Strokovnjakinje v kategoriji: diskriminacija

  • mag. Renata Kosec
    mag. Renata Kosec

    {Name + first and last name: 1}

    Sem ena izmed neodvisnih županj, ki jih ima le 13 odstotkov slovenskih občin, in podpredsednica Skupnosti občin Slovenije, v sekciji občin s sedeži upravnih enot. Zavzemam se za sodelovanje in povezovanje, vključujočo družbo, trajnostni razvoj in mobilnost, krožno gospodarstvo, samooskrbo, transparentnost in integriteto, participativni proračun, za ranljive skupine, enakopravnost in različnost, za boljši jutri za vse. Aktivna sem na področju civilne zaščite in kriznega komuniciranja.

     

    Mag. Renata Kosec je domžalska županja (mandat 2022-2026), izvoljena v prvem krogu kot kandidatka svoje liste, in podpredsednica Skupnosti občin Slovenije, v sekciji občin s sedeži upravnih enot. Pri svojem delu se vsakodnevno srečuje z različnimi temami, tako na lokalni kot na širši ravni. Zavzema se za sodelovanje in povezovanje, vključujočo družbo, trajnostni razvoj in mobilnost, krožno gospodarstvo, samooskrbo, transparentnost in integriteto, participativni proračun, ranljive skupine, enakopravnost in različnost, za boljši jutri za vse. Posebno pozornost namenja medgeneracijskim projektom, starejšim in pa tudi mladim, zato je kot prva v Sloveniji imenovala mlado županjo in mladega župana.
    Doštudirala je na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, postala magistrica obramboslovja in se še naprej usposabljala, med drugim na London School of Public Relations in na Young Managers Program, IEDC Bled School of Management. Svojo poklicno pot je začela na Občini Domžale na področju zaščite in reševanja ter odnosov z javnostmi, dokler ni leta 2014 postala podžupanja. Prek svojega dela je dobila odličen vpogled v delovanje lokalnih skupnosti in lokalnih oblasti, kar kot poklicna županje še nadgrajuje oz. soustvarja. Eno njenih ključnih vodil pri tem je spodbujanje odprtega komuniciranja s krajani in njihovo vključevanje pri predlogih za razvoj občine.
    Do izvolitve za županjo je bila dolga leta članica občinskega Štaba Civilne zaščite in je sodelovala pri mnogih intervencijah ob naravnih in drugih nesrečah. Pod njenim vodstvom se je občina vključila v mednarodne projekte za usposabljanje in prenos znanj na področju zaščite in reševanja (projekt Alpe Adria Knowledge Transfer – AAKT, CEP projekt v partnerstvu z U-LEAD with Europe Pomoč pri obnovi Ukrajine v okviru Mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Slovenije). Za svoje delo na področju zaščite in reševanja je mag. Kosec prejela številna, tudi državna priznanja: vladni Spominski znak za požrtvovalnost v boju proti Covidu-19, Bronasti znak Civilne zaščite za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ter Srebrni znak Civilne zaščite za posebne zasluge in izjemen prispevek pri razvijanju in krepitvi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za izume in inovacije.
    Mag. Renata Kosec si prizadeva, da bi bili občanke in občani prepoznani kot pomembni sooblikovalci lokalnega dogajanja in razvoja občine, zato se udeležuje dobrodelnih, kulturnih, športnih, gospodarskih, izobraževalnih in družabnih dogodkov, pomembnih za lokalno okolje, ter podpira prizadevanja organizatorjev in društev. Ob tem se zavzema za promocijo enakopravnosti in varstva pred diskriminacijo, integritete in ničelne tolerance do korupcije ter medgeneracijskega sodelovanja, samooskrbe in krožnega gospodarstva, zato je pogosta gostja oziroma govorka na dogodkih tudi na državni ravni. Je pobudnica ustanovitve interesnega združenja Podjetniški klub Domžale, ki je namenjeno aktivnemu sodelovanju podjetnikov pri oblikovanju in uresničevanju občinske strategije za razvoj gospodarstva, z namenom ozaveščanja o pomenu integritete in zmanjševanju tveganj za korupcijo na lokalni ravni pa mag. Kosec tesno sodeluje s Komisijo za preprečevanje korupcije.
    V prostem času je mag. Renata Kosec najpogosteje v tekaški opremi, na kolesu ali v planinah.
  • Alenka Safran Dvoršak
    Alenka Safran Dvoršak

    {Name + first and last name: 1}

    Sem Alenka Safran Dvoršak, vodja prodaje in svetovalka v Develor Slovenija že 14 let. Sem ekonomistka, žena, mama in oseba, ki ima rada ljudi, svoje delo, zdravo življenje, glasbo, petje, ples, slikarstvo in književnost. Veselijo me majhne pozornosti, lepi trenutki, zanima me razvoj družbe, pozitiven odnos do ljudi, stvari, do narave in planeta. Cenim transparentnost, intelekt, močen duh, spoštujem različnost in človeka, ne maram vzvišenosti. Navdihujejo me spoznanja na meji mojega razumevanja.

     

    DEVELOR, Sales manager, svetovalka, 2009 –
    ECOLAB, KAM, 2006 – 2008
    MAC’S MEDICAL, vodja prodaje za Slovenijo, 1997 – 2005
    SPLOŠNA BOLNIŠNICA MARIBOR, nabavni referent, 1993 – 1997
    HIDROMONTAŽA, referent zunanje trgovine, 1989 – 1993

    Univerza v Mariboru, Ekonomska fakulteta, ekonomistka zunanje trgovine

    II. GImnazija Maribor, gimnazijska maturantka

    Jeziki: aktivno znanje angleščine, nemščine, srbščine, hrvaščine, pasivno – francoščina

    Dodatna znanja, izobrazba: končana nižja glasbena šola (klavir), certifikat Kirkpatrick, certifikat TOJ Develor

    Veščine: organizacija konferenc, predstavitev tematik, priprava gradiv in projektov

    Interesi: glasba, književnost, medčloveški odnosi, DEI, zgodovina, narodnostna vprašanja, aktualna družbena problematika, šport, filmska umetnost

  • Odvetnica Vesna Fašink
    Vesna Fašink

    {Name + first and last name: 1}

    Sem odvetnica z več kot 23 let izkušenj v lastni odvetniški pisarni v Idriji. Biti odvetnica v majhnem mestu zahteva strokovno delo na več področjih. Ko te stranka sprejme, si njen svetovalec za celotno paleto pravnih problemov, ki jih življenje naplete.
    Najbolj sočutna, skrbna in odločna sem na področju pravic otrok in žrtev nasilja. Ljubezen do otrok in družin nosim v sebi še iz svojega prvega poklica, poklica učiteljice. Občutljiva sem na sistemsko diskriminacijo.

     

    Vesna Fašink, roj. Kavšek, sem se rodila 11.01.1962 v Novem mestu. Bili smo štiričlanska delavska družina (sestra je bila rojena v decembru istega leta kot jaz). Moje otroštvo so bogatili podeželje, šolska knjižnica, pisanje v Pionirski tednik Radija Slovenija, reka Kolpa, rokomet. Osnovno šolo sem obiskovala v domači vasi, Starem trgu ob Kolpi.
    Gimnazijo pedagoške smeri Ljubljana (sedaj Gimnazija Ledina) sem zaključila v juniju 1980 z odličnim učnim uspehom (Spričevalo o zaključnem izpitu Gimnazije pedagoške smeri Ljubljana z dne 27.06.1980). V zadnjem letniku gimnazije sem se januarja 1980 poročila z Dragom Fašinkom in 24. marca 1980 rodila hčerko Katjo. Še istega leta smo se zaradi moje prve zaposlitve preselili na Vojsko, leto za tem v Idrijo, kjer je še vedno naš dom.
    Na Pedagoški akademiji Ljubljana sem diplomirala junija 1982. Ker me je pravo zelo zanimalo, sem v jeseni leta 1989 pričela s študijem prava ob delu (brez vsakršne podpore delodajalca, ki do samega zaključka za moj študij ni vedel) in januarja 1995 diplomirala na Pravni fakulteti Maribor, Univerza Maribor (diploma Univerze Maribor, Pravna Fakulteta, št. 72 z dne 19.01.1995). Dne 2.12.1998 sem opravila pravniški državni izpit (potrdilo izpitne komisije št. 852 z dne 2.12.1998).
    Od jeseni leta 1980 sem zaposlena. Najprej kot učiteljica, nekaj let tudi kot pomočnica ravnateljice in v.d. ravnateljica. Bila sem uspešna pri izvajanju integriranega pouka v 3.razredu osnovne šole in sodelovala pri sestavi učbenika Drevo iz zemlje raste (za 3.razred OŠ). Od 1995 do jeseni 1998 sem bila zaposlena v občinski upravi Občine Idrija kot vodja službe za gospodarske dejavnosti. Od 4.maja 2000 pa opravljam poklic odvetnice v lastni odvetniški pisarni v Idriji. Delujem na več področjih prava.
    Največji podpornik moje poklicne poti je bil mož Drago. Sem tudi mama, stara mama (nona) in prababica dva meseca stare deklice Karoline.

     

  • Saša Mrak Hendrickson, MBA
    Saša Mrak Hendrickson, MBA

    {Name + first and last name: 1}

    Od leta 2020 živi in dela v ZDA, Washington D.C. Ima več kot 15 let izkušenj vodenja organizacij, dela v projektih za razvoj ljudi pri delu in vodstvenih veščin. Mnogi jo poznajo kot nekdanjo direktorico Združenja Manager. Življenje in delo v Ameriki ji omogoča širše razumevanje razlik med kulturami, državami, odnosi, daje vpogled v teme enakosti, raznolikosti, razlik, migracij in ostalih širših družbenih vprašanj.

     

    Saša živi in dela v Washington D.C., ZDA. Ima več kot 15 let izkušenj vodenja organizacij, dela v projektih za razvoj ljudi pri delu in vodstvenih veščin. Z aktivnim pristopom in zavzetostjo ter merljivi rezultati povezuje različne stroke in strokovnjake z namenom širšega razvoja.
    Mnogi jo poznajo kot nekdanjo direktorico Združenja Manager. Med drugim je bila tudi urednica Dnevnikove priloge Zaposlitve & kariera, skupaj z ekipo je razvila in več let vodila projekt raziskovanja in merjenja kakovosti odnosov na delovnem mestu Zlata nit, ki še danes vsako leto razglasi najboljše zaposlovalce. Bila je odgovorna urednica strokovne revije MQ za management in HR&M za razvoj organizacij in ljudi pri delu, Slovenijo je zastopala v evropskem managerskem združenju CEC. Sodeluje v različnih komisijah, izvaja in moderira delavnice, konference in poslovna srečanja. Na področju trajnostnega voditeljstva sodeluje tudi z Dansko managersko organizacijo.
    Od leta 2020 dela in živi v ZDA (Washington D.C.), kjer pomaga razvijati svetovalno podjetje na področju vladnega pogodbeništva, kot svetovalka pa sodeluje tudi z Beep Institute in Slovenskim združenjem za zakonito lobiranje. Življenje v ZDA ji je omogočilo večje razumevanje razlik med sistemi držav, kulturami, pogledi na enakost, raznolikost, pravice, odnos do okolja, družbe in družine.
  • dr. Sonja Robnik
    dr. Sonja Robnik

    dr. Sonja Robnik - ONA VE -

    Doktorica sociologije, ki se vso svojo delovno in znanstveno kariero ukvarja z različnimi vidiki delovnih okolij. Zanimajo jo predvsem trpinčenje (mobbing), spolno nadlegovanje in nadlegovanje na delovnem mestu. O teh temah predava, vodi delavnice, svetuje delodajalcem in sindikatom, jih raziskuje in o njih piše.
    Področje trpinčenja (mobbing), spolnega nadlegovanja in nadlegovanja na delovnem mestu:
    – izvajanje usposabljanj delodajalcev, sindikatov … za preventivno delovanje in obravnavo primerov
    – svetovanje delodajalcem in sindikatom – priprava internih aktov s področja varovanja dostojanstva na delovnem mestu, svetovanje s področja celostnega pristopa
    – predavanja in delavnice za različne ciljne skupine
    – pisanje člankov, ozaveščevalnih gradiv, smernic
    – sodelovanje s stanovskimi združenji in sindikati
    – izvajanje raziskav
    – občasno svetovanje žrtvam teh vrst nasilja

    Področje pozitivne psihologije:
    – certificirana trenerka pozitivne psihologije

    Objave (izbor):
    Lešnik Mugnaioni, Doroteja, Sonja Robnik, Darinka Klemenc in Irena Špela Cvetežar (ur.): Nasilje. NE! Priročnik za obravnavo nasilja v zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih. (sourednica in avtorica poglavij: Obravnava spolnega nadlegovanja in nadlegovanja zaradi spola, Obravnava trpinčenja, Obravnava spletnega nasilja)
    Robnik, Sonja (2022): Delo na domu. Vidik varnosti in zdravja pri delu. Rezultati raziskave Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
    Robnik, Sonja (2021): Priporočila za obravnavo spletnega nasilja. V: Utrip XXIX(3), 47-54
    Robnik, Sonja (2021): Priporočila za obravnavo spolnega nadlegovanja in nadlegovanja zaradi spola na delovnem mestu. V: Utrip XXIX (1), 43-50
    Robnik, Sonja (2019): Priporočila za obravnavo trpinčenja na delovnem mestu. V: Utrip XXVII (9), 51-58.
    Robnik, Sonja (2019): Senčne plati feminizacije poklica: ali se lahko zgodijo tudi prevajanju? V: Bela knjiga o prevajanju 2018 (ur. Barbara Pregelj). Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev.
    Robnik, Sonja (2017): “Imej, no, malo smisla za humor!” Pogled od zunaj na spolno nadlegovanje v zdravstveni negi. V: Utrip XXV (9), 25-26.
    Robnik, Sonja (2017): (Ne)plačano delo: zakaj je uravnoteženost nujna in kako jo doseči? V: Usklajevanje dela in družine. Regijski pregled in smernice, 21-28. Ljubljana: Združenje delodajalcev Slovenije.
    Robnik, Sonja (2016): Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba. Pregled razvoja na področju enakosti spolov v Sloveniji, 1991-2006. Ljubljana: MDDSZ.
    Robnik, Sonja (2015): Transparentnost in nediskriminacija pri kadrovanju: načeloma da, v praksi pa … V Faganel, Anisa et al. (ur.): Vključi vse: zbornik za enake možnosti v vodenju. Ljubljana: Združenje Manager.
    Robnik, Sonja (2015): Enakost spolov na mestih odločanja – pomen transparentnega kadrovanja. Ljubljana: MDDSZ.
    Robnik, Sonja (2013): Trpinčenje: spolna neenakost in vloga organizacije. Doktorska disertacija. Ljubljana: FDV.
    Robnik, Sonja (2012): Teoretski koncepti, družboslovne raziskave ter pojav trpinčenja med in nad zaposlenimi v zdravstveni negi. Obzornik zdravstvene nege, 46(2), 127-136.
    Robnik, Sonja (2012): Zdravstvena nega potrebuje dostojanstvo in dostojanstvo potrebuje nego. Utrip, XX (2), 14-15.
    Robnik, Sonja (2011): Merilo »ne spol, ampak sposobnost«. MQ, 18, 16-17. Ljubljana: Združenje Manager.
    Robnik, Sonja (2010): Trpinčenje na delovnem mestu: ko je pekel sinonim za službo. Utrip, XVIII(10), 14-15.
    Robnik, Sonja (2010): Domestic Violence against Women: When the Practice Creates the Theory. The Slovenian Case. V Fabian, Katalin (ed.): Domestic Violence in Postcommunist States: Local Activism, National Policies, and Global Forces. Indiana University Press
    Robnik, Sonja (2009): (Ne)Razumljeni NE?! Spolno nadlegovanje in nadlegovanje zaradi spola na delovnem mestu. Ljubljana: i2.

  • mag. Lia Bordon
    mag. Lia Bordon

    mag. Lia Bordon - ONA VE - Lia Bordon Ona Ve

    Sem mag. Lia Bordon, coachinja za ženske, psihoterapevtka, predavateljica, zagovornica transspolnih oseb, LGBT+ osebnost leta 2023. Po izobrazbi sem magistrica znanosti iz državnih in evropskih študij ter diplomirana varstvoslovka. Fakultativno sem doštudirala transpersonalno psihoterapijo in coaching. Predvsem pa sem ženska, žena in mati z neobičajno življenjsko zgodbo. Iz nje črpam znanja, izkušnje in navdih, s katerimi pomagam tistim, ki trčijo v na videz nepremostljive izzive življenja.
    Moja posebnost je, da sem sem se rodila kot ženska, ki ji je bil ob rojstvu pripisan moški spol. Spoznanje, da bi se morala roditi kot deklica, sem v zgodnjem otroštvu potlačila v nezavedno in 42 let skušala živeti v vlogi, pripisani ob rojstvu. Spomin na deklico je potonil v pozabo, notranji nemir je ostal. Pehal me je v iskanje same sebe, ne da bi vedela, kaj točno iščem.

    Življenje me je peljalo od študija do študija, skozi raznolike poklice in udejstvovanja, ki na videz nimajo nič skupnega. Študiju varstvoslovja sem dodala magisterij znanosti iz državnih in evropskih študij ter fakultativni študij transpersonalne psihoterapije in coachinga. Raziskovala sem različne tehnike in pristope, s katerimi si lahko pomagamo v iskanju osebnega napredka.

    Poklicno pot sem začela kot novinarka in voditeljica dnevno-informativnih oddaj na Radiu Slovenija, jo nadaljevala v razvoju nepremičninskih projektov, za tem ustanovila podjetja za osebno in poslovno svetovanje, bila sem vodja Gasilske šole ter vodja Centra za obveščanje Republike Slovenije na Upravi RS za zaščito in reševanje. Poklicno in prostovoljno sem se udejstvovala doma in v tujini, med drugim sem bila leta 2021 vodja 2. odprave mednarodne misije za gašenje katastrofalnega požara v naravi v Severni Makedoniji. V vsem, kar sem počela, sem bila uspešna, a se kljub temu nisem našla.

    Vztrajnost v iskanju sebe je obrodila sadove nekega decembrskega večera leta 2020. Spontan čustveni preboj je vnovič prebudil spoznanje o moji pravi spolni identiteti, ki sem ga v globine nezavednega potisnila v ranem otroštvu. Ta odrešilni moment je moj svet obrnil na glavo. Pred menoj je bila najtežja preizkušnja, na katero me je življenje pripravljalo 42 let. Vstopila sem v tranzicijo, v potrditev spola, ki ga od nekdaj doživljam v sebi. Vse, kar sem ustvarjala desetletja, se je čez noč sesulo v prah. V letu in pol, ki je sledilo, sem bila pogosto na robu obupa, večkrat sem razmišljala o samomoru, a kljub teži preizkušnje vztrajala. Življenje sem si z ženo in otroki postavila na novo, v novem okolju, z novimi ljudmi. Bilo je nepredstavljivo mučno, boleče in težko, vendar čez vse nagrajujoče.

    Zdaj živim tako, kot sem že v otroštvu čutila, da bi bilo prav – kot ženska – iskreno in avtentično. Svojo zgodbo delim s svetom, vodim usposabljanja in delavnice za vzpostavitev vključujočih delovnih okolij za transspolne in druge LGBT+ osebe, kot profesionalna coachinja se posvečam predvsem ženskam, ki si želijo pristnega življenja in udejstvovanja v svojem poklicu. Vse to v želji, da bi vse_i, ki trčijo v takšne ali drugačne na videz nepremostljive izzive, našle_i pot do avtentičnega izražanja sebe ter življenja v družbi pravičnosti in enakosti.

  • Eva Sorčan
    Eva Sorčan

    {Name + first and last name: 1}

    Sem Eva Sorčan, kmalu tudi diplomirana novinarka. Stara sem 23 let in delam v marketingu farmacevtske firme InnoPharma, kjer smo v podjetju močan ženski kolektiv. Poleg tega sem udeležena tudi v slovenskem in mednarodnem športnem prostoru. Sem bila edina ženska govorka na svetovnem prvenstvu v rokometu poleti 2022 za članice do 21 let. Prav tako sem bila novembra istega leta edina ženska govorka na evropskem rokometnem prvenstvu za članice v Stožicah.

    Sem Eva Sorčan, rojena 11. 11. 1999 v Celju. Trenutno sem zaposlena v marketinški ekipi farmacevtske firme InnoPharma. Obiskujem Fakulteto za družbene vede v Ljubljani in letos sem se odločila za absolventsko leto, kar pomeni, da bom ob koncu študijskega leta diplomirana novinarka. Delujem na področju digitalnega marketinga in športa v slovenskem in mednarodnem prostoru.

    V letu 2022 sem bila edina ženska govorka na svetovnem prvenstvu v rokometu za članice do 21 let, ki je bilo v Celju. Prav tako sem bila novembra istega leta edina ženska govorka na evropskem rokometnem prvenstvu za članice v Stožicah. Izkušnje z govorjenjem pred polno dvorano mi tako ne predstavljajo težav.

    V letih od 2020 do 2022 sem bila dve leti edina tiskovna predstavnica moškega nogometnega kluba iz Celja. Moje delo je bilo sodelovanje na tekmah, objavljanje na družbenih omrežjih, govorjenje na tiskovnih konferencah, pripravljanje planov in opravljanje analiz objav na družbenih omrežjih, produciranje video vsebin z nogometaši … V Celju sem prav tako sodelovala pri organizaciji dogodkov (koncertov) preko podjetja Majkdrop in pol leta vodila družbena omrežja podjetju Avtocenter A2S Celje.

    V letu 2022 sem šest mesecev pisala za Slovensko tiskovno agencijo – šport.

    Poleg tega delam na različnih projektih v okviru marketinga: pisanje za spletne strani, prevajanje spletnih strani v agnleščino, ki jo tekoče govorim že od petega leta, optimizacije spletnih strani. V decembru sem preko Innopharme s pomočjo hrvaške agencije Alert razvijala svojo prvo marketinško kampanjo. V okviru te smo posneli oglase, ki se še zdaj vrtijo po družbenih omrežjih. Sodelujem še pri snemanju in fotografiranju nepremičnin za nepremičninske agencije.

    Rada razpravljam o aktualnih temah, predvsem kar se tiče sociologije dela, (ne)enakosti spolov v delovnem okolju … Sama sem iz delovnih izkušenj do sedaj doživela kar nekaj nevšečnosti. Na fakulteti sem prav tako vedno obiskovala predmete, ki so to poudarjali in se spustili v globino družbenih problemov in spolnih neenakosti. Sem željna izkušenj in novega znanja, ki ga nikoli ni premalo.

  • mag. Tatjana Bobnar
    mag. Tatjana Bobnar

    {Name + first and last name: 1}

    Sem magistra pravnih znanosti in celotno svojo poklicno kariero, ki sem jo preživela v slovenski policiji oziroma v sistemu ministrstva za notranje zadeve, sem z razlicnimi projekti ( od priprave sprememb zakonodaje, vodenja usposabljanj…) posvetila razvoju in učinkovitejšemu delu slovenske policije, s posebnim poudarkom na področju preiskovanja kaznivih dejanj nasilja nad ženskami, družinskega nasilja, spolne zlorabe otrok, krepitvi spoštovanja človekovih pravic in vladavine prava.

    Tatjana Bobnar
    Junij 2022-December 2022
    Ministrica za notranje zadeve v Vladi RS
    -vodenje ministrstva z 2 organoma v sestavi

    Marec 2020 – junij 2022
    Svetovalka generalnega direktorja policije
    – nosilka predmeta in predavateljica kazenskega prava na Policijski akademiji
    -vodenje odbora za etiko in integriteto v policiji
    -sodelovanje pri pisanju terminološki slovarja

    December 2018 – marec 2020
    Generalna direktorica policije
    -vodenje slovenske policije

    Marec 2009 – december 2018
    Namestnica generalnega direktorja policije
    -vodenje številnih projektov v policiji – ustanovitev posvetovalnega telesa za enakost spolov v policiji, vodenje projekta v policiji priprave nove policijske zakonodaje, sodelovanje pri pripravi številnih strokovnih podzakonskih aktov s področja policijskih postopkov in policijske.organizacije, vodenje projekta krepitve etike in integritete v policiji, vodenje projekta psihološke pomoči in podpore v policiji, vodenje delovne skupine za odpravo administrativnih bremen v policiji, sodelovanje z vladnimi in nevladnimi organizacijami na temo odprave stereotipov in diskriminacije na področju spola, spolne usmerjenosti, sodelovanje pri preventivnih projektih na temo preprecevanja nasilja nad ženskami in nasilja v družini, vodenje priprave nove policijske strategije za delo v skupnosti, predsednica programskega sveta policijske akademije, soustanoviteljica in vodja sveta za policijsko pravo in pooblastila, predavateljica kazenskega prava v Policijski akademiji….

    2007-2009
    Pomočnica direktorja uprave kriminalistične policije
    -vodenje in koordinacija dela na področju pravno sistemskih zadev in sprememb kazenske zakonodaje

    2005-2007
    Pomočnica direktorja Policijske uprave Ljubljana
    – koordinacija dela policijske uprave na vseh segmentih delovanja policije na regionalni ravni

    2002-2007
    Vodja službe za operativno podporo Policijske uprave Ljubljana
    – vodenje službe in skrb za finančno, materialno tehnično in logistično podporo vsem službam policijske uprave Ljubljana

    1996- 2002
    Vodja skupine za mladoletniško kriminaliteto , Sektor kriminalistične policije, Policijska uprava Ljubljana
    – vodenje kriminalistov pri preiskavi kaznivih dejanj nasilja v družini, spolnega nasilja, usposabljanje policistov, sodelovanje v multidisciplinarnih timih

    1993-1996
    Kriminalistka v skupini za mladoletniško kriminaliteto, Policijska uprava Ljubljana

    1984-1988
    Družboslovni tehnik
    Srednja jezikovna in družboslovna šola Ljubljana
    Angleški, italijanski, nemški jezik, psihologija, filozofija, sociologija

    1988-1993
    Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta, kriminologijo, kazensko procesno pravo, kazensko materialno pravo, ekonomika, filozofija prava, rimsko pravo, mednarodno pravo

    2000-2004
    Magister pravnih znanosti
    Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta, sodna psihopatologija, kazensko pravo, kriminologija

    Vodstvene kompetence:
    Vodenje velikih sistemov, vodenje projektov, multidisciplinarnih delovnih skupin, vodenje priprave predlogov sprememb zakonov…..
    Opravljeno usposabljanje CEPOL za najvišje policijske vodje TOPSPOC, Police leadership, Train the Trainers 1, 2, CEPOL vloga žensk v policiji,…..

  • Ana Ilievska Završnik MCIL CL
    Ana Ilievska Završnik MCIL CL

    {Name + first and last name: 1}

    Univerzitetna diplomirana slovanska jezikoslovka in sociologinja kulture, ustanoviteljica jezikovne šole Language Yoga – šola makedonskega in slovenskega jezika v Londonu, univerzitetna predavateljica, prevajalka in prostovoljka.

    Že dvajset let sem aktivna v zasebnem in javnem sektorju v Veliki Britaniji, v Severni Makedoniji in v Sloveniji. Z veseljem svetujem različnim institucijam, ki pri svojem cilju rade dodajo kanček jezikovnega in kulturnega bogastva.

    Družba in kulturni običaji so me navdušili, ker sem imela privilegij živeti v kar nekaj državah. Trenutno se ukvarjam z vprašanjem, kako jezik vpliva na identiteto, ki ga rada predstavim na raznih lingvističnih konferencah in drugih dogodkih za jezikovne strokovnjake.

    Želim ustvariti svet, v katerem bo imela beseda tujec pozitivno konotacijo in v katerem bo izginila fraza “prestar/a sem za jezike”. Dokler sem živela v Sloveniji, sem zato sodelovala z Amnesty International kot koordinatorka za Balkan in prevajalka, sedaj pa prostovoljim kot prevajalka pri Translators without borders. Kot jezikovna mentorica pri Slovenski filantropiji na daljavo nudim jezikovno podporo ukrajinskim beguncem, da bi se lažje integrirali v slovensko družbo. Trenutno razvijam jezikovne tečaje za starejše, ki bi si ob jutranji kavi radi privoščili jezikovno jogo namesto rogljička, ampak nič hudega, če bi ga vseeno radi obdržali. :)

    Moje poslanstvo je nenehen boj proti diskriminaciji, tako spolni in narodnostni, kot tudi jezikovni, zato zagovarjam pomen vseh jezikov, ne glede na to, kako in kdaj so nastali. Zavzemam se za njihov obstanek s krepitvijo odnosov med njihovimi govorci in ozaveščanjem o pomenu jezika in različnih kultur na javnih nastopih, delavnicah in drugih strokovnih dogodkih.

    V prostem času rada odgovarjam na slovnična vprašanja študentov na forumih, obiskujem galerije in muzeje. Ob petkih me lahko najdete v mojem lokalnem parku Dulwich park, kjer promoviram svoja dva jezika preko pogovora z mimoidočimi in organiziranih sprehodov za jezikovne strokovnjake in obiskovalce naših tečajev.

    Članica:

    Chartered Institute of Linguist – CIOL v Londonu
    Linguistic Association of Great Britain
    British Association of Applied Linguistic
    British Association for Soviet Slavonic and East European Studies

    Z veseljem stopim v stik z vsemi, ki bi to želeli.

    http://linkedin.com/in/ana-ilievska-zavrsnik
    https://languageyoga.school/
    http://ilievska-zavrsnik.com

  • Ana Petrič
    Ana Petrič

    Ana Petrič - ONA VE -

    Sem Ana Petrič. Polna izkušenj s področja dela s starejšimi, magistra socialnega dela in direktorica DEOS Centra starejših Notranje Gorice. Za svoje delo sem prejela precej potrditev in nagrad. V čast si štejem, da delam z ljudmi z izjemnimi življenjskimi zgodbami, znanji in modrostmi. Vsak dan me nekaj novega naučijo in spodbujajo, da vztrajam na področju dela s starejšimi. Skupaj razbijamo stereotipe in kažemo, da je marsikaj možno, če le sta volja in energija.
    Na kratko o meni:
    25. avgusta 2022 sem dopolnila 40 let. Ravno prav, da sem prišla do določenih spoznanj in modrosti o tem, kaj je v življenju pomembno in sicer: odnosi, spoštovanje drugih in sebe, družina, zdravje, ljubezen ter namen življenja. Moj namen življenja je zagotovo delovati tudi v dobro drugih. Zato sem že kot otrok rada pomagala šibkejšim in ranljivim skupinam ter hitro prepoznala stiske in se znala nanje primerno odzvati. Starejši ljudje so mi bili od nekdaj posebej blizu. Ugotovila sem, da se lahko od njih mnogo naučim, da imajo ogromno izkušenj in prav poseben smisel za humor. Vsako preizkušnjo, dogodek, leto delovanja ugotavljam, da je to moje življenjsko poslanstvo, katerega z veliko mero energije, empatije, kreativnosti in dobre volje z veseljem opravljam.
    Delovne izkušnje:
    2005- 2015 V DEOS Centru starejših Cerknica sem se preizkusila na različnih delovnih mestih.
    Pogodbi o zaposlitvi na delovno mesto strežnice so z ustreznim izobraževanjem ter marljivim delom sledile spremembe in tako sem opravljala delo negovalke, socialne oskrbovalke, receptorke, animatorke, delovne inštruktorice, tajnice, pripravnice socialnega dela, vodje varovane enote. Po navodilu nadrejenih sem poprijela za vsa dela, za katera sem bila kompetentna in usposobljena.
    Hitro sem prepoznala pomembnost medgeneracijskega sodelovanja in prostočasnih aktivnosti. Velik potencial sem videla v povezovanju s skupnostjo. Poleg svojega delokroga sem prevzela še načrtovanje, organizacijo in izvedbo dogodkov, ki so pomembno vplivali na kvaliteto bivanja in življenja starejših.
    2015- v teku Leta 2015 sem prejela ponudbo za zaposlitev na delovnem mestu direktorice DEOS Centra starejših Notranje Gorice. Na tem mestu sem pričela hitro uresničevati vse zamisli, ideje, realizirati inovativne primere dobrih praks obravnave starejših. S timskim delom in zavedanjem, da smo uspešni, če delujemo skupaj in vsakdo prispeva delček sebe, smo dosegli nepredstavljivo. V dobrih šestih letih smo pomembno prispevali k področju socialnega varstva v Sloveniji in lahko rečem da tudi v tujini. Naše ideje, projekte uspešno kopirajo po drugih domovih in centrih za starejše širom države.
    Moje osrednje lastnosti:
    Prijatelji menijo, da sem poštena in iskrena ter vedno pripravljena pomagati. Delodajalec, da sem proaktivna in lojalna.
    Javnost me vidi, kot strokovnjakinjo s področja obravnave starejših, humanitarko, idejno vodjo številnih medgeneracijskih projektov. Sama zase bi rekla, da sem delovna, pozitivna in da znam v vsakomur poiskati nekaj dobrega.
    Izobrazba:
    2014 Diplomirala na Fakulteti za socialno delo (UN)
    2019 Magistrirala na Fakulteti za socialno delo
    Dodatna izobraževanja:
    2017 Šola za vodenje socialno varstvenih zavodov
    Pomembni dosežki:
    2016 Posebno priznanje- Najtoplejši domovi starejših
    2017 1. mesto na F3ŽO, za Naj medgeneracijski projekt- varstvo otrok zaposlenih
    2019 Ime meseca avgusta na radiu Val 202, za inovativni medgeneracijski projekt Počitnice v zameno za prostovoljno delo
    2020 Naj prostovoljski projekt leta 2020, Mala pozornost za veliko veselje
    2020 Nagrada za izstopajoče kvalitetno in strokovno delo v zadnjih petih letu v letu 2020 na področju socialnega varstva, podeljena s strani Republike Slovenije, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
    2020 Državna nagrada Jabolko navdiha, podeljeno s strani predsednika Republike Slovenije
    2021 Priznanje občine Brezovica za dobro sodelovanje in ravnanje v času Covid- 19
    2021 Nominiranka za Ona 365
    2021 Zavrnila nominacijo za Slovenko leta, ker tako želela podpreti svojo vzornico, ki je tudi bila kandidatka.
    2023 Priznanje Ameriške gospodarske zbornice, Poslovna liderka leta 2023

    Pomemben mož je dejal: »Ana Petrič, z domiselnimi in vključujočimi projekti pooseblja vrednote medgeneracijske solidarnosti in
    bogati življenja srebrne generacije.«

  • dr. Vesna Mikolič
    dr. Vesna Mikolič

    {Name + first and last name: 1}

    Dr. Vesna Mikolič je jezikoslovka, redna profesorica in znanstvena svetnica, profesorica slovenskega in italijanskega jezika, esejistka in publicistka. Je predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper in predavateljica na Univerzi v Trstu. Ukvarja se s pomenoslovjem, medkulturno pragmatiko, nenasilno komunikacijo, jezikom turizma in književnosti. Zasnovala je model poučevanja jezika in književnosti za preprečevanje konfliktov TILKA. Je avtorica prek 500 del, pogosto gostuje v tujini.

    Dr. Vesna Mikolič je redna profesorica in znanstvena svetnica na področju jezikoslovja, profesorica slovenskega in italijanskega jezika, esejistka in publicistka. Ukvarja se z jezikom in kulturo, jezikovno politiko, etnično identiteto, medkulturno pragmatiko, nenasilno komunikacijo, pomenoslovjem, terminologijo, analizo diskurza v znanosti, turizmu in literaturi ter literarno pragmatiko.
    Diplomirala, magistrirala in doktorirala je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med podiplomskim študijem je prejela štipendijo za izpopolnjevanje na Univerzi v Trstu in na Okanagan University College pri British Columbia University v Vancouvru.
    Leta 1997 se je zaposlila na novoustanovljenem Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, kjer je zaposlena še danes. Sodelovala je pri ustanavljanju Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer je vzpostavila tudi študijski program slovenistike in bila prva predstojnica slovenističnega oddelka, med letoma 2004 in 2012 pa je bila dekanja te fakultete.
    Danes je predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Je vodja in članica več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov in nosilka raziskovalnega programa »Razsežnosti slovenstva v tretjem tisočletju med lokalnim in globalnim«. Poleg tega od leta 2016 predava tudi na Katedri za slovenski jezik in književnost Oddelka za humanistiko Univerze v Trstu. Bila je mentorica mladim raziskovalcem (doslej petim) in mentorica številnim študentom pri diplomskih, magistrskih in doktorskih delih. S predavanji je gostovala na številnih tujih univerzah v ZDA, Kanadi, Rusiji, na Japonskem, v državah EU in nekdanje Jugoslavije. Z referati nastopa na znanstvenih konferencah doma in po svetu. Bila je tudi vodja programskih odborov več mednarodnih znanstvenih konferenc, med drugim direktorica konference ob začetku predsedovanja Slovenije Evropski uniji in začetku Evropskega leta medkulturnega dialoga »Medkulturni dialog kot temeljna vrednota EU« v pristojnosti Evropske komisije in Ministrstva za kulturo RS.
    Je utemeljiteljica medkulturne slovenistike in modela medkulturnega poučevanja jezika in književnosti za nenasilno komunikacijo TILKA (Teaching Interculturality through Language and Literature for Conflicts Avoidance). Je avtorica prek 500 bibliografskih enot, med drugim je avtorica petih znanstvenih monografij Ethnic Identity and Intercultural Awareness in Modern Language Teaching: Tilka Model for Ethnic Conflicts Avoidance (New York: Nova Science Publishers), Jezik v zrcalu kultur in Govor turizma (obe Koper: Znanstvena založba Annales), Izrazi moči slovenskega jezika (Koper: Znanstvena založba Annales, Ljubljana: Slovenska matica) in Ali bereš Cankarja? (Ljubljana: Slovenska matica), urednica in soavtorica Turističnega terminološkega e-slovarja TURS, Turističnega korpusa TURK ter redaktorica Bosansko-slovenskega slovarja (Sarajevo, Ljubljana).
    Je tudi esejistka in publicistka, svoje eseje, kolumne in komentarje objavlja v časopisih (Primorske novice, Delo) in revijah (Sodobnost, Mladika, Dialogi, Primorska srečanja, Fontana), leta 2017 je bila med petimi nominiranci za najboljši esej revije Sodobnost.
    Je članica uredniškega odbora več mednarodnih znanstvenih revij: Annales: Anali za istrske in mediteranske študije (Koper), znanstvene revije za teoretsko in uporabno jezikoslovje in literaturo Colloquium (Celovec) in Croatian Journal of Education (Zagreb). Je sourednica knjižne zbirke Pont v sozaložništvu založbe Beletrina in Annales ZRS Koper.
    Je podpredsednica Slovenske matice, kjer je tudi članica Upravnega odbora in vodja Odseka za slovenski jezik ter urednica zbirke ponatisov Cankarjevih del. Je članica Upravnega odbora Slovenskega centra PEN in Ženskega odbora SC PEN Mira. Je predsednica Slavističnega društva Koper in podpredsednica Društva za uporabno jezikoslovje. Prav tako je oz. je bila članica različnih strokovnih komisij in društev doma in v tujini, med drugim Strokovnega sveta Zlati kamen, Sveta JAK, strokovnih komisij za področje knjige in bralne kulture pri MK, programskega odbora RTV Slovenija za italijanski narodnostni program idr.
    Je prejemnica več nagrad, in sicer študentske Prešernove nagrade Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za diplomsko delo leta 1990, nagrade Sklada za znanstveno odličnost Univerze na Primorskem leta 2011 in nagrade ZRS Koper za vrhunske znanstvene dosežke »Glasnik znanosti« leta 2017.
  • Mag. Lilijana Kozlovič
    Mag. Lilijana Kozlovič

    {Name + first and last name: 1}

    Sem magistra pravnih znanosti in se 40 let ukvarjam z pravnimi vsebinami različnih pravnih področij. Največ teoretičnega in praktičnega znanja imam na področju kazenska in prekrškovnega prava, upravnega prava, delovnega prava, varstva osebnih podatkov, integritete in zaščite prijaviteljev, upravljanja s tveganji, svetovanje pri vodenju, izdelavi internih aktov. Velika dodana vrednost na pravnem področju je magisterij s področja filozofije prava, teorije države in sociologije prava, ki pravnem

    Trenutno nudi storitve pravnega svetovanja v okviru Libra Consultiranje, poslovno, pravno in nepremičninsko svetovanje. Diplomirala in magistrirala je na Pravni fakulteti v Ljubljani. Njena karierna pot je zelo bogata: različna delovna mesta v Policiji, zaposlena na MJU, načelnica Upravne enote Koper, poslanka Državnega zbora, generalna sekretarka Vlade, direktorica Agencije za okolje, ministrica za pravosodje, svetovalka Zagovornika načela enakosti in Komisije za preprečevanje korupcije. Opravljen ima pravniški državni izpit, izpit za vodenje in upravljanje ter zaključena številna druga usposabljanja. Bila je sodnica porotnica na Delovnem sodišču v Kopru, članica izpitne komisije Vrhovnega sodišča RS za opravljanje pravniških državnih izpitov in članica izpitne komisije za opravljala izpita iz upravnega postopka. Večkrat je sodelovala na različnih konferencah in predavala na Fakulteti za upravo, Upravni akademiji. Kot poslanka, generalna sekretarka in ministrica za pravosodje ima tudi bogate mednarodne skušnje, še posebej v sodelovanju z institucija Evropske unije. Ima tudi bogate izkušnje z vodenjem nevladnih organizacij. Poleg strokovnih ima bogate vodstvene kompetence: usposobljenost za vodenje in upravljanje v upravi z opravljenim izpitom, usposobljenost za upravljanje s človeškimi viri upravljanje s tveganji; usposobljenost in kompetence s področja kreativnosti in inovativnosti v javni upravi; sposobnost vodenja teamov, delovnih skupin; pogajalske kompetence; usposobljenost za modele in sisteme vodenja kakovosti v javni upravi ter notranje ocenjevanje po modelu CAF; usposobljenost za medkulturne kompetence te; usposobljenost za nastopanje v javnosti;
  • mag. Barbara Žgajner
    mag. Barbara Žgajner

    {Name + first and last name: 1}

    Svoje otroštvo in mladost sem preživljala v rodnih Trbovljah, ki so dale pečat moji poklicni odločitvi in poti. Danes živim z družino v mirni okolici Maribora. Po izobrazbi sem magistrica socioloških znanosti, s specializacijo s področja socialnega dela v skupnosti. In tu je tudi moje srce. Z vero in iskreno željo, da je človek največje bogastvo družbe, so moja vsakdanja prizadevanja usmerjena v uresničevanje tega poslanstva na osebni in medosebni ravni. Preprosto – ljubim življenje.

    Rodila sem se leta 1976 v Trbovljah. Po izobrazbi sem magistrica socioloških znanosti, s specializacijo s področja socialnega dela v skupnosti.
    Poklicno pot sem začela kot strokovna sodelavka v Državnem zboru Republike Slovenije.
    Leta 2004 sem bila prvič izvoljena v Državni zbor Republike Slovenije, kjer sem bila poslanka dva mandata. Med drugim sem bila predsednica komisije DZ po Zakonu o preprečevanju korupcije, članica odbora za zdravstvo, ter podpredsednica odbora za delo, družino, socialno politiko in invalide. Bila sem tudi članica delegacije Državnega zbora v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope in slovenska predstavnica v Evropskem odboru regij.
    Imam več let delovnih izkušenj na področju socialnega varstva ter dobro poznavanje zakonodaje in sistemske ureditve socialnega varstva.
    Od leta 2019 sem direktorica javnega zavoda Center za pomoč na domu Maribor. Pod mojim vodstvom je zavod izpeljal dva izjemno pomembna evropska projekta v luči dolgotrajne oskrbe. Leta 2021 je Center za pomoč na domu Maribor prejel Znak strokovne odličnosti, ki ga Socialna zbornica podeljuje enkrat letno za zgledno opravljeno strokovno delo in vidne dosežke na področju Socialnega varstva. Delovni kolektiv Centra za pomoč na domu Maribor je v letu 2021 tudi prejemnik priznanja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za dosežke na posameznem področju v zadnjih dveh letih, leta 2022 pa smo prejeli tudi nacionalno priznanje resornega ministrstva za primer dobre prakse na področju varnosti in zdravja pri delu 2020 – 2022.
    V letih 2020 – 2022 smo se uspešno spopadli z epidemijo koronavirusa, za kar smo prejeli tudi spominski znak Vlade Republike Slovenije.
    Svoje znanje ves čas izpopolnjujem in dopolnjuje s praktičnimi izkušnjami v okviru udeležbe na seminarjih in izobraževanjih. Sem predavateljica v programu Nacionalna poklicna kvalifikacija socialni oskrbovalec/socialna oskrbovalka. Aktivno sodelujem s Socialno zbornico Slovenije. Moja prizadevanja so usmerjena v družbeno odgovornost, tako na delu kot v privatni sferi.
  • Mirjana Jarc
    Mirjana Jarc

    Mirjana Jarc - ONA VE -

    Humanitarka. Živim spoštljivo, hvaležno, sočutno, pravično, ljubeče … Večna radovednica. Z razkošjem v glavi. Prostovoljstvom v krvi. (Za)upam v moč človeštva, da se mobilizira za dobro in ustvari boljši svet. Verjamem v pravico, poslanstvo in prizadevanje ljudi za spremembe zase, za svoje skupnosti in za svet.

    Politologinja po izobrazbi, v praksi novinarka in urednica v elektronskih in tiskanih medijih, svetovalka na področju odnosov z javnostmi.

    Upokojenka po statusu.

    Kraj bivanja:
    Spodnja Slivnica, Grosuplje
    Poslovno pot sem pričela konec sedemdesetih zadnjega stoletja prejšnjega tisočletja na Radiu Študent, kjer sem delala kot novinarka, urednica in pozneje direktorica in glavna urednica, odgovorna za poslovanje, razvoj medija in njegovih ustvarjalcev. Radio Študent je takrat najmočnejši steber neodvisne medijske prakse. Nadaljevala sem v tedniku Mladost, časopisu tedanje Zveze socialistične mladine Jugoslavije, kot urednica kulture. Med drugim sem bila odgovorna za predstavljanje mladinske ustvarjalnosti doma in po svetu, s poudarkom na trendih v pop glasbi, filmski, literarni in likovni ustvarjalnosti. Potem sem nekaj let delala v delovni skupnosti Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije kot strokovnopolitična delavka v centru za obveščanje in propagando, sodelovala v volilnih kampanijah prvega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana, urejala časopis Predsednik. Nadaljevala sem na področju odnosov z javnostmi v agencijah Interakcija in Studio marketing, podjetju Fotona, leta 1995 pa sem se pridružila ekipi Pro Plusa, ki je pripravljala zagon prve komercialne televizije v Sloveniji. Kot direktorica marketinga POP TV sem opravljala zahtevno nalogo pozicioniranja prve komercialne TV na dotedaj monopolnem slovenskem televizijskem prizorišču. Pozneje sem kot direktorica marketinga Kanala A vodila preobrazbo alternativne v komercialno televizijo, ki je kmalu postala enakovredna igralka na vse bolj konkurenčnem domačem televizijskem prizorišču.

    Kot svetovalka na področju odnosov z javnostmi in javnih zadev sem v mednarodni agenciji Mmd, katere naslednica je Grayling d.o.o. sooblikovala in vodila izvajanje komunikacijskih strategij za velike mendarodne družbe na področju prehrane, farmacije, informacijske tehnologije, prometa, obrambe in gradbeništva Leta 2007 sem ustanovila Praksis d.o.o., kjer sem delala kot svetovalka in direktorica. Poleti 2014 sem se pridružila ekipi Službe za odnose z javnostmi UKC Ljubljana in med drugim sodelovala pri pripravljanju časopisa INTERNO, februarja 2015 pa Rdečemu križu Slovenije – Zvezi združenj, kjer sem kot samostojna strokovna sodelavka za odnose z javnostmi in pridobivanje sredstev skrbela za utrjevanje ugleda najstarejše in največje humanitarne organizacije pri nas.

    Prostovoljstvo je del mojega življenja vse od sedemdesetih let zadnjega stoletja prejšnjega tisočletja, ko sem kot brigadirka, komandantka brigade in akcije sodelovala na več mladinskih delovnih akcijah, pozneje pa v aktivnostih različnih humanitarnih organizacij kot so Beli obroč, Fundacije Drevored in zadnja leta predvsem Rdeči križ Slovenije.

  • Ursula Lavrenčič
    Ursula Lavrenčič

    {Name + first and last name: 1}

    Ursula Lavrenčič je podjetnica, oblikovalka, nagrajena umetnica in soustanoviteljica Hopalai – startupa, ki stoji za projektom KOBI. Njeno poslanstvo in strast je izumljati, oblikovati in razvijati orodja, ki otrokom pomagajo pri učenju branja. Kot mati treh otrok globoko razume pomen dobre izobrazbe. Preden je ustanovila Hopalai, je Ursula delala na stičišču oblikovanja, umetnosti in znanosti, vodila je različne projekte v umetniškem in poslovnem svetu.

    https://www.linkedin.com/in/megla/
  • Dr. Nina Tuš Špilak
    Dr. Nina Tuš Špilak

    Dr. Nina Tuš Špilak - ONA VE - SC6 8298 1

    Sem radovedna in vedoželjna ženska, mama treh živahnih otrok, žena, sestra, prijateljica, doktorica znanosti sociologije, Diversity, equity & inclusion ambasador v našem podjetju in še mnogo več.
    Različnost, vključenost in zagotavljanje enakih možnosti za vse so načela, ki me vodijo tako v osebnem kot profesionalnem življenju.
    Verjamem v enakost, ker menim, da lahko ob praznovanju razlik med ljudmi dosežemo najboljše rezultate. V tem smislu je delo z ljudmi moja največja strast in motivacija.
    Svojo karierno pot sem začela graditi v UniCredit Banka Slovenija d.d., kjer sem leta 2005 začela delati kot študentka v oddelku Poslovanje s podjetji. Kmalu za tem sem dobila prvo redno zaposlitev kot asistentka v tajništvu uprave. V UniCredit Banki sem spoznala veliko področij dela. Bila sem na različnih delovnih mestih; produktna specialistka, kartični specialist, projektna vodja, upravljavka s tveganji. Marca 2019 sem z veseljem sprejela izziv in delovno mesto Vodje kartičnega oddelka. Od maja 2021 pa delam kot strokovna sodelavka v Službi za varovanje. Letos, 2022 pa sem postala tudi Diversity, Equity and Inclusion ambasador v naši banki.

    Ob službi sem uspešno zaključila podiplomski študij sociologije, študije spolov in uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo. To je bil tudi čas, ko sva si s partnerjem ustvarila družino treh otrok.

    Pri delu in v življenju me zanima predvsem področje dela z ljudmi in enakovredno sprejemanje družbenih različnosti; to je tudi tema, ki sem jo obravnavala v svoji doktorski disertaciji in tema s katero se srečujem v vsakodnevnem življenju, saj je starejši sin zaradi cerebralne paralize težje gibalno oviran.

    Delovno okolje in zasebno življenje sta me obogatila s smislom za organizacijo in delo z ljudmi, sposobnostjo natančnosti in hitrega odločanja ter projektnega dela v skupini ljudi. Imam veliko izkušenj z delom z ljudmi, organizacijo in vodenjem projektov. Navajena sem trdega dela in rada se ter sem se pripravljena hitro naučiti novih veščin.

  • Mag. Katja Arzensek Konjajeva
    Mag. Katja Arzensek Konjajeva

    Mag. Katja Arzensek Konjajeva - ONA VE - nova profil

    Mama, izobraževalka, predavateljica, raziskovalka. Oseba, ki se uči celo življenje in jo izkušnje plemenitijo. Rada bere, preživlja čas z otroki, v naravi, se druži, kuha uživa življenje.
    Rojena sem 19. 5. 1976 v Celju. Po končani gimnaziji v Celju sem nadaljevala študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer Slovenski jezik in književnost, kjer sem tudi diplomirala 21. 12. 2000 in dobila naziv profesorica slovenščine. V gimnaziji in na fakulteti sem bila Zoisova štipendistka. Leta 2009 sem magistrirala na ISH v Ljubljani, smer Lingvistika govora in teorija družbene komunikacije, tema naloge je bila Razvoj kompetenc pri učenju slovenščine kot drugega jezika, v kateri je predstavljena primerjava med slovenščino kot prvim jezikom in slovenščino kot drugim jezikom ter kognitivna zavest in pragmatičnost pri učenju jezika in vpliv znanja različnih jezikov na razvoj komunikacijske kompetence.
    Že od leta 1998 delam v šolstvu, takrat sem v OŠ Bičevje nadomeščala učiteljico. Nadaljevala sem na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, kjer sem tudi nadomeščala učiteljico, nato v OŠ Spodnja Šiška v Ljubljani, od leta 2000 kot učiteljica, od 2005 pa kot ravnateljica šole, od leta 2009 sem bila ravnateljica v OŠ Lucija, nato pa ravnateljica v OŠ Vide Pregarc. Zdaj sem zaposlena na Zvodu RS za šolstvo in opravljam delo višje predavateljice Šole za ravnatelje.
    Imam opravljen izpit iz aktivnega znanja angleščine, znanja francoščine, govorim pa tudi nemški, hrvaški, srbski, češki, ruski in italijanski jezik.
    Prav tako kot izpraševalka v komisiji za strokovne izpite poznam tudi celotno šolsko zakonodajo.
    Moje močno področje je timsko delo in organizacija dela na pripravljalni, izvedbeni in analitični ravni, komunikacijske spretnosti, spremljanje dela, povratna informacija, refleksija.
  • Dr Alenka Verbole
    Dr Alenka Verbole

    Dr Alenka Verbole - ONA VE -

    Dr Verbole je diplomatka, mediatorka, raziskovalka, novinarka, trenerka in motivatorka. Ima več kot 20 let delovnih izkušenj na mednarodnem področju, ki jih je pridobila s svojim službovanjem na odločevalskih mestih v Združenih narodih (ZN) in v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).
    Dr Verbole je diplomatka, mediatorka, raziskovalka, novinarka, trenerka in motivatorka. Ima več kot 25 let delovnih izkušenj na mednarodnem področju, ki jih je pridobila s svojim službovanjem na odločevalskih mestih v Združenih narodih (ZN) in v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Delovala je in še naprej deluje na različnih področjih kot so demokratizacija in razvoj civilne družbe, dobro upravljanje, človekove pravice, državljanska vzgoja, volitve, volilna reforma in neodvisnost volilnih institucij, preventivna diplomacija, mediacija, multikulturni dialog, pomiritve sprtih strani in reševanja konfliktov, gradnja miru in razvijanja dialoga, delo z mladimi, varnost in sodelovanje, lokalna samouprava, regionalni razvoj, problematika Romov in ranljivih skupin ter enakopravnost spolov. Sodelovala je s Svetom Evrope, predvsem na področju reševanja konfliktov in gradnje miru in promociji žensk v politiki v Severni Afriki in .na Kavkazu. Kariero je začela kot novinarka. Doktorirala je na Nizozemskem. V času študija se je ukvarjala s problematiko zaščitenih območij in še posebej reševanjem konfliktov med različnimi deležniki ter politiko in politiziranjem procesa razvoja. Bila je štipendistka Britanskega sveta, norveškega raziskovalnega inštituta in grške vlade. Aktivno je sodelovala pri ustanavljanju raziskovalne mreže COST – Social Sciences.

    V Organizaciji združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (FAO) se je ukvarjala z razvojem podeželja. Vodila je tudi sekretariat FAO delovne skupine za ženske. V OVSE Misiji v Skopju se je ukvarjala z reformo izobraževanja in izobraževanjem manjšin ter medkulturnim dialogom. V Albaniji je vodila projekt za krepitve Romskih skupnosti. Kot visoka uradnica za demokratizacijo pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je med drugim zasnovala in izvedla številna usposabljanja za javne uslužbence, člane nevladnih organizacij, mlade, ženske političarke, člane parlamenta, člane volilnih komisij in volilne administracije ter Rome s področja razvoja lokalne samouprave, na temo mehanizmov za enakopravnost spolov, temo vključevanja v politiko in grajenja političnih znanj, na temo neodvisnost volilnih teles za strokovnjake in člane volilne administracije, usposabljanje nevladnih organizacij za vključevanje v procese odločanja in podobno. Kot strokovnjakinja za razvojne politike je svetovala vladam Albanije, Kosova in Turčije na temo razvijanja nacionalnih politik za reševanje problematike Romov in nudila tehnično podporo omenjenim vladam v boju proti diskriminaciji in za spoštovanje človekovih pravic. Kot ministrica svetovalka na sektorju za mednarodne organizacije (MZZ) je pokrivala OVSE. Je avtorica različnih publikacij na temo. Gostovala je kot predavateljica v okviru magistrskega študija International Relations and Diplomacy v Nemčiji, v okviru MZZ Diplomatske akademije in kot strokovnjakinja na Konferenci Evropskega diplomatskega programa o EU kot globalnem akterju vodila delavnico na temo Zahodnega Balkana. Trenutno se ukvarja s problematiko integracije držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo. Je članica različnih mednarodnih združenj.

  • dr. Tanja Rihtaršič
    dr. Tanja Rihtaršič

    dr Tanja Rihtaršič

    Dr. Tanja Rihtaršič je doktorica socioloških znanosti in magistrica poslovnih ved. Zaposlena je, kot direktorica prodaje in marketinga v podjetju Paloma in je v okvirju SHP skupine odgovorna za Adria regijo.
    Od leta 2008 je predavateljica na področju trženja in vedenja potrošnikov, na Gea College v Ljubljani na CVŠ. od leta 2015 višja predavateljica na Fakulteti za podjetništvo Na CVŠ Gea College.

     

    Po izobrazbi sem doktorica socioloških znanosti.in magistrica poslovnih ved. Zaposlena sem, kot direktorica prodaje in marketinga v podjetju Paloma in sam v okvirju SHP skupine odgovorna za Adria regijo.

    Od leta 2008 sam predavateljica na področju trženja in vedenja potrošnikov, na CVŠ. Gea College v Ljubljani., od leta 2015 višja predavateljica na Fakulteti za podjetništvo. Od leta 2014 sem predsednica komisije za kakovost CVŠ Gea College, kjer aktivno sodelujem pri izboljšavi pedagoškega procesa.
    Leta 2020 sem skupaj s Mag. Natašo Makovec napisala znanstveno monografijo »Vedenje potrošnikov v digitalni dobi«. Kot da bi začutili, da nas bo korona kriza čez noč spremenila v digitalne potrošnike.

    Področja mojega raziskovanja so; vedenje potrošnikov, vedenje žensk, trženje, etično potrošništvo, socialno podjetništvo.

    Sem ena od redkih znanstvenic, ki je raziskovala vedenje žensk v menstrualnem času in odstirala tabuje menstruacije v znanstvenih, strokovnih in laičnih krogih.
    Imam bogate izkušnje v mednarodnem poslovanju, mednarodnih pogajanjih. Delovala sem na FMCG področju v Evropi, Veliki Britaniji, ZDA, Latinski Ameriki, Avstraliji, Kitajski in Rusiji. Sem odlična poznavalka kulture, vedenja in jezikov Adria regije (Slovenija, Hrvaška, Bosna i Hercegovina, Srbija, Kosovo, Makedonija, Črna Gora i Albanija).

  • dr. Mateja Škabar
    dr. Mateja Škabar

    dr. Mateja Škabar

    Generalistka, vedno radovedna iskalka znanja, raziskovalka neznanega in učenka – s širokim znanjem o številnih temah in strokovnim vedenjem povezovanja različnih ljudi v smiselno celoto. Zato je moja kariera zanimiva in vijugasta.

     

    Sem doktorica komunikologije in kot članica Državne revizijske komisije sem zadnjih osem let razsojala v posameznih sporih med naročniki in ponudniki v postopkih oddaje javnih naročil. Strokovne izzive sem nadgradila z raziskovalnim delom medijskega ozaveščanja javnosti v boju proti korupciji z gradnjo kulture integritete in intenzivnim komuniciranjem med javnostmi kot ene izmed oblike preprečevanja korupcije v sistemu javnega naročanja. Sem so/avtorica nekaj strokovnih člankov.

    Imam obsežne izkušnje upravljanja s finančnimi in človeškimi viri na področjih javnega naročanja, korupcije, evalvacije evropskih projektov, sodelovanja v mednarodnih projektih in managementa:
    2014 – v teku Članica, Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil
    2012 – 2013 Svetovalka za gospodarstvo in infrastrukturo, Državni zbor RS
    2007 – 2011 Direktorica podjetja za svetovanje na področju vodenja EU projektov, Multus d.o.o.
    2004 – 2007 Svetovalka predsednika uprave, KD GROUP d.d.
    2001 – 2004 Pomočnica predsednika uprave, SKI MAR d.o.o.
    1993 – 2001 Referent v finančni službi, Sklad za razvoj podjetij d.d.
    Izobrazba:
    2015-2018 Doktorica znanosti s področja komunikologije, Fakulteta za medije.

  • dr. Jasna Mikić Ljubi
    dr. Jasna Mikić Ljubi

    dr. Jasna Mikić Ljubi

    Docentka in raziskovalka na Fakulteti za družbene vede (Univerza v Ljubljani). Raziskovalno se ukvarja s temami spola (enakost spolov, seksizem, feminizem), jezika (seksistični jezik/raba jezika) in trgom delovne sile (prekarnost). V svoje delo vključuje tudi nove raziskovalne metode, ki so del področja drugih znanosti (nevroznanosti).

     

    Jasna je diplomirala na Fakulteti za družbene vede (UL), na programu Tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi ter se leta 2012 vpisala v magistrski študij smer Strateško tržno komuniciranje (FDV, UL), ki ga je uspešno zaključila leta 2014 (z zagovorom magistrskega dela z naslovom Izzivi množičnega financiranja med slovenskimi podjetniki: iskanje priložnosti na globalnem trgu ali ustvarjanje lastnih izkušenj?). Od 1. novembra 2016 do 1. oktobra 2020 je bila zaposlena kot mlada raziskovalka na Fakulteti za družbene vede, na interdisciplinarnem doktorskem študiju Humanistika in družboslovje, smer sociologija. Doktorirala je z delom Jezik in družbena (ne)enakost spolov na trgu delovne sile (2020), ki je bilo razglašeno za najboljši doktorat na Fakulteti za družbene vede (UL) v letu 2021.

    Jasna je tudi avtorica knjige Spol in jezik (2021), ki je izšla pri Založbi FDV.

    Projekti:

    – mednarodni projekt EQPOWEREC – Enakost spolov pri razdelitvi ekonomske moči: razumevanje in preseganje ovir enakosti spolov pri odločanju v gospodarstvu (financer: Norveški finančni mehanizem); 2016

    – analiza in poročilo Dostopnost trga dela za ženske in moške (financer: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti); 2016

    – projekt Zgodnja in poklicna rehabilitacija v procesu vračanja na delo (financer: URI-Soča); 2020

    – ECS: The impact of COVID-19 on workplace practices (financer: Eurofound); 2021.

    – evalvacija nacionalnega strateškega dokumenta Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015-2020 (financer: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti); 2021.

    Trenutno sodeluje na projektu Evropskega konzorcija za politične raziskave (ECPR), kjer skrbi za organizacijo mednarodne konference European Conference on Politics and Gender (https://ecpr.eu/Events/157). Je tudi članica uredniškega odbora revije Review of Economics and Economic Methodology (REEM).

    Pedagoško je vpeta v izvajanje treh predmetov: Sociologija dela; Spol, jezik in moč; Kadrovska praksa.

    Je tudi so-predstavnica Katedre za razvoj in menedžment organizacij in človeških virov za Alumni FDV in učiteljica tutorka na Katedri za razvoj in menedžment organizacij in človeških virov.  Od leta 2020 je tudi vodja Terminološke sekcije pri Slovenskem sociološkem društvu.

  • dr. Špela Režun
    dr.

    dr.

    Sem direktorica javnega zavoda VDC Zasavje, ki je 2021 dobilo najvišje priznanje za inovativnosti pri GZS. Vztrajna zagovornica sprememb sistemske paradigme iz zastarele naravnanosti na institucije, na naravnanost na uporabnike. Prva doktorantka socialne gerontologije (kakovostnega staranja) v Sloveniji. Imam 20 letne izkušnje na področju kontrolinga, kakovosti in managementa v gospodarstvu in javnem sektorju, v praksi in teoriji. Če želiš nekaj razumeti, deluj, je moj moto.

     

    Po končani diplomi iz poslovodenja in organizacije (1999), nagrajeni s Prešernovo nagrado na EF v Ljubljani, sem se odločala, ali ostati v akademskih vodah, ali oditi v prakso. In sem odšla… V plansko-analitski oddelek podjetja Kolinska d. d., Ljubljana. Po 3 mesecih dela, me je direktor Lojze Deželak poklical v svojo pisarno in mi rekel, naj naredim kontroling. Izziv sem kot 24-letna radovednica, ki so ji neuhojene poti v veselje, sprejela. Na razpolago mi je dal različna izobraževanja doma in v tujini, ki sem se jih z veseljem udeležila, vpisala še magisterij iz računovodstva in revizije na EF v Ljubljani in ga uspešno zaključila leta 2004, z delom Organizacijska in vsebinska utemeljitev kontrolinga v podjetju. V praksi sem kontroling najprej uvedla v Kolinski d. d., potem pa me je zanimanje za vpeljevanje integriranega informacijskega sistem SAP, na modulu kontrolinga, peljalo v Ljubljanske mlekarne d. d.. Tam sem bila 2 leti pomočnica izvršne direktorice za področje strateškega poslovanja in procesov. Svoje izkušnje in znanje kontrolinga sem začela predavati v edini certificirani slovenski Šoli za kontroling (2003-2011).

    Leta 2005 sem prvič postala mamica Lini in se zaljubila v svojo novo vlogo, ki sem jo leta 2007 podvojila s Tito, leta 2017 pa potrojila z Milo. Hotela sem imeti več časa za družino, zato sem se zaposlila bliže domu. Iz gospodarstva sem leta 2006 odšla v javni sektor, v socialnovarstveni zavod VDC Zasavje (www.vdc-zasavje.si), Mislila sem, da le začasno, a sem tu začutila svoj profesionalni smisel življenja, ki sem ga podkrepila s formalno izobrazbo in strokovnim izpitom na področju socialnega varstva. Delo z ljudmi, ki sprejemajo mojo podporo, za prepoznavanje lastnih virov moči, za življenje po njihovi “meri” in gradnja vključujoče družbe za VSE, mi je v veselje še danes. 7 let že vodim zasavski VDC, 2 leti pa tudi Sekcijo direktorjev Skupnosti slovenskih varstveno delovnih centrov.

    Kako delovati v javni instituciji, naravnano na potrebe uporabnikov, z angažiranostjo celotnega kolektiva zaposlenih, gospodarno, vključujoče, inovativno in povezovalno, ob upoštevanju toge, nepovezane slovenske zakonodaje in nestimulativnemu plačnemu sistemu, birokraciji…, spoznavam v praksi že 15 let. Svoje izkušnje in znanje sem 10 let (2010-2020) predajala naprej tudi v Šoli za direktorje socialnovarstvenih zavodov, pod naslovom Plan kot imunski sistem vsake socialnovarstvene organizacije, Pomen jasne vizije, skupnih organizacijskih vrednost, vključujočega vodenja s cilji, integriranega informacijskega sistema, spremljanja ključnih informacij za vodenje in ustrezno posredovanje povratnih informacij za zaposlene, so ključni gradniki močnega imunski sistem vsake organizacije, gospodarske ali negospodarske.

    Z veseljem se še vedno izobražujem, spoznavam, preizkušam neznano. Rada sodelujem pri sistemskih spremembah, premikih, ki so skladni z mojimi vrednotami in prepričanji. Verjamem, da je vsak človek lahko zmagovalec, če se trudi vztrajno, pošteno, po svojih najboljših močeh dosegati cilje. Cilj je laže doseči, če se povezuješ, sodeluješ s sočlovekom. Družba naj bi vsakemu človeku, ne glede na spol, raso, vero, invalidnost, starost ali politično prepričanje dala priložnost za svobodno življenjsko popotovanje. Priložnost za življenje, v katerem lahko vsak osmisli prehojeno pot od zibelke do groba in dodaja kamenčke v mozaik dobre človeške družbe.

  • Katarina Bervar Sternad
    Katarina Bervar Sternad

    Katarina Bervar Sternad

    Sem pravnica, zagovornica človekovih pravic z jasno vizijo, kako bi morala na tem področju delovata država. Moj cilj je, da čim več ljudi prepričam v to.

     

    Svojo poklicno delo posvečam pravnemu varstvu človekovih pravic in okolja. Več kot 10 let kot direktorica PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. Moje strokovno delo se dotika več področij oz.pravic, ki jih ščitijo mednarodni dokumenti s področja človekovih pravic. Zanima me predvsem, kako doseči sistemske spremembe, skozi zakonodajo, politike in prakso. Delam na nacionalnih in mednarodnih projektih, sem avtorica več analiz in študij s področij mojega dela in certificirana tutorka Sveta Evrope za izobraževanje pravnih strokovnjakov na različnih področjih. Sem tudi članica upravnega odbora Agencije EU za temeljne pravice, članice več svetovalnih teles Vlade RS in članica upravnega odbora International Service for Human Rights.

    V prostem času za revijo Grazia pišem kolumne s področja enakosti spolov in o aktualnih družbenih vprašanjih s pravnega vidika. Nikoli mi ni dolgčas.

    Navdušena sem nad svojo službo, še bolj pa me navdušujeta moja dva najstnika.

  • Melinda Hajdin
    Melinda Hajdin

    Melinda Hajdin

    Painter, sculptor, writer of Slovenian-American descent. Born in California. Now living in Slovenia. English is my primary language. BFA in Spatial Arts from San Jose State University. Mobility impaired. Full of opinions about various and sundry. Things I care about: justice, both social and economic; aesthetics; accessibility for the disabled; compassion for animals; and protecting nature. Things I don’t care about: sports and fashion.

    California artist living and working in Slovenia since 2019. Currently working on poster design project for the municipality of Hrastnik.

    Education:

    2017-2019: BFA in Spatial Arts, summa cum laude, San Jose State University, San Jose, California

    2015-2017: Associate degree in Studio Art, with highest honors, MIssion College, Santa Clara, California

    Experience: Artist since 11 years of age. Practicing artist since 2008. Gallery shows throughout my educational career with 4 solo shows: Broken Icon, Visage, and my capstone BFA project, Deadly Valentine (2019).

    Certifications: edX Verified Certificate for Drawing Nature, Science and Culture: Natural History Illustration 101 (March 2021)

  • mag. Helena Polič Kosi
    mag. Helena Polič Kosi

    mag. Helena Polič Kosi

    Odvetnica mag. Helena Polič Kosi je specialistka za delovno pravo in pravo socialne varnosti. Je pooblaščenka za preprečevanje mobinga, mediatorka, svetovalka pri delodajalskih združenjih. Piše in objavlja članke s področja delovnega prava. Predava in izvaja izobraževanja za zaposlene ter strokovne sodelavce s področja mobinga in varnosti in zdravja pri delu, tako v zasebnem, kot v javnem sektorju. Vpisana je na Doktorski študij program Pravo pri PF Maribor,

     

    Po zaključeni Srednji glasbeni in baletni šoli (klavir, kitara, zbor) sem šolanje nadaljevala na Pravni fakulteti v Mariboru. Kot najboljša študentka v generaciji sem se takoj po študiju zaposlila na Višjem sodišču v Mariboru, Od leta 2000 delam v odvetništvu in se stalno izobražujem. Pri strokovnem delu me še posebej zanimajo odnosi na delovnem mestu, reševanje konfliktnih situacij ter povezovanje na strokovnem področju. Raziskovanje in delo na področju delovnega prava je moje poslanstvo.

    Hvaležna sem za vsak dan, ki ga ob strokovnem delu preživim s svojo družino, s tremi otroki. Moja največja življenjska učiteljica je hčerka, otrok s posebnimi potrebami (ima Angelmanov sindrom), ki me že 20 let uči vztrajnosti, odgovornosti, srčnosti, brezpogojne ljubezni.., Zaradi nje izgovorov ne poznam, temveč delujem.

  • Danaja Fabčič Povše, LLM
    Danaja Fabčič Povše, LLM

    Danaja Fabčič Povše, LLM

    Pravnica in raziskovalka na področju znanosti, novih tehnologij in človekih pravic. V največji in najljubši izziv mi je prevajati pravniščino v razumljiv jezik za izdelovalce, da bomo lahko zgradili nove tehnologije, ki bodo služile skupnemu dobru.

    Totalna piflarka v zasebnem in poslovnem življenju.

     

    Danaja Fabčič Povše je doktorska raziskovalka na Vrije Universiteit Brussel, Belgija, kjer se ukvarja s pravnimi in etičnimi vidiki novih tehnologij v biomedicinski znanosti. Leta 2016 je magistrirala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani (cum laude), leta 2017 pa prav tako cum laude specializirala iz finančnega in bančnega prava na KU Leuven, Belgija. Po zaključku študija je delovala na Centre for IT & IP law na Univerzi v Leuvnu, kjer se je ukvarjala s projekti in akademskim delom na področju kibernetske varnosti, prava osebnih podatkov in človekovih pravic v digitalni dobi. Polega akademskega dela je vrsto let delovala kot prostovoljka pri človekoljubni organizaciji Amnesty International, ter z londonsko organizacijo Statewatch sodelovala na projektu o človekovih pravicah in varnosti podatkov ob nadzoru evropskih meja. Je avtorica in soavtorica člankov, prispevkov in poglavij v zvezi z evropskim pravom in novimi tehnologijami (šifriranje, dvofaktorska avtentikacija, varstvo podatkov zaposlenih v mobilnih in spletnih ekosistemih, spremljanje pacientov na daljavo …), in sodeluje na mednarodnih konferencah z relevantnih področij. V prostem času rada plete, potuje in se ukvarja s fotografijo.
  • Nuša Ladinek
    Nuša Ladinek

    Nuša Ladinek

    Po izobrazbi univerzitetna diplomirana komunikologinja, ki sem od nekdaj večino svojega časa posvečala športu.
    Nosilka črnega pasu v karateju 2. DAN, večkratna državna prvakinja v karateju in nogometu ter po aktivni športni karieri nogometna trenerka z nazivom trener nogometa PRO.
    Trenutno trenerka v slovenski ženski A reprezentanci, zaposlena v družinskem podjetju ter, kot prva ženska v zgodovini organizacije, podpredsednica Zveze nogometnih trenerjev Slovenije.

     

    Leta 2006 sem diplomirala na Fakulteti za družbene vede, ter z diplomsko nalogo z naslovom: »Sponzoriranje kot sredstvo za doseganje gospodarsko relevantnih ciljev podjetja« pridobila naziv univerzitetna diplomirana komunikologinja.

    Že med študijem sem aktivno sodelovala pri organizaciji in vodenju družinskega podjetja, skozi vsa leta pisala članke za lokalni spletni medij ter se tekmovalno ukvarjala s športom. Po končanem študiju sem najprej delala v agenciji za komunikacijski menedžment, nato v lokalni Razvojni agenciji ter kasneje še nekaj let kot vodja rekreacijsko-zabaviščnega centra. Trenutno sem zaposlena v družinskem podjetju.

    Že med aktivnim igranjem nogometa sem se začela izobraževati na področju trenerskega dela ter pri 20. letih začela s treniranjem otrok. Po veliko letih dela z mladimi sem kasneje prevzela vodenje članske ekipe in z ekipo, po osvojitvi naslova državnih prvakinj, zaigrala v kvalifikacijah za uvrstitev v UEFA ligo prvakinj.

    Med delom s člansko ekipo v klubu sem bila leta 2018 povabljena k sodelovanju v strokovnem štabu Slovenske ženske A reprezentance NZS, kjer zdaj že tretje leto delujem kot trenerka. Septembra 2020, pa sem bila, kot prva ženska v zgodovini organizacije, izvoljena za podpredsednico Zveze nogometnih trenerjev Slovenije.

  • dr. Maja Gostič
    dr. Maja Gostič

    dr. Maja Gostič - ONA VE -

    Sem doktorica znanosti, magistrica psihologije in specializantka transakcijske analize, zaposlena na ZRC SAZU in v zasebni praksi. Delujem v znanosti, izobražujem različne populacije in izvajam psihoterapevtske obravnave pod redno supervizijo. Skozi izkušnje si vedno znova potrjujem, da je delo z ranljivimi skupinami (prosilci_ke za azil, begunci_ke, LGBT+ osebe, starši otrok s posebnimi potrebami) resnično tisto, čemur se želim v življenju posvetiti.
    Kraj bivanja:
    Ljubljana
    Maja Gostič je študirala psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in psihoterapevtsko smer transakcijska analiza na Inštitutu za integrativno psihoterapijo in svetovanje (IPSA). V okviru zadnjega leta magistrskega študija je opravila raziskovalno prakso v Belgiji (Center for Social and Cultural Psychology, University of Leuven) in magistrirala leta 2016.

    Oktobra 2017 se je vpisala na interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje na Univerzi v Ljubljani. Izbrala je področje Družboslovna metodologija in se kot mlada raziskovalka zaposlila na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, kjer je sodelovala na različnih nacionalnih in mednarodnih projektih. V svoji doktorski disertaciji, ki jo je januarja 2023 uspešno ubranila na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, se je posvečala konceptu intimnosti v zvezah na daljavo v družbah pozne moderne.

    Januarja 2019 je zaključila študij (integrativne) transakcijsko analitične psihoterapije na Inštitutu za integrativno psihoterapijo in svetovanje (IPSA). Trenutno se pripravlja na pridobitev mednarodnega certifikata (CTA) in ob tem konsistentno poglablja znanja z obiskovanjem raznolikih delavnic ter izobraževanj (npr. končana 1. stopnja EMDR, opravljen 8-tedenski program čuječnosti) in vodi delavnice za različne populacije. Od leta 2018 je sourednica mednarodne strokovno-znanstvene revije AEMI Journal in aktivna članica delovne skupine za begunce pod okriljem Slovenske krovne zveze za psihoterapijo. V letu 2020 je aktivno sodelovala kot svetovalka na Telefonu za psihološko podporo ob epidemiji COVID-19, od leta 2021 pa vodi podporno skupino za starše otrok s posebnimi potrebami v okviru Zveze Sonček.

    Deluje v znanosti, izobražuje različne populacije in izvaja psihoterapevtske obravnave pod redno supervizijo. Njena področja delovanja so družboslovna metodologija, psihosocialna podpora, svetovanje in psihoterapija, družbene manjšine in integracija.

    Ob vseh znanstvenih udejstvovanjih najde prostor tudi za umetniško plat – je kantavtorica in pogosto nastopa v solo akustični izvedbi ali v duetu s svojo življenjsko partnerko. Nedavno sta zasnovali in izvedli performativni koncert Plavajoče pripovedi, v katerem z združevanjem avtorske glasbe, govorne pripovedi ter dopolnjujoče zvočne in svetlobne podobe pripovedujeta zgodbe, ki jih piše plovba po življenju. Projekt vključuje izbor avtorskih pesmi, ki se žanrsko gibljejo v polju intimne akustične glasbene poezije, navdahnjene iz osebnih premišljevanj o svetovih, ki jih živimo. Projekt je bil podprt s strani Mestne občine Ljubljana.

  • prof. dr. Janja Hojnik
    prof. dr. Janja Hojnik

    prof. dr. Janja Hojnik

    Diplomirana pravnica in ekonomistka, doktorica pravnih znanosti z opravljenim pravniškim državnim izpitom in redna profesorica prava EU na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Prorektorica Univerze v Mariboru za kakovost, kadre in pravne zadeve (2018-2022), vodja mag. študijskega programa Evropske pravne študije. Raziskovalno in pedagoško dela na področju prava EU (zlasti gospodarskem pravu EU), poglablja se tudi v tematiko raziskovalne integritete in vprašanja odgovorne znanosti.

     

    Dr. Janja Hojnik (rojena 1979 na Ptuju) je diplomirana pravnica in ekonomistka, doktorica pravnih znanosti z opravljenim pravniškim državnim izpitom in Jean Monnet profesorica prava EU na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. Prorektorica Univerze v Mariboru za kakovost, kadre in pravne zadeve (2018-2022) in vodja doktorskega študija na Pravni fakulteti UM (od 2016). Pred tem prodekanica za raziskovalno dejavnost in mednarodne odnose (2015-2018). Po diplomah na Pravni fakulteti (2002) in Ekonomsko-poslovni fakulteti UM (2003) je bila eno leto zaposlena kot sodniška pripravnica na Višjem sodišču v Mariboru, od novembra 2003 pa je zaposlena na Pravni fakulteti UM (sprva kot mlada raziskovalka), kjer je leta 2007 doktorirala s področja prava EU, od junija 2018 pa je habilitirana v naziv redne profesorice.

    Raziskovalno in pedagoško dela na področju prava EU. Pri raziskovalnem delu daje poudarek preučevanju pravnih vidikov notranjega trga EU (zlasti prostemu pretoku blaga in storitev), regulaciji cen, mednarodni trgovini in pravnim vidikom digitalne ekonomije (razvija koncept Law 4.0/Pravo 4.0). Prva med pravniki je začela preučevati trend servitizacije (tj. poslovne modele, kjer gospodarski subjekti k ponudbi proizvodov dodajajo storitve). Ima samostojne znanstvene objave v različnih vplivnih mednarodnih pravnih revijah, denimo v Common Market Law Review in v International Journal of Law and IT. Sodelovala je pri odmevnih mednarodnih znanstvenih monografijah, denimo pri komentarju Pogodbe o delovanju EU pri Springerju ter pri prvi monografiji o vrednotenju pravne znanosti v Evropi (Edward Elgar Publishing). V Sloveniji je samostojno ali v soavtorstvu izdala tudi več monografij o pravu EU, vključno s knjigo Prost pretok blaga v EU (GV Založba, 2010), za katero je prejela priznanje Zveze društev pravnikov Slovenije. Njena bibliografija obsega preko 970 enot. Doslej je bila nosilka treh projektov Evropske komisije Jean Monnet, trenutno vodi Jean Monnet Chair za področje pravnih vidikov pametne in sodelovalne ekonomije v EU.

    Kot gostujoča predavateljica je predavala na Univerzi v Ljubljani, na Oxfordu, v Gradcu, v Beogradu, v Trstu, na Dunaju, v Budimpešti, Pragi, na PF v Sarajevu, na Sciences Po v Parizu, v Luksemburgu, na univerzi v Edinburgu in drugod. Dobro leto je preživela na Kingston University v Londonu, štiri mesece na Univerzi v Gradcu, dvakrat je bila na strokovnem usposabljanju na Sodišču EU v Luksemburgu. Je tudi mentorica študentom pri tekmovanjih, pri sodniški praksi Amicus Curiae, doslej mentorica preko 110 študentom pri pripravi zaključnih del na vseh stopnjah študija. Od 2014 članica skupine pravnih strokovnjakov pri MZZ za svetovanje o vprašanjih nasledstva nekdanje SFRJ, sodeluje na posvetih o prihodnosti EU po Brexitu, bila je tudi članica delovne skupine za pripravo pravnih podlag za ustanovitev nacionalne komisije za integriteto v znanosti pri SAZU in članica usmerjevalne skupine ARRS (2016-2018). V okviru sodelovanja z gospodarstvom pripravlja pravna mnenja o pravnih vprašanjih EU, sodeluje v arbitražah in je članica nadzornega sveta večje gospodarske družbe.

  • Marjana Senčar Srdič, mag. manag.
    Marjana Senčar Srdič, mag. manag.

    Marjana Senčar Srdič, mag. manag.

    Tehnološka navdušenka in računalniška zanesenjakinja. Vodja oddelka tehnologij interneta stvari in inovacij v podjetju A1 Slovenija d. d. Od leta 2001 je pridobivala delovne izkušnje na področju informacijskih tehnologij in telekomunikacij tako v manjših, kot velikih, mednarodnih podjetjih (nekdanji Hermes SoftLab, Hewlett Packard).

     

    https://www.linkedin.com/in/marjanasencar/
    Vodja oddelka tehnologij interneta stvari in inovacij v podjetju A1 Slovenija d. d. Od leta 2001 je pridobivala delovne izkušnje na področju informacijskih tehnologij in telekomunikacij tako v manjših, kot velikih, mednarodnih podjetjih (nekdanji Hermes SoftLab, Hewlett Packard).
    V okviru A1 Slovenija je že nekaj let vključena v raziskovalne in inovacijske projekte ter uvajanje novih tehnologij (NB-IoT, LTE-M, 5G in povezane rešitve in storitve). Je registrirana raziskovalka pri Agenciji za raziskovalno dejavnost RS (ARRS), aktivna v raziskovalni organizaciji/vodi raziskovalno skupino podjetja, vodi vertikalo Mobilnost, transport in logistika v okviru strateškega razvojnega inovacijskega partnerstva (SRIP) Pametna mesta in skupnosti (PMiS), zastopa podjetje v okviru CER Partnerstva za trajnostno gospodarstvo Slovenije. Članica AmCham komisije za trajnostno rast, s sodelavci pa uresničuje okoljske ideje in pobude.
    Svoj čas najraje preživlja s svojimi fanti, v glasni in dinamični družini –je mama dvema sinovoma, Jerneju in Gašperju. Z možem Robertom in otrokoma živijo v Celju, ki ga kot nepoboljšljiva lokal patriotka najbrž preveč »kuje v zvezde«.
    Je radovedna, predana, hvaležna svojim predhodnikom, s pogledom pa usmerjena v prihodnost. Zanimajo jo nove tehnologije, hkrati pa ima tudi posluh do naravnega okolja in si prizadeva za zmanjšanje vplivov družbe na okolje.
    Slabo prenaša krivice, predsodke in stereotipe in živi prepričanje, da narodno, rasno, versko, spolno ali drugo sovraštvo nimajo mesta v civilizirani družbi, ter da šteje le, če je človek dober po srcu.
    Želi si, da bi v Sloveniji bili zmožni prave inkluzije otrok s posebnimi potrebami.
    Idealistično upa, da bo nekega dne več ljudi skušalo prisluhniti argumentom svojih sogovornikov in zadeve razumeti tudi z druge plati.
  • dr. Jana Javornik
    Dr Jana Javornik

    Dr Jana Javornik

    Sem raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Leedsu v Zdr. Kraljestvu, v Stockholmu in Utrechtu. Med 2019 in 2021 sem bila generalna direktorica za visoko šolstvo na MIZŠ. Sem članica številnih interdisciplinarnih raziskovalnih skupin, covid-19 Sledilnika in Podnebnika ter dolgoletna aktivna članica številnih družbeno-civilnih organizacij v Sloveniji in v tujini. Proučujem učinke pandemije na družbo in se učim živeti z dolgim covidom.

     

    Sem raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Leedsu v Zdr. Kraljestvu, na univerzah v Stockholmu in Utrechtu ter na Inštitutu za novejšo zgodovino. Med 2019 in 2021 sem bila generalna direktorica za visoko šolstvo na MIZŠ.

    Raziskujem, predavam in objavljam na področju delovnih razmerij, države blaginje in politične ekonomije, enakosti in vključenosti na trgu dela, ter razvijam nove metode mednarodnih analiz javnih in socialnih politik. Proučujem plačno vrzel, poklice prihodnosti, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja v mednarodni perspektivi, organizacijo dela, socialno trajnost, odprto znanost ter etiko umetne inteligence. Razvijam raziskovalne projekte vpliva pandemije na družbo, zlasti dolgega covida in ostalih obolenj, povezanih s kronično utrujenostjo, na trg dela in razmerja na trgu dela.

    Sem članica številnih interdisciplinarnih raziskovalnih skupin in sodelujem s številnimi svetovnimi univerzami, z delodajalci, nevladnimi organizacijami in mediji. Od 2020 sem tudi članica slovenskega Sledilnika in Podnebnika in dolgoletna aktivna članica številnih družbeno-civilnih organizacij v Sloveniji in v tujini. Svetujem evropskim vladam in FTSE100 na področju enakosti, raznolikosti in vključenosti in javnih politik.

    Sourejam znanstvene revije kot so Work, Employment & Society, International Journal of Care & Caring, the Journal of Family Studies, in Jrnl of Comparative Policy Analysis.

    Redno pišem in komentiram za The Conversation, Guardian, Observer, Independent, Financial Times, Forbes, Bloomberg, Telegraph, The Times in Sunday Times ter za BBC.

  • dr. Kaja Širok
    dr. Kaja Širok

    dr. Kaja Širok

    Docentka za področje sodobne in moderne zgodovine, predavateljica za področje kulturne dediščine, managerka na področju kulture, dva mandata direktorica nacionalnega muzeja za novejšo zgodovino.
    Članica akademskega sveta Hiše evropske zgodovine v Bruslju, in članica ETHCOM–Mednarodnega sveta za muzejsko etiko. Predsednica ICOM Slovenija, nacionalnega mednarodnega muzejskega komiteja.
    Kuratorka projekta EPICenter Evropske prestolnice kulture GO! 2025.
    Kaja Širok (1975) je diplomirana zgodovinarka in italijanistka. Podiplomski študij je nadaljevala na kombiniranem programu ZRC SAZU in UNG ter leta 2009 doktorirala iz področja kulturne zgodovine. Za doktorsko delo je prejela nagrado Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.Leta 2011 je prevzela vodenje Muzeja novejše zgodovine Slovenije, kjer je delovala do leta 2021. V tem času se je muzej razvil v modernen in atraktiven prostor kulturnih in družbenih izmenjav, spoznavanja in učenja o kompleksnosti dogodkov XX. stoletja. Ob vodenju muzeja je dr. Širok tudi redno uspešno prijavljala evropske projekte, ki so dodatno obogatili ponudbo muzeja in ustvarili aktivno mrežo strokovnega povezovanja med evropskimi muzeji in sorodnimi znanstvenimi ustanovami. Kot docentka za področje novejše in sodobne zgodovine je istočasno delovala znotraj znanstvene raziskovalne skupine na oddelku za sociologijo, Filozofska fakulteta (UL).
    Raziskovalno je aktivna na področju zgodovine, muzeologije in dediščine, ustne zgodovine, študij o mejah in nacionalnosti, študij koletivnega spomina. Objavlja v slovenskih in mednarodnih znanstvenih revijah, teksti se osredotočajo na teme vizualizacije preteklosti v nacionalnih spominskih praksah, oblikovanju nacionalnih naracij, nastanku in razumevanju nacionalnih mej.

    Dr. Kaja Širok deluje danes kot samostojna podjetnica, svetovalka za področje kulturega mangementa in področja sodobne zgodovine. Aktivna je v pripravljalni skupini Evropske prestolnice kulture GO! 2025, deluje kot predavateljica za področje kulturne zgodovine na Univerzi v Novi Gorici in že drugi mandat vodi nacionalni slovenski odbor mednarodne organizacije ICOM. Aktivno deluje v različnih odborih muzejskih mednarodnih organizacijah, leta 2019 jo je Evropski parlament potrdil v akademski svet Hiše evropske zgodovine v Bruslju.

    Za svoje delo na področju kulture in znanosti ji je leta 2014 Republika Italija podelila naziv Vitezinja reda italijanske zvezde. Leta 2015 se je na vabilo Združenih držav Amerike udeležila mednarodnega programa Cultural heritage preservation and museum management, v organizaciji International Visitor Leadership Program.

    Zavezana k ustvarjanju participativnih, odgovornih in vključujočih družbenih okolji, ki delujejo v dobro javnosti in za potrebe vseh državljanov.

  • mag. Urška Klakočar Zupančič
    mag. Urška Klakočar Zupančič

    mag. Urška Klakočar Zupančič

    V javnosti sem najbolj znana kot bivša sodnica, ki si je na drznila, sicer na zaprtem Facebook profilu, kritizirati vladajočo politiko, sicer pa sem magistrica pravnih znanosti in sem trenutno podjetnica v družbi Ipsilaw. d.o.o.
    Čeprav je moje delovno področje že nekaj let predvsem stvarno (nepremičninsko) pravo v vseh svojih oblikah, so moje strasti zgodovina, pisanje in konjeništvo./div>

    Urška Klakočar Zupančič je bila rojena 19. junija 1977 v Trbovljah. Doma je iz Sevnice, s sinovoma pa že več let prebiva v Ljubljani. V gimnazijskih letih je nekaj časa živela v jugozahodni Angliji v mističnem mestu Glastonbury, kar je zaznamovalo njeno nadaljnje življenje. Leta 1996 je bila zlata maturantka, študij pa je nadaljevala na Pravni fakulteti v Ljubljani. Kot absolventka je v letu 2001 stažirala na sedežu Organizacije Združenih narodov v New Yorku. Diplomirala je iz prava mednarodnih organizacij in mednarodnih ekonomskih odnosov. Leta 2005 je naredila pravniški državni izpit in se kot višja pravosodna svetovalka zaposlila v Uradu predsednika Vrhovnega sodišča RS. Njeno glavno področje zanimanja je nato postala pravna zgodovina, iz česar je magistrirala, odločila pa se je tudi za doktorat. Od konca leta 2008 je bila sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani, kjer je odločala v civilnih nepravdnih zadevah, nanašajočih se ne nepremičninsko področje, denacionalizacijo in dednopravno področje.

    V javnosti je postala znana potem, ko je v letošnjem letu (2020/2021) izrazila svoje nestrinjanje z aktualno vladno politiko, njenim vplivom na sodniško neodvisnost in prekomerno uporabo represije s strani izvršilne veje oblasti. Zaradi vdora v njeno zasebnost in svojih stališč se je morala zagovarjati pred disciplinskim sodiščem, kjer je bila oproščena, vendar je kljub temu zapustila sodniške vrste in se zaposlila v lastnem podjetju, kjer se ukvarja s pravnim in poslovnim svetovanjem.
    V javnosti nastopa izrazito kritično do oblasti ter se zavzema za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Že od otroških dni rada piše, zadnjih nekaj let pa mesečno objavlja strokovne članke s področja pravne zgodovine. Aprila 2021 je izdala zgodovinski roman Gretin greh, ki je zaradi zanimive vsebine ter dejstva, da njegovo bistvo odseva tudi v današnjem času postal uspešnica.
    Urška je mati devetletnih dvojčkov Filipa in Davida, ki sta imeni dobila po velikih zgodovinskih osebnostih. Poleg pisanja se ukvarja še s konjeništvom, kjer odmik od ponorelega sveta najde v sedlu svoje kobile Gine. Njena strast so še potovanja, ki ji dajejo energijo in znanje za svoje nadaljnje strokovne in literarne podvige.

    Pravno je Urška sicer ena glavnih strokovnjakinj na nepremičninskem področju, zdajšnjem in preteklem. Zelo dobro pozna sistem družbene lastnine, tranzicijske predpise o lastninjenju nepremičnin, denacionalizacijo, katastrsko in zemljiškoknjižno urejanje nepremičnin, izvirajočih iz preteklega sistema po specialnih predpisih, vpise v ustrezne nepremičninske evidence, geodetske postopke, zemljiškoknjižno pravo in stvarno pravo nasploh.