraževanja na tem področju. Glavni namen je bil širjenje zavesti o pomembnosti ohranjanja starih obrti s pridihom sodobnega razvoja in kreacije. V zadnjem času vse več uporabljam epoxy smolo in druge materiale za kombiniranje s klekljano čipko.

  • mag. Špela Šinigoj
    mag. Špela Šinigoj

    mag. Špela Šinigoj - ONA VE -

    Sem strokovnjakinja za krizni management, vodenje ter vzpostavitev sistemov in procesov v podjetju. Kot direktorica podjetja SPECTOR, se ukvarjam s svetovanjem podjetij.
    Sem strokovnjakinja za krizni management, vodenje ter vzpostavitev sistemov in procesov v podjetju. Kot direktorica podjetja SPECTOR, se ukvarjam s svetovanjem podjetij in posameznikov. Udeležujem se strokovnih srečanj, konferenc in predavanj, tako doma kot v tujini. Sem članica različnih združenj.

    Po izobrazbi sem magistrica sociologije kulture. Izkušnje sem si pridobila v letih delovanja na vodilnih funkcijah v podjetjih.
    Delovala sem kot strateški vodja nabave, nabavnega skladišča in kakovosti v nabavi na Incom d.o.o. (Leone), vodja prodaje za avtomobilsko industrijo v podjetju Tekstilna tovarna Okroglica, asistentka na oddelku za sociologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter pomočnica direktorja v Kovinska galanterija Pečnik.

    Zraven vseh strokovnih znanj so moji talenti v vodenju ekip, grajenju posameznikov, motiviranju, poučevanju ter preseganju zastavljenih ciljev.
    Sem zanesljiva, komunikativna, delovna in pozitivna oseba. Tisti, ki me poznajo in delajo z menoj vedo, da sem odločna ženska, ki doseže zastavljene cilje in delo brezhibno in hitro opravi, a hkrati človek, ki veliko da na medsebojne odnose in tekom dela skrbi, da je delovna klima pozitivna in sproščena.

  • Dr Alenka Verbole
    Dr Alenka Verbole

    Dr Alenka Verbole - ONA VE -

    Dr Verbole je diplomatka, mediatorka, raziskovalka, novinarka, trenerka in motivatorka. Ima več kot 20 let delovnih izkušenj na mednarodnem področju, ki jih je pridobila s svojim službovanjem na odločevalskih mestih v Združenih narodih (ZN) in v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).
    Dr Verbole je diplomatka, mediatorka, raziskovalka, novinarka, trenerka in motivatorka. Ima več kot 25 let delovnih izkušenj na mednarodnem področju, ki jih je pridobila s svojim službovanjem na odločevalskih mestih v Združenih narodih (ZN) in v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Delovala je in še naprej deluje na različnih področjih kot so demokratizacija in razvoj civilne družbe, dobro upravljanje, človekove pravice, državljanska vzgoja, volitve, volilna reforma in neodvisnost volilnih institucij, preventivna diplomacija, mediacija, multikulturni dialog, pomiritve sprtih strani in reševanja konfliktov, gradnja miru in razvijanja dialoga, delo z mladimi, varnost in sodelovanje, lokalna samouprava, regionalni razvoj, problematika Romov in ranljivih skupin ter enakopravnost spolov. Sodelovala je s Svetom Evrope, predvsem na področju reševanja konfliktov in gradnje miru in promociji žensk v politiki v Severni Afriki in .na Kavkazu. Kariero je začela kot novinarka. Doktorirala je na Nizozemskem. V času študija se je ukvarjala s problematiko zaščitenih območij in še posebej reševanjem konfliktov med različnimi deležniki ter politiko in politiziranjem procesa razvoja. Bila je štipendistka Britanskega sveta, norveškega raziskovalnega inštituta in grške vlade. Aktivno je sodelovala pri ustanavljanju raziskovalne mreže COST – Social Sciences.

    V Organizaciji združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (FAO) se je ukvarjala z razvojem podeželja. Vodila je tudi sekretariat FAO delovne skupine za ženske. V OVSE Misiji v Skopju se je ukvarjala z reformo izobraževanja in izobraževanjem manjšin ter medkulturnim dialogom. V Albaniji je vodila projekt za krepitve Romskih skupnosti. Kot visoka uradnica za demokratizacijo pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je med drugim zasnovala in izvedla številna usposabljanja za javne uslužbence, člane nevladnih organizacij, mlade, ženske političarke, člane parlamenta, člane volilnih komisij in volilne administracije ter Rome s področja razvoja lokalne samouprave, na temo mehanizmov za enakopravnost spolov, temo vključevanja v politiko in grajenja političnih znanj, na temo neodvisnost volilnih teles za strokovnjake in člane volilne administracije, usposabljanje nevladnih organizacij za vključevanje v procese odločanja in podobno. Kot strokovnjakinja za razvojne politike je svetovala vladam Albanije, Kosova in Turčije na temo razvijanja nacionalnih politik za reševanje problematike Romov in nudila tehnično podporo omenjenim vladam v boju proti diskriminaciji in za spoštovanje človekovih pravic. Kot ministrica svetovalka na sektorju za mednarodne organizacije (MZZ) je pokrivala OVSE. Je avtorica različnih publikacij na temo. Gostovala je kot predavateljica v okviru magistrskega študija International Relations and Diplomacy v Nemčiji, v okviru MZZ Diplomatske akademije in kot strokovnjakinja na Konferenci Evropskega diplomatskega programa o EU kot globalnem akterju vodila delavnico na temo Zahodnega Balkana. Trenutno se ukvarja s problematiko integracije držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo. Je članica različnih mednarodnih združenj.

  • dr. Tanja Rihtaršič
    dr. Tanja Rihtaršič

    dr Tanja Rihtaršič

    Dr. Tanja Rihtaršič je doktorica socioloških znanosti in magistrica poslovnih ved. Zaposlena je, kot direktorica prodaje in marketinga v podjetju Paloma in je v okvirju SHP skupine odgovorna za Adria regijo.
    Od leta 2008 je predavateljica na področju trženja in vedenja potrošnikov, na Gea College v Ljubljani na CVŠ. od leta 2015 višja predavateljica na Fakulteti za podjetništvo Na CVŠ Gea College.

     

    Po izobrazbi sem doktorica socioloških znanosti.in magistrica poslovnih ved. Zaposlena sem, kot direktorica prodaje in marketinga v podjetju Paloma in sam v okvirju SHP skupine odgovorna za Adria regijo.

    Od leta 2008 sam predavateljica na področju trženja in vedenja potrošnikov, na CVŠ. Gea College v Ljubljani., od leta 2015 višja predavateljica na Fakulteti za podjetništvo. Od leta 2014 sem predsednica komisije za kakovost CVŠ Gea College, kjer aktivno sodelujem pri izboljšavi pedagoškega procesa.
    Leta 2020 sem skupaj s Mag. Natašo Makovec napisala znanstveno monografijo »Vedenje potrošnikov v digitalni dobi«. Kot da bi začutili, da nas bo korona kriza čez noč spremenila v digitalne potrošnike.

    Področja mojega raziskovanja so; vedenje potrošnikov, vedenje žensk, trženje, etično potrošništvo, socialno podjetništvo.

    Sem ena od redkih znanstvenic, ki je raziskovala vedenje žensk v menstrualnem času in odstirala tabuje menstruacije v znanstvenih, strokovnih in laičnih krogih.
    Imam bogate izkušnje v mednarodnem poslovanju, mednarodnih pogajanjih. Delovala sem na FMCG področju v Evropi, Veliki Britaniji, ZDA, Latinski Ameriki, Avstraliji, Kitajski in Rusiji. Sem odlična poznavalka kulture, vedenja in jezikov Adria regije (Slovenija, Hrvaška, Bosna i Hercegovina, Srbija, Kosovo, Makedonija, Črna Gora i Albanija).

  • dr. Jasna Mikić Ljubi
    dr. Jasna Mikić Ljubi

    dr. Jasna Mikić Ljubi

    Docentka in raziskovalka na Fakulteti za družbene vede (Univerza v Ljubljani). Raziskovalno se ukvarja s temami spola (enakost spolov, seksizem, feminizem), jezika (seksistični jezik/raba jezika) in trgom delovne sile (prekarnost). V svoje delo vključuje tudi nove raziskovalne metode, ki so del področja drugih znanosti (nevroznanosti).

     

    Jasna je diplomirala na Fakulteti za družbene vede (UL), na programu Tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi ter se leta 2012 vpisala v magistrski študij smer Strateško tržno komuniciranje (FDV, UL), ki ga je uspešno zaključila leta 2014 (z zagovorom magistrskega dela z naslovom Izzivi množičnega financiranja med slovenskimi podjetniki: iskanje priložnosti na globalnem trgu ali ustvarjanje lastnih izkušenj?). Od 1. novembra 2016 do 1. oktobra 2020 je bila zaposlena kot mlada raziskovalka na Fakulteti za družbene vede, na interdisciplinarnem doktorskem študiju Humanistika in družboslovje, smer sociologija. Doktorirala je z delom Jezik in družbena (ne)enakost spolov na trgu delovne sile (2020), ki je bilo razglašeno za najboljši doktorat na Fakulteti za družbene vede (UL) v letu 2021.

    Jasna je tudi avtorica knjige Spol in jezik (2021), ki je izšla pri Založbi FDV.

    Projekti:

    – mednarodni projekt EQPOWEREC – Enakost spolov pri razdelitvi ekonomske moči: razumevanje in preseganje ovir enakosti spolov pri odločanju v gospodarstvu (financer: Norveški finančni mehanizem); 2016

    – analiza in poročilo Dostopnost trga dela za ženske in moške (financer: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti); 2016

    – projekt Zgodnja in poklicna rehabilitacija v procesu vračanja na delo (financer: URI-Soča); 2020

    – ECS: The impact of COVID-19 on workplace practices (financer: Eurofound); 2021.

    – evalvacija nacionalnega strateškega dokumenta Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015-2020 (financer: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti); 2021.

    Trenutno sodeluje na projektu Evropskega konzorcija za politične raziskave (ECPR), kjer skrbi za organizacijo mednarodne konference European Conference on Politics and Gender (https://ecpr.eu/Events/157). Je tudi članica uredniškega odbora revije Review of Economics and Economic Methodology (REEM).

    Pedagoško je vpeta v izvajanje treh predmetov: Sociologija dela; Spol, jezik in moč; Kadrovska praksa.

    Je tudi so-predstavnica Katedre za razvoj in menedžment organizacij in človeških virov za Alumni FDV in učiteljica tutorka na Katedri za razvoj in menedžment organizacij in človeških virov.  Od leta 2020 je tudi vodja Terminološke sekcije pri Slovenskem sociološkem društvu.

  • dr. Valerija KOROŠEC
    dr. Valerija KOROŠEC

    dr. Valerija KOROŠEC

    Dr. sociologije, z magisterijem iz analize evropskih socialnih politik, 20 let zaposlena na UMAR RS (področje socialne izključenosti, materialne prikrajšanosti, revščine, sinteznih kazalnikov razvoja, kazalnikov spodbud za delo, neenakost spolov, zadovoljstvo, varstvo in zdravje pri delu), pred tem zaposlena na Univerzi MB. Avtorica različnih člankov na temo ideje UTD in njenih aplikacij na različnih področjih. Slovenska predstavnica v svetovni UTD mreži, so-urednica II. zbornika o UTD itd.

     

    Valerija KOROŠEC, dr. sociologije, z magisterijem iz analize evropskih socialnih politik, 20 let zaposlena na UMAR RS (prej tudi področje socialne izključenosti, materialne prikrajšanosti, revščine, sinteznih kazalnikov razvoja, še vedno kazalniki neenakosti spolov, zadovoljstva, varstva in zdravja pri delu), pred tem zaposlena na Univerzi MB. Avtorica različnih člankov na temo ideje UTD in njenih aplikacij na različnih področjih. Slovenska predstavnica v svetovni UTD mreži, so-urednica II. zbornika o UTD v Sloveniji, že drugič neformalna vodja in koordinatorka zbiranja podpisov za Evropsko državljansko pobudo za Univerzalni temeljni dohodek v EU. Pomembnejši #zaUTD teksti:
    1. Predlog za uvedbo Univerzalnega temeljnega dohodka v Sloveniji (2010)
    2. Lokalni UTD (2018), objavljeno tudi v zborniku Enostavna ideja (2019) FSD
    3. UTD – tristebrni socialni in zdravstveni sistem, pogovor pri predsedniku RS, na temo Slovenija 2030 (2015)
    4. Izračun višine UTD za OECD države (2016)
    5. Otroški UTD za Belgijo po slovenskem modelu (februar 2019), objavljeno v zborniku Enostavna ideja (2019) FSD
    6. Zdravje: Univerzalna temeljna dobrina (UTD) (april 2020)
    7. Nova #zaUTDsi družbena pogodba za Slovenijo (april 2020), podlaga za delo dr. Jakliča v skupini dr. Lahovnika
    8. Energetski UTD (maj 2020)
  • dr. Anuška Ferligoj
    dr. Anuška Ferligoj

    dr. Anuška Ferligoj

    Sem zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani. Sem upokojena profesorica statistike. Področja, s katerimi se ukvarjam so: multivariatna analiza (še posebej metode razvrščanja v skupine), analiza omrežij (še posebej bločno modeliranje in ocenjevanje kvalitete merjenja omrežij), družboslovna metodologija (še posebej kvaliteta merjenja) in uporaba statističnih metod na različnih področjih. V zadnjih letih sem intenzivneje sodelovala pri analizi znanstvenega sodelovanja.

     

    Anuška Ferligoj, rojena 1947, je 1971 diplomirala na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani smer matematika in fizika, leta 1979 je magistrirala in leta 1983 doktorirala na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.
    Do upokojitve 1. 1. 2020 je bila redna profesorica za statistiko, zdaj pa zaslužna profesorica na Univerzi v Ljubljani, od leta 1972 zaposlena na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. V obdobju 2003–05 je bila dekanja Fakultete za družbene vede, dolga leta pa je vodila tudi Katedro za družboslovno metodologijo in informatiko. Bila je ustanovna in dolgoletna predstojnica Centra za metodologijo in informatiko na Inštitutu za družbene vede in vzpostavila je doktorski program Statistika in magistrski program Uporabna statistika. Predavala je in še predava statistiko, multivariatne metode, metodologijo družboslovnega raziskovanja in analizo socialnih omrežij na dodiplomski in podiplomski ravni na več fakultetah Univerze v Ljubljani in na tujih univerzah. Ukvarja se z analizo socialnih omrežij (še posebej z bločnimi modeli), metodami multivariatne analize (še posebej metodami razvrščanja v skupine), z ocenjevanjem zanesljivosti in veljavnosti merjenja in uporabo statističnih metod v različnih znanstvenih disciplinah.
    Je akademski vodja v Laboratoriju za uporabo analize omrežij na NRU HSE v Moskvi. Bila je predsednica Statističnega sveta RS, članica European Statistical Advisory Committee (ESAC) (2011-2015), članica Znanstvenega sveta ARRS (2011-2015) in svetovalnega odbora Austrian Platform for Surveys, Methods and Empirical Analysis (2014-2018). Bila je vodja programske skupine Družboslovna metodologija, statistika in informatika (v letih 2005 in 2006 je bila izbrana kot ena najboljših na področju družbenih ved) in drugih raziskovalnih projektov, tudi koordinatorica ESF ECRP projekta (2010-2012). Bila je ustanoviteljica in glavna urednica revije Metodološki zvezki in članica več uredniških odborov mednarodnih znanstvenih revij (npr. Journal of Classification, Social Networks, Journal of Mathematical Sociology, Statistics in Transition, Methodology, Advances in Data Analysis and Classification). Objavljala v mednarodnih znanstvenih revijah (npr. Psychometrika, Journal of Mathematical Sociology, Journal of Classification, Social Networks, Quality and Quantity, Scientometrics). Njena najpomembnejša knjižna dela so: Razvrščanje v skupine (1989), Osnove statistike na prosojnicah (1995, 1997), Zanesljivost in veljavnost merjenja (1995) (s sod.), Statistični terminološki slovar (1994, 2001) (s sod.), Generalized Blockmodeling (s sod., Cambridge University Press, 2005), Understanding Large Temporal Networks and Spatial Networks (s sod., Wiley, 2014), Advances in Network Clustering and Blockmodeling (s sod., Wiley, 2020). Organizirala je več kot 30 mednarodnih znanstvenih srečanj s področja metodologije in statistike, med njimi RC33 ISA (1988), INSNA (2004), IFCS (2006) in ESRA (2013) ter uredila več zbornikov referatov s teh srečanj.
    Prejela je nagrado Sklada Borisa Kidriča (1990), Fulbrightovo nagrado v obliki štipendije (1990/1991), podeljen ji je bil naslov ambasadorka Republike Slovenije v znanosti (1997), študentsko priznanje za najboljšega profesorja na Fakulteti za družbene vede v letih 2007 in 2008, Blejčevo priznanje (2012, Statistično društvo Slovenije) in zlata plaketa Univerze v Ljubljani (2013). Za monografijo Generalized Blockmodeling je prejela nagrado Harrison White Outstanding Book Award za leto 2007, Sekcije za matematično sociologijo Ameriškega združenja za sociologijo, Simmelovo nagrado (2007, International Network for Social Network Analysis) in častni doktorat na Univerzi Eötvös Lorand v Budimpešti (2010). Je izvoljena članica Evropske akademije za sociologijo in Mednarodnega statističnega inštituta. Leta 2020 je bila imenovana za zaslužno profesorico Univerze v Ljubljani.
  • prof. Neva Strel Pletikos
    prof. Neva Strel Pletikos

    prof. Neva Strel Pletikos - ONA VE -

    Sem Neva Strel Pletikos, univ.dipl.pedagoginja, prof.socilogije, specializantka psihoterapije TA, asistentka na PF Koper pri predmetu šolsko svetovalno delo.

    S svojim znanjem in izkušnjami želim pomagati učiteljem pri njihovem delu in staršem pri vzgoji. .

    Sem ustanoviteljica Centra za osebnostno rast, kjer izvajam delavnice in izobraževanja za učitelje in starše. Izvajam individualna svetovanja otrokom, staršem in učiteljem.

    Kraj bivanja:
    Koper
    Sem Neva Strel Pletikos, volje do življenja in življenjske energije mi ne zmanjka.
    Sem Primorka, z gorenjskimi koreninami.
    Sem mama, treh odraslih otrok.
    Študij pedagogike in sociologije mi je bil pisan na kožo. Delovati sem začela kot domski vzgojitelj in hitro spoznala, da imam znanja premalo.

    Začela sem s študijem teorije izbire, po dveh letih pa sem se srečala s transakcijsko analizo in pridobila naziv specializantka TA. Znanja je bilo še vedno premalo, zato sem se izobrazila tudi za NLP coacha.

    Vse to znanje, predvsem pa izkušnje uporabljam pri svojem delu.

    Pred osmimi leti sem ustanovila Center za osebnostno rast. Delujemo na naslovu Ulica 15.maja 16 v Kopru, lahko sodelujemo tudi preko aplikacije zoom.
    DELUJEMO PO PRINCIPIH TEORIJE IZBIRE, TRANSAKCIJSKE ANALIZE IN NEVROLINGVISTIČNEGA PROGRAMIRANJA.

    Poglavitni cilj našega delovanja je opolnomočenje posameznika, staršev in učiteljev, opolnomočenje otrok in mladostnikov, ki se znajdejo v stiskah v obdobju odraščanja.

    V pomoč smo vam pri:
    premagovanju stresa in treme,
    razreševanju situacij tukaj in zdaj,
    iskanju notranjih virov v sebi,
    oblikovanju pozitiven samopodobe,
    pridobivanju kompetenc za učinkovito upravljanje odnosov,
    doseganju osebnih in poslovnih uspehov,
    doseganje učnih rezultatov.

    Organiziramo predavanja, delavnice in seminarje za pedagoške delavce in starše, organiziramo delavnice osebnostne rasti. Skozi individualne razgovore pomagamo pri osebnostni rasti posameznika.

    Staršem svetujemo pri vzgojnih težavah, učnih težavah otrok, pomagamo pri ohranjanju dobrega stika z otroki. Opolnomočimo jih v svoji vlogi, v vlogi starša.

  • Dr Jana Javornik
    Dr Jana Javornik

    Dr Jana Javornik - ONA VE -

    Sem raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Leedsu v Zdr. Kraljestvu. Med 2019 in 2021 sem bila generalna direktorica za visoko šolstvo na MIZŠ. Sem članica številnih interdisciplinarnih raziskovalnih skupin, covid-19 Sledilnika in Podnebnika ter dolgoletna aktivna članica številnih družbeno-civilnih organizacij v Sloveniji in v tujini.
    Sem raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Leedsu v Zdr. Kraljestvu. Med 2019 in 2021 sem bila generalna direktorica za visoko šolstvo na MIZŠ.

    Raziskujem, predavam in objavljam na področju delovnih razmerij, države blaginje in politične ekonomije, enakosti in vključenosti na trgu dela, ter razvijam nove metode mednarodnih analiz javnih in socialnih politik. Proučujem plačno vrzel, poklice prihodnosti, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja v mednarodni perspektivi, organizacijo dela, socialno trajnost, odprto znanost ter etiko umetne inteligence. Razvijam raziskovalne projekte vpliva pandemije na družbo, zlasti dolgega covida in ostalih obolenj, povezanih s kronično utrujenostjo, na trg dela in razmerja na trgu dela.

    Sem članica številnih interdisciplinarnih raziskovalnih skupin in sodelujem s številnimi svetovnimi univerzami, z delodajalci, nevladnimi organizacijami in mediji. Od 2020 sem tudi članica slovenskega Sledilnika in Podnebnika in dolgoletna aktivna članica številnih družbeno-civilnih organizacij v Sloveniji in v tujini. Svetujem evropskim vladam in FTSE100 na področju enakosti, raznolikosti in vključenosti in javnih politik.

    Sourejam mednarodne znanstvene revije in pišem in komentiram za The Conversation, Guardian, Observer, Independent, Financial Times, Forbes, Bloomberg, Telegraph, The Times in Sunday Times, BBC in Večer.

    Kraj bivanja:
    London