Leta 1973 sem se vpisala na Filozofsko fakulteto v Ljubljani na oddelek za umetnostno zgodovino in oddelek za zgodovino, kjer sem leta 1978 diplomirala pri profesorju dr. Nacetu Šumiju z nalogo Povojni javni spomeniki na Primorskem, ki sem jo leta 1982 dopolnjeno izdala pri založbi Lipa v Kopru z naslovom Javni spomeniki na Primorskem 1945-1978. Septembra 1978 sem se zaposlila v Goriškem muzeju kot dokumentalistka, kasneje kot kustodinja za sodobno umetnost in štiri leta delovala kot ravnateljica inštitucije do leta 1991. Odtlej sem se posvetila delu na področjih odnosov z javnostmi, marketinga ter vodstvenemu delovanju v gospodarskih družbah, vmes sem med leti 1999 in 2003 bila načelnica za kulturo in raziskovalno dejavnost pri Mestni občini Ljubljana. Od leta 2007 do konca leta 2012, ko sem se upokojila, sem bila vodja projektov. Leta 2000 sem po diplomi na IEDC Bled, School of Management, dobila naziv MBA. V šolskem letu 2005/06 sem na Univerzi na Primorskem, na Fakulteti za humanistične študije vpisala podiplomski študijski program in ga spomladi leta 2016 zaključila z doktorsko nalogo z naslovom »Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva«. Prejela sem znanstveni naslov doktorica znanosti (področje Filozofija in teorija vizualne kulture). Ukvarjam se z likovno kritiko in esejistiko, sodelovala sem s publicističnimi prispevki od leta 1977 v dnevnih časnikih in revijah, sodelovala sem pri Primorskem bibliografskem leksikonu; delovala sem tudi kot raziskovalka pri programih Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete. Objavila sem nekaj daljših portretov primorskih likovnih umetnikov. Leta 1982 sem pripravila večjo muzejsko razstavo o primorskih javnih spomenikih od leta 1945. Na to temo sem predavala tudi na Goriških srečanjih v Novi Gorici. Od leta 1978 sem pripravila vrsto razstav v okviru razstavne dejavnosti Goriškega muzeja in Goriških galerij: Vladimirja Makuca, Silvestra Komela, Rika Debenjaka Negovana Nemca.
Od leta 1980 sem 25 let sodelovala pri organizaciji razstave in predstavitvi likovnih ustvarjalcev v okviru vsakoletne prireditve Kogojevi dnevi v Kanalu ob Soči. V času mandata ravnateljice Goriškega muzeja sem organizirala postavitev razstave o 1. svetovni vojni v Solkanu leta 1988, postavitev stalne zbirke del Lojzeta Spacala na Štanjelu leta 1988 in sodelovala tudi pri katalogu, organizirala postavitev stalne muzejske zbirke na Sveti Gori nad Novo Gorico 1989. Sem avtorica stalne zbirke del Zorana Mušiča na gradu Dobrovo, ki smo jo odprli leta 1991, izdala sem bogat katalog ter organizirala strokovno srečanje o Mušičevem delu in njegovem vplivu na slovensko likovno ustvarjalnost. Sem avtorica študij v monografijah slikarjev: Mušiča, Vrana, Palčiča in soavtorica monografije Slane in Pečka ter avtorica pogovora v monografiji slikarja Skočirja. Leta 2017 je izšla knjiga Pokrajina telesa. Mušič v vidu Merleau-Pontyja (založba Annales ZRS Koper). Od leta 1999 do 2011 sem strokovno vodila galerijo Mercator, kjer se je zvrstilo več kot 80 razstav slovenskih in tujih likovnih umetnikov. Kot selektorica sem sodelovala pri več mednarodnih likovnih kolonijah (Vogrsko, Brežice, Križanke, Abitanti, Piran, Štanjel). V okviru študija na Fakulteti za humanistične študije sem z referatom sodelovala na dveh mednarodnih konferencah. Veliko let sodelujem s Festivalom Ljubljana, najprej pri Mednarodni likovni koloniji Križanke (1998 in 1999), kasneje pri predstavitvah slikarkih opusov izbranih avtorjev, od leta 2017 pa pod naslovom Hommage kiparjem razstave kiparjem.

Diplomirala sem iz filozofije (A) in sinologije (B) na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (2001), kjer sem l. 2006 pridobila doktorat znanosti s področja filozofije. Zaposlena sem kot višja znanstvena sodelavka na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper (od 2008) in kot docentka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (od 2020, kot gostujoča predavateljica od 2014). Pred tem sem predavala tudi na Oddelku za indijske in daljnevzhodne študije Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu (2006-2014), na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem (2008-2016) in na Fakulteti Juraja Dobrile v Pulju (2016-2017).

Od leta 2017 pri ZRS Koper vodim Center za azijske študije, in sem od l. 2023 kot predstavnica zaposlenih tudi članica upravnega odbora ZRS Koper. V letih 2019–2022 sem bila članica Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Sem urednica znanstvene revije Poligrafi.

V preteklem obdobju sem bila predvsem raziskovalno aktivna v okviru projektov: Slovenske misijonarke v Indiji: pozabljeno poglavje v medkulturnih odnosih (2017–2020, vodja projekta dr. Ana Jelnikar), Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji: vpetost slovenskega prostora v globalno izmenjavo predmetov in idej z Vzhodno Azijo (2018–2021, vodja projekta dr. Nataša Vampelj Suhadolnik), Osiroteli predmeti: obravnava vzhodnoazijskih predmetov izven organiziranih zbirateljskih praks v slovenskem prostoru (2021–; vodja projekta dr. Nataša Vampelj Suhadolnik). Vodila sem bilateralni projekt s Tehniško Univerzo v Gradcu, Uporaba novih tehnologij pri predstavitvi vzhodnoazijskih zbirk v slovenskih muzejih (2020–2022), in trenutno vodim nacionalni raziskovalni projekt Življenje Skuškove zbirke: od dnevne sobe do virtualnega muzeja (2023–2026).

Izobrazba

Leta 2004 sem zaključila študij na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani ter se vpisala na Medicinsko fakulteto na doktorski študij biomedicine, smer biokemija in molekularna biologija. Kot mlada raziskovalka na Biotehniški fakulteti sem preučevala aviarne mikoplazme in leta 2009 zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Sinteza in učinkovitost nevraminidaz pri bakterijah Mycoplasma gallisepticum in Mycoplasma synoviae«.

Zaposlitve in področja raziskovanja

– 01/09/2005 – 30/6/2009: Mlada raziskovalka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani

Mikoplazmologija.

– 01/05/2008 – 30/09/2008: Konzultantka v WHO Food and Agricultural Organisation and International Atomic Energy Agency Joint Laboratories

Development of a test to detect Single Nucleotide Polymorphism (SNPs) associated with nematode resistance in sheep (Gene-based Technologies in Livestock Breeding, Characterization of Small Ruminant Genetic Resources in Asia: WHO FAO/IAEA D31025).

– 01/07/2009 – 19/02/2010: Podoktorska raziskovalka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani

Molekularna analiza imunskega odziva in interakcij ob hkratnih okužbah z aviarnimi mikoplazmami in virusi (ARRS J4-2020).

– 01/07/2011 – 31/08/2021: Podoktorska raziskovalka na University of Veterinary Medicine Budapest

VECTORIE (EU FP7 621466) – Determination of potential molecular markers of virulence of the West Nile virus in in-vitro and in-vivo models.

EDENEXT (EU FP7 261504) – Molecular surveillance of mosquito-borne pathogens in Central Europe.

ASKLEPIOS (EU FP7 602825) – Investigations of antiviral treatment of rabies virus infections in in-vitro and in-vivo models.

Vodilni partner madžarsko-slovenskega raziskovalnega projekta (OTKA SNN 116993 – ARRS N1-0041), v katerem smo preučevali “Vpliv hranjenja ličink hibridov sviloprejke (Bombyx mori L.) z listi starih lokalnih madžarskih in slovenskih genotipov murv (Morus alba L.) na razvoj in zdravstveni status ličink”.

– 15/12/2018 – 15/04/2019: Podoktorska raziskovalka na University of Veterinary Medicine Vienna

Determination of the complete genome sequence of the Lednice orthobunyavirus and the annotation and phylogenetic analysis of the viral genome.

– 1.9.2021 – : Ustanoviteljica, direktorica in raziskovalka na Inštitutu za svilogojstvo in svilarstvo Rebeka Lucijana Berčič, zasebni zavod za raziskave, Maribor (ISS RLB)

ISS RLB je bil ustanovljen maja leta 2018 z namenom raziskovanja in razvijanja pogojev za ponovno uvajanje in vzpostavitev trajnostnega, krožnega svilogojstva in svilarstva (S&S) v Sloveniji ter nekaterih drugih evropskih državah. Inštitut si prizadeva za znanstveno, strokovno, teoretično in praktično podporo bodočim svilogojcem in svilarjem na naslednje načine:
o razvoj molekularnih diagnostičnih metod za odkrivanje ter nadzor nad Bombyx mori nucleopolyhedrovirus v evropskih rejah sviloprejk;
o raziskovanje vpliva hrane (listov starih slovenskih genotipov murv ter klasičnih svilogojskih sort) na: rast in razvoj sviloprejk, proizvodnjo svilene niti sviloprejk, bakterijsko in virusno sestavo črevesnega mikrobioma ter telesa zdravih in obolelih sviloprejk (metagenomske analize), klinične znake bolezni sviloprejk;
o raziskave prirojenih imunskih obrambnih mehanizmov sviloprejk;
o izdajanje znanstvenih in strokovnih publikacij;
o upravljanje in vzdrževanje nasadov (genskih bank) murv;
o zagotavljanje diagnostičnih storitev, spremljanje zdravstvenega stanja ter epidemiološki nadzor nad boleznimi sviloprejk;
o izobraževanje in svetovanje o preventivi in nadzoru nad boleznimi sviloprejk;
o nadzor kakovosti v procesu reje sviloprejk ter proizvodnji surove svile;
o razvoj pridelave in standardizacije različnih tipov svilenih niti;
o plosko (dvodimenzionalno) tkanje ter proizvodnja tkanih in klekljanih oblikovalskih izdelkov;
o razvoj in vodenje zasebnega standarda, ki dokazuje, da je bila svila pridelana in predelana v Sloveniji;
o razvoj trajnostnih strategij sodobne tehnologije S&S, pri čemer »Environmental strategic assessment« dokazuje, da je bila sekvestracija ogljika v drevesih murvah večja kot izpusti CO2 tekom pridelave in predelave svile, vključno s transportom in porabo energije;
o koordinacija in sodelovanje z (mednarodnimi) medsektorskimi partnerji: združenji S&S, raziskovalnimi ustanovami, (ne)vladnimi organizacijami, tekstilno industrijo, kulturnim in turističnim sektorjem.

Rojena sem 19. 5. 1976 v Celju. Po končani gimnaziji v Celju sem nadaljevala študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer Slovenski jezik in književnost, kjer sem tudi diplomirala 21. 12. 2000 in dobila naziv profesorica slovenščine. V gimnaziji in na fakulteti sem bila Zoisova štipendistka. Leta 2009 sem magistrirala na ISH v Ljubljani, smer Lingvistika govora in teorija družbene komunikacije, tema naloge je bila Razvoj kompetenc pri učenju slovenščine kot drugega jezika, v kateri je predstavljena primerjava med slovenščino kot prvim jezikom in slovenščino kot drugim jezikom ter kognitivna zavest in pragmatičnost pri učenju jezika in vpliv znanja različnih jezikov na razvoj komunikacijske kompetence.
Že od leta 1998 delam v šolstvu, takrat sem v OŠ Bičevje nadomeščala učiteljico. Nadaljevala sem na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, kjer sem tudi nadomeščala učiteljico, nato v OŠ Spodnja Šiška v Ljubljani, od leta 2000 kot učiteljica, od 2005 pa kot ravnateljica šole, od leta 2009 sem bila ravnateljica v OŠ Lucija, nato pa ravnateljica v OŠ Vide Pregarc. Zdaj sem zaposlena na Zvodu RS za šolstvo in opravljam delo višje predavateljice Šole za ravnatelje.
Imam opravljen izpit iz aktivnega znanja angleščine, znanja francoščine, govorim pa tudi nemški, hrvaški, srbski, češki, ruski in italijanski jezik.
Prav tako kot izpraševalka v komisiji za strokovne izpite poznam tudi celotno šolsko zakonodajo.
Moje močno področje je timsko delo in organizacija dela na pripravljalni, izvedbeni in analitični ravni, komunikacijske spretnosti, spremljanje dela, povratna informacija, refleksija.

Sem diplomirana inženirka arhitekture. Trenutno sem zaposlena kot poslovni vodja programa Centra za kreativnost, ki deluje v okviru Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, kjer se ukvarjam z razvojem kreativnih industrij. To je prva nacionalna interdisciplinarna platforma, ki povezuje, promovira, predstavlja in podpira dejavnosti in razvoj slovenskega kulturnega in kreativnega sektorja. Zadnja štiri leta sem razvijala programe za odkrivanje potencialov družbene in ekonomske vrednosti kreativnega sektorja v Sloveniji ter krepitev vezi med kreativnimi in poslovnimi, znanostjo, izobraževanjem in drugimi sektorji.
Delujem pa tudi v okviru lastnega podjetja Hikikomori, ki sem ga ustanovila, da bi se osredotočila na združevanje arhitekture z multimedijo, računalniško animacijo in proizvodnjo digitalnih vsebin.
Diplomirala sem na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, kjer sem se najprej zaposlila kot asistentka profesorja. Na inštitutu Berlage na Nizozemskem sem pridobila magisterij iz arhitekture z raziskavo, ki se osredotoča na implementacijo strategij produktnega oblikovanja in marketinških strategij v arhitekturne organizacije. Kariero sem začela kot novinarka na nacionalni televiziji, v oddaji Studio City s prispevki o umetnosti in arhitekturi. Po študiju na Nizozemskem sem ustanovila svoj mednarodni arhitekturni biro – Elastik, in kot predavateljica gostovala na različnih arhitekturnih šolah po Evropi. Bila sem članica nacionalnih kulturnih strokovnih svetovalnih komisij pri Ministrstvu za kulturo in članica upravega odbora Zbornice arhitektov in prostorskih načrtovalcev Slovenije.
V Centru za kreativnost se kot poslovni vodja programa zadnja štiri leta ukvarjam z zasnovo programa prve nacionalne platforme za razvoj kreativnega sektorja. (več na www.czk.si). Poleg splošne programske usmeritve, sem zasnovala predvsem naslednje programe:
– znak odličnosti “Made in Slovenia”, ki ga podeljujemo izdelkom, ki predstavljajo dobre prakse slovenskih kreativcev in podjetij, ki delujejo v kreativnem sektorju.
– kurirala in zasnovala sem razstave sodobnega slovenskega oblikovanja Prihodnost bivanja – 35 razstav v 25 državah, v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve v času presedovanja Slovenije svetu EU,
– “Prenos veščin” – predavanja, osebno svetovanje in mreženjski dogodki, ki predstavljajo izkušnje in karierne poti uveljavljenih kreativcev in poslovnežev (kot so Lara Bohinc, Jasmina Cibic, Robert Lešnik idr.). s katerim smo promovirali vrednost kreativnega sektorja,
– kuriram naslednje razstave: vsako-letna predstavitev slovenskega oblikovanja na Milano Design Week, z izborom sodobne produkcije slovenskih oblikovalcev in neodvisnih izdelovalcev pohištva in dodatkov za dom, Prihodnost bivanja (2021), Odprti smo (2019 – Milano, Paris, Oslo), the Circle (2020 – Danska). Tunel 29 – Oblikovanje za post-apokaliptični svet (2020 -2021, Ljubljana, Milano) ter “Novi časi”, ki jo bomo predstavili v letu 2022.
zasnova in izdelava oblikovalskih natečajev, odprtih razpisov, sodelovanja med oblikovalci in podjetji, izobraževanj in konferenc o modi, kreativnem turizmu itd.

Kot soustanoviteljica in direktorica podjetja Hikikomori d.o.o. se ukvarjam z razvojem arhitekturnim projektov. Kombinacija arhitekture in multimedije se najbolje odraža v razstavnih zasnovah, v katerih je interaktivna instalacija združena s prostorsko postavitvijo fizičnih elementov in gradi na edinstveni izkušnji za obiskovalca ter ga spodbuja k raziskovanju in doživljanju. Za Prirodoslovni muzej Slovenije smo ustvarili prvo znanstveno utemeljeno razstavo, ki vključuje prostorske interaktivne elemente. To je bila razstava Naše malo, veliko morje,ki je leta 2016 prejela Valvasorjevo nagrado. Trenutno pa sodelujemo na razstavi o meteoritih, kjer smo prav tako zasnovali interaktiven element razstave. Zasnovali pa smo tudi postavitve za Čebelarski muzej v Radovljici, Univerzo na Primorskem idr. Več na http://hikikomori.com/ ter na mikacimolini.com

Poklicno pot je ob študiju javne uprave pričela v inšpekcijskem organu v sestavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, natančneje v Službi za splošne in pravne zadeve, kjer se je ukvarjala s postopki oddaje javnih naročil, kadrovskimi in finančnimi postopki ter ostalimi opravili, ki so potrebni za materialno, organizacijsko in tehnično podporo delovanja državnega organa.

Od januarja 2010 kot nadzornica opravlja naloge na preiskavah in nadzorih iz pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije in sodeluje v finančnih preiskavah po Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (Uradni list RS, št. 91/11 in spremembe) glede na potrebe Specializiranega državnega tožilstva.

V mandatnem obdobju 2018-2022 je pot izzivov nadgradila s funkcijo članice sveta zavoda ter tako opravljala naloge nadzora zakonitosti dela in poslovanja dveh kulturnih nacionalnih javnih zavodov, in sicer Narodnega muzeja Slovenije in Slovenskega etnografskega muzeja ter spremljala, analizirala in ocenjevala delovanje.

Decembra 2020 je bila imenovana za sodnico porotnico v kazenskih zadevah na Okrožnem sodišču v Ljubljani (mandat 2021-2026), januarja 2021 in ponovno septembra 2022 za članico Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Računskem sodišču RS (mandat 2021-2022, 2022-2027), marca 2023 za članico Okrajne volilne komisije Ribnica-Dobrepolje (mandat 2023-2027) in septembra 2023 za članico sveta zavoda Centra za socialno delo Osrednja Slovenija-zahod (mandat 2023-2027).

Ima opravljen strokovni izpit za inšpektorico in je usposobljena za člane nadzornih svetov ali upravnih odborov gospodarskih družb.

S strokovnim znanjem, dolgoletnimi nadzornimi in preiskovalnimi izkušnjami je odlična poznavalka sistema javnega sektorja. Na Pravni fakulteti v Ljubljani želi v prihodnosti zaključiti doktorski študij upravnega prava. Manjkajoča obveznost je doktorska disertacija.

Prostovoljno delo v zasebnem življenju jo bogati in ji daje občutek, da je koristna.

CV bom priložila po e-pošti.

Kaja Širok (1975) je diplomirana zgodovinarka in italijanistka. Podiplomski študij je nadaljevala na kombiniranem programu ZRC SAZU in UNG ter leta 2009 doktorirala iz področja kulturne zgodovine. Za doktorsko delo je prejela nagrado Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.Leta 2011 je prevzela vodenje Muzeja novejše zgodovine Slovenije, kjer je delovala do leta 2021. V tem času se je muzej razvil v modernen in atraktiven prostor kulturnih in družbenih izmenjav, spoznavanja in učenja o kompleksnosti dogodkov XX. stoletja. Ob vodenju muzeja je dr. Širok tudi redno uspešno prijavljala evropske projekte, ki so dodatno obogatili ponudbo muzeja in ustvarili aktivno mrežo strokovnega povezovanja med evropskimi muzeji in sorodnimi znanstvenimi ustanovami. Kot docentka za področje novejše in sodobne zgodovine je istočasno delovala znotraj znanstvene raziskovalne skupine na oddelku za sociologijo, Filozofska fakulteta (UL).
Raziskovalno je aktivna na področju zgodovine, muzeologije in dediščine, ustne zgodovine, študij o mejah in nacionalnosti, študij koletivnega spomina. Objavlja v slovenskih in mednarodnih znanstvenih revijah, teksti se osredotočajo na teme vizualizacije preteklosti v nacionalnih spominskih praksah, oblikovanju nacionalnih naracij, nastanku in razumevanju nacionalnih mej.

Dr. Kaja Širok deluje danes kot samostojna podjetnica, svetovalka za področje kulturega mangementa in področja sodobne zgodovine. Aktivna je v pripravljalni skupini Evropske prestolnice kulture GO! 2025, deluje kot predavateljica za področje kulturne zgodovine na Univerzi v Novi Gorici in že drugi mandat vodi nacionalni slovenski odbor mednarodne organizacije ICOM. Aktivno deluje v različnih odborih muzejskih mednarodnih organizacijah, leta 2019 jo je Evropski parlament potrdil v akademski svet Hiše evropske zgodovine v Bruslju.

Za svoje delo na področju kulture in znanosti ji je leta 2014 Republika Italija podelila naziv Vitezinja reda italijanske zvezde. Leta 2015 se je na vabilo Združenih držav Amerike udeležila mednarodnega programa Cultural heritage preservation and museum management, v organizaciji International Visitor Leadership Program.

Zavezana k ustvarjanju participativnih, odgovornih in vključujočih družbenih okolji, ki delujejo v dobro javnosti in za potrebe vseh državljanov.