Strokovnjakinje v kategoriji: pravice žensk

  • Iva Babić
    Iva Babić

    {Name + first and last name: 1}

    Sem Iva Babić, igralka. Zaposlena sem v SNG Drami Ljubljana. Med svojim igralskim delom sem zaznala kako reproduciramo in utrjujemo vzorce, ki nas kot ženske tlačijo v pasivne in stereotipne vloge tako na odrih kot v življenju. Temu se želim odločno upreti.

     

    Igralka in borka za ozavescanje škodljivih vzorcev. Rojena leta 1976 v Beogradu. Diplomirala na AGRFT.
  • Olga Brezovar
    Olga Brezovar
    Sem diplomirana pravnica, mentorica in svetovalka na področju strateškega razvoja podjetja in podjetniških idej in poslovne komunikacije, dolgoletna prevajalka, piarovka, mentorica, coachinja in inštruktorica, tekstopiska in nekdanja novinarka. Moje izkušnje štejejo 20 let prevajalskega in uredniškega dela, kreiranja in vodenja številnih inovativnih projektov, novinarskega dela in PR-ja in dela na področju mentoriranja odraslih in izobraževanja mladostnikov. Spletna stran: https://stratolikom.si
    Sem direktorica in ustanoviteljica podjetja Stratolikom – Brezovar Consulting. V podjetniških vodah sem že od študentskih dni. Moja karierna in življenjska pot je bila precej razgibana in polna zanimivih in raznovrstnih izzivov in zasukov. Štejem 20 let izkušenj na področjih prevajalskega in uredniškega dela, kreiranja in vodenja številnih inovativnih projektov, novinarskega dela in PR-ja in dela na področju mentoriranja odraslih in izobraževanja mladostnikov.
    Po izobrazbi pravnica, s predhodnim matematičnim ozadjem in bogatimi izkušnjami na področju analitičnega pisanja in raziskovanja ter poslovanja v mednarodnem okolju, pri mentoriranju in svetovalnem delu združujem strateško mišljenje, logiko, deduktivno premišljevanje na podlagi dejstev in podrobne profesionalne kvantitativne in kvalitativne analize z mehkimi veščinami mediacije, coachinga, verbalne in neverbalne komunikacije in osnovnih postulatov NLP-ja, za kar sem se dodatno izobraževala in imam ustrezne licence.
    V zadnjih 8 letih se predvsem ukvarjam z mentoriranjem, svetovanjem, coachingom in izobraževanjem ter storitvami na področjih:
    strateškega menedžmenta in razvoja podjetij in podjetniških idej, strateških odločitev in razvoja projektov že uveljavljenih podjetij;
    vsebinskega marketinga ter marketinško pr-jevskega tekstopisja;
    profesionalnega, konciznega, jasnega, natančnega pa vendarle izstopajočega in privlačnega pisanja poslovnih in strokovnih besedil, poročil, razpisnih dokumentacij, idr;
    poslovne komunikacije v podjetjih na:
    interni ravni – organizacijska kultura, komunikacija na vseh ravneh podjetja, krizna komunikacija in mediacija in
    eksterni ravni – poslovna pogajanja, mediacija, PR in krizna komunikacija.
    Rada ima petje, matematiko, mačke, potovanja, gledališče, opero, klasično glasbo, fotografijo, dobro knjigo in dobro družbo.
  • mag. Božidarka Radović
    mag. Božidarka Radović

    mag. Božidarka Radović - ONA VE -

    Magistra biomedicinske tehnike in elektrotehnike, in delam na področju digitalizacije zdravstva. Zaposlena sem v podjetju Better, kot vodja razvoja aplikacije Better Meds. Z veseljem delim znanje o vodenju, inženirstvu, produktnem razvoju, mentoriranju.
    Mentoriram mlade, večinoma na področju izbire kariere, ter na področju razvoja socialnih veščin.
    2021 sem bila med 10 nominirank za Inženirko Slovenijo. Uživam v in živim raziskovanje, umetnost, zgodovino, medicino in tehnologijo.
    Izobrazba:
    – Splošna gimnazija “Ivan Goran Kovačić” Herceg Novi, Črna gora
    – Elektrotehniški fakultet Podgorica, Črna gora, smer: elektronika, telekomunikacije računalništvo – osnovni študij
    – Elektrotehniški fakultet Podgorica, Črna gora, smer: medicinska elektronika – specijalistični študij
    – Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana, Slovenija, smer: biomedicinska tehnika – magisterij

    Delovne izkušnje:
    – Raziskovalka na projektih (na področju medicinske elektronike)
    – Razvijalka hardware-a za potrebe medicine
    – Delivery manager
    – Produktni in poslovni analitik
    – Produktni manager
    – Vodja produktnega in poslovnega razvoja

    Ostalo:
    – Nominiranka za inženirko leta 2021 v Sloveniji
    – Najboljša Študentka generacije 2012 (gimnazija in druge srednje šole v Herceg Novem)
    – Prostovoljka v več organizacijah in projektih:
    – Electrical Engineering Students European Association (EESTEC): član, kontaktna oseba, predsednica lokalnega komiteta Podgorica, koordinator regije Balkan…
    – So-organizatorka delavnic za otroke s posebnimi potrebami
    – Urednica časopisa za mladino s posebnimi potrebami Sunčev zrak
    – Mentorica na različnih področjih: digitalizacija zdravstva, produktno vodenje, raziskovanje
    – Mentoriram tudi na področju: reševanja konfliktov, osebnega razvoja, javnega nastopanja
    – AEIOU leader
    – Leader in Flow

    Veseli me:
    – Branje knjig
    – Slikanje
    – Dobri koncerti in predstave
    – Mentoriranje
    – Digitalizacija zdravstva
    – Zgodovina
    – Znanost in tehnologija
    – Medicina
    – Razvoj ekipe in karierni ter osebni razvoj posameznikov v ekipi
    – Stili vodenja

  • Mateja Perovšek
    Mateja Perovšek

    {Name + first and last name: 1}

    Moje ime je Mateja Perovšek Ciuchini, rojena v Ljubljani, s stalnim prebivališčem v Riu de Janeiru v Braziliji, kjer živim od leta 2007.
    Ponosna mamica osemletne hčerke Line. Po izobrazbi sem grafična oblikovalka in vinska svetovalka. Samostojna podjetnica pri MAPER, organizatorka in moderatorka virtualnih in fizičnih športnih ter poslovnih dogodkov. Avtorica, soorganizatorka in sovoditeljica serij SLOVENIAN BUSINESSWOMEN AROUND THE GLOBE, pod okriljem Slovenian Global Business Network.

     

    Moje ime je Mateja Perovšek Ciuchini, rojena v Ljubljani, s stalnim prebivališčem v Riu de Janeiru v Braziliji, kjer živim od leta 2007.
    Po izobrazbi sem grafična oblikovalka in vinska svetovalka. Samostojna podjetnica pri MAPER Eventos, organizatorka in moderatorka virtualnih in fizičnih športnih ter poslovnih dogodkov in sejmov. Že leta pogodbeno sodelujem kot freelance z organizatorjem največjih športnih dogodkov in spektaklov v Braziliji, brazilskim podjetjem IMM Esporte & Entretenimento, kjer sem odgovorna za organizacijo VIP lož svetovnega ATP teniškega turnirja Rio Open, dirka za velike nagrade Grand Prix Formula 1 v São Paulu, in največji sejem kulinarike in vina, Taste São Paulo. V letu 2016 opravljala delo pri organizaciji Olimpijskih iger v Riu de Janeiru – Rio2016, kot voluntersko delo. Danes informiram in svetujem slovenskim in brazilskim podjetjem v Sloveniji in Braziliji, ter članom Gospodarske Zbornice Slovenija – Brazilija SLOBRAZ, kjer sem odgovorna za operativno vodenje in moderiranje virtualnih in fizičnih poslovnih dogodkov ter poslovnih delegacij v Braziliji in Sloveniji, poslovno povezovanje in promocijsko sodelovanje med državami, odgovorna za medijsko pokritost, urejanje družbenih omrežij, spletne strani in poslovno interaktivnega digitalnega zemljevida slovenskih podjetij,prisotnih v Braziliji, slovenianbusinessmap.com . Izvajam dela za SPIRIT Slovenija. Avtorica, soorganizatorka in sovoditeljica serij SLOVENIAN BUSINESSWOMEN AROUND THE GLOBE, pod okriljem Slovenian Global Business Network. Ambasadorka v Braziliji Slovenskega poslovnega kluba, SBC – Slovenian Business Club v Ljubljani. V letu 2006 in 2007 sem sodelovala pri pred- otvoritvijo dirka za velike nagrade F1, Grand Prix Formula 1 Monte Carlo 2006 in Grand Prix Formula 1 Barcelona 2007.

    Imam odlične komunikacijske, poslovne in socialne veščine. Bogate izkušnje na področju mednarodnih potovanj.
    Gurmanka, enófilo – strast do vina, potovanja, fotografije, grafičnega oblikovanja, športa, smučanja, jahanja, Kitesurfing, tenisa, tenisa na mivki – Beach tennis, kolesarjenja, petja in plesa. Tekoče govorim slovensko, angleško in portugalsko ter pogovorno italijansko in hrvaško.

  • Kristina Radej, veleposlanica
    Kristina Radej, veleposlanica

    {Name + first and last name: 1}

    Sem diplomirana univerzitetna sociologinja. Diplomatsko kariero sem opravljala v Pekingu, Teheranu in Sao Paulu. To so okolja, kjer so človeška varnost, centri različnih moči in zlorab izzivi za resno diplomatsko delo z vsemi mehkimi in drugimi oblikami diplomatskih orodij. To so izzivi, ki se jim ne bi nikoli odrekla.
    Diplomatsko delo zame ni služba, je način življenja.

     

    Rojena sem 11.9.1967 v Zasavju.
    Leta 1993 sem diplomirala na FDV, Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, smer sociologija. Izobraževala sem se, med drugim, na področjih političnega marketinga, socialne psihologije, MVO in zlorabah otrok.
    Od leta 1995 sem zaposlena v državni upravi. V diplomaciji sem službovala na Kitajskem, dva mandata v Iranu in v Braziliji.
    Na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije sem doslej pokrivala politično varnostna vprašanja, globalne izzive in razporeditev moči v mednarodnem okolju, človekove pravice, predvsem pravice otrok in ranljivejših skupin v različnih okoljih.
  • dr. Irena Horvat-Žnidaršič
    dr. Irena Horvat-Žnidaršič

    {Name + first and last name: 1}

    Sem doktorica medicinskih znanosti z dolgoletnimi vodstvenimi izkušnjami na mednarodnem področju.

    Izkušena sem tako v realnem, javnem kot sektorju nevladnih organizacij s področja zdravja.

    Ponosna sem, da sodim med tiste ženske, ki smo znale najti ravnotežje med polnokrvnim poslovnim in zasebnim življenjem. Veselim se, ko opazujem, da nas je vsak dan več.

     

    Sem managerka, specializirana za področje zdravstva (https://www.linkedin.com/in/dr-irena-%C5%BEnidar%C5%A1i%C4%8D-55b7253b):

    Delovne izkušnje:
    ▪ Direktorica/lastnica, POTENZA INNOVA d.o.o., okt 2016 –
    ▪ Direktorica/lastnica, POTENZA MEDICA d.o.o., apr 2014 –
    ▪ Direktorica, OKTAL PHARMA d.o.o., okt 2001 – jun 2013
    ▪ Strokovna sodelavka, GSK: apr 2001 – sep 2013
    ▪ Raziskovalka, MEDICINSKA FAKULTETA, okt 1993 – dec 2008

    Izobrazba:
    ▪ Finance za nefinančnike (2005), IEDC Bled
    ▪ Doktorica medicinskih znanosti (2001), Medicinska fakulteta, Ljubljana
    ▪ Magistra medicinskih znanosti (1997), Medicinska fakulteta, Ljubljana
    ▪ Molekularna biologinja (1993), Biotehniška fakulteta, Ljubljana

    Objave, priznanja in nagrade:
    ▪ Ministrstvo za zdravje: predstavnica upravičencev v Državni komisiji za oploditve z biomedicinsko pomočjo (Združenje za zanositev, 2022-)
    ▪ Adecco: prejemnica naziva TOP CEE Enterpreneurs (Potenza Innova, 2019)
    ▪ Slovenski podjetniški sklad: finalist Start:up leta (Potenza Innova, 2017)
    ▪ European Commission, H2020: Seal of Excellence (Potenza Medica, 2017)
    ▪ Zdravniška zbornica Slovenije: priznane točke za strokovna predavanja s področja neplodnosti (2016-2020)
    ▪ Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije: priznane točke za strokovna predavanja s področja neplodnosti (2016-2020)
    ▪ Lekarniška zbornica Slovenije: priznane točke za strokovna predavanja s področja neplodnosti (2016-2020)
    ▪ Zanositev.si: priprava strokovnih vsebin o neplodnosti in nosečnosti na spletni strani društva pacientov www.zanositev.si (2020)

    Članstva:
    ▪ Zveza organizacij pacientov Slovenije: predstavnica Sekcije za duševno zdravje
    ▪ Združenje za zanositev: predsednica
    ▪ Fertility Europe: predstavnica za Slovenijo
    ▪ Andronet: mednarodna mreža za andrologijo (moško reproduktivno zdravje): članica Upravnega odbora za Slovenijo
    ▪ Slovensko združenje za reproduktivno medicino: članica
    ▪ Evropsko združenje za humano reprodukcijo in embriologijo: članica
    ▪ Društvo poslovnih žensk FAM: Programski svet in podpredsednica (2011-2019)
    ▪ Združenje manager, DMS, TZS, GZS: članica
    ▪ So-ustanovitev Društva mladih raziskovalcev Slovenije (DRMS).
    ▪ Upravni odbor DMRS in Vodja projektne skupine »Borza mladih raziskovalcev« pri MZT.

    Drugi interesi:
    ▪ Sodelovanje pri pripravi Strategije pametne specializacije S4.
    ▪ Sodelovanje pri pripravi Načrta strategije in projektov na področju e-zdravja v Sloveniji.
    ▪ Sodelovanje s SVRK, MZ, MZT, UZK, ZZRS, ZZZS, Zdravniško in farmacevtsko zbornico, JAZMP, fakultetami oz. raziskovalnimi institucijami s področja naravoslovja.
    ▪ Tekmovanja na maratonih in pol-maratonih.
    ▪ Nordijska hoja, golf, kolesarjenje, smučanje.
    ▪ Organizacija zabav, kuhanje, druženje, obisk kulturnih prireditev.
    ▪ Vrtnarjenje in urejanje okolice.

  • mag. Lia Bordon
    mag. Lia Bordon

    mag. Lia Bordon - ONA VE - Lia Bordon Ona Ve

    Sem mag. Lia Bordon, coachinja za ženske, psihoterapevtka, predavateljica, zagovornica transspolnih oseb, LGBT+ osebnost leta 2023. Po izobrazbi sem magistrica znanosti iz državnih in evropskih študij ter diplomirana varstvoslovka. Fakultativno sem doštudirala transpersonalno psihoterapijo in coaching. Predvsem pa sem ženska, žena in mati z neobičajno življenjsko zgodbo. Iz nje črpam znanja, izkušnje in navdih, s katerimi pomagam tistim, ki trčijo v na videz nepremostljive izzive življenja.
    Moja posebnost je, da sem sem se rodila kot ženska, ki ji je bil ob rojstvu pripisan moški spol. Spoznanje, da bi se morala roditi kot deklica, sem v zgodnjem otroštvu potlačila v nezavedno in 42 let skušala živeti v vlogi, pripisani ob rojstvu. Spomin na deklico je potonil v pozabo, notranji nemir je ostal. Pehal me je v iskanje same sebe, ne da bi vedela, kaj točno iščem.

    Življenje me je peljalo od študija do študija, skozi raznolike poklice in udejstvovanja, ki na videz nimajo nič skupnega. Študiju varstvoslovja sem dodala magisterij znanosti iz državnih in evropskih študij ter fakultativni študij transpersonalne psihoterapije in coachinga. Raziskovala sem različne tehnike in pristope, s katerimi si lahko pomagamo v iskanju osebnega napredka.

    Poklicno pot sem začela kot novinarka in voditeljica dnevno-informativnih oddaj na Radiu Slovenija, jo nadaljevala v razvoju nepremičninskih projektov, za tem ustanovila podjetja za osebno in poslovno svetovanje, bila sem vodja Gasilske šole ter vodja Centra za obveščanje Republike Slovenije na Upravi RS za zaščito in reševanje. Poklicno in prostovoljno sem se udejstvovala doma in v tujini, med drugim sem bila leta 2021 vodja 2. odprave mednarodne misije za gašenje katastrofalnega požara v naravi v Severni Makedoniji. V vsem, kar sem počela, sem bila uspešna, a se kljub temu nisem našla.

    Vztrajnost v iskanju sebe je obrodila sadove nekega decembrskega večera leta 2020. Spontan čustveni preboj je vnovič prebudil spoznanje o moji pravi spolni identiteti, ki sem ga v globine nezavednega potisnila v ranem otroštvu. Ta odrešilni moment je moj svet obrnil na glavo. Pred menoj je bila najtežja preizkušnja, na katero me je življenje pripravljalo 42 let. Vstopila sem v tranzicijo, v potrditev spola, ki ga od nekdaj doživljam v sebi. Vse, kar sem ustvarjala desetletja, se je čez noč sesulo v prah. V letu in pol, ki je sledilo, sem bila pogosto na robu obupa, večkrat sem razmišljala o samomoru, a kljub teži preizkušnje vztrajala. Življenje sem si z ženo in otroki postavila na novo, v novem okolju, z novimi ljudmi. Bilo je nepredstavljivo mučno, boleče in težko, vendar čez vse nagrajujoče.

    Zdaj živim tako, kot sem že v otroštvu čutila, da bi bilo prav – kot ženska – iskreno in avtentično. Svojo zgodbo delim s svetom, vodim usposabljanja in delavnice za vzpostavitev vključujočih delovnih okolij za transspolne in druge LGBT+ osebe, kot profesionalna coachinja se posvečam predvsem ženskam, ki si želijo pristnega življenja in udejstvovanja v svojem poklicu. Vse to v želji, da bi vse_i, ki trčijo v takšne ali drugačne na videz nepremostljive izzive, našle_i pot do avtentičnega izražanja sebe ter življenja v družbi pravičnosti in enakosti.

  • dr. Sara Rožman
    dr. Sara Rožman

    dr. Sara Rožman - ONA VE -

    Zaposlena je na Evropski univerzitetni športni zvezi kot vodja izobraževanja in razvoja. Sodeluje pri več mednarodnih projektih s področja enakosti spolov v športu, preprečevanju nasilja v športu, dvojne kariere ter vodenja in upravljanja.

    Je avtorica ali soavtorica več znanstvenih in strokovnih člankov na temo spolov. Sara Rožman je članica uredniškega odbora spletnega portala spol.si., samostojnega, neodvisnega in nestrankarskega medija, osredotočenega na teme, ki so povezane s spolom.

    Karierno pot je pričela na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je bila med leti 2007 – 2011 tudi mlada raziskovalka. V raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z vprašanjem materinstva in reproduktivnih pravic. Sodelovala je pri več domačih in tujih raziskovalnih projektih, med drugim evropskem projektu Daphne načini uveljavljanja evropskih direktiv o nasilju nad ženskami, otroki in mladimi – dobre prakse in priporočila; profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju na področju socialnih in državljanskih kompetenc v letih; usklajevanje zasebnega in profesionalnega življenja kot ovira za številčnejšo prisotnost žensk v politiki; kazalniki socialnega kapitala, kulturnega kapitala in šolske klime v napovedovanju šolske uspešnosti otrok in mladostnikov; spolna strukturiranost sodobne slovenske družbe in položaj spolov v politiki.

    Med leti 2011-2016 je bila članica predsedstva Slovenskega sociološkega društva.

  • Sonja Lokar
    Sonja Lokar

    {Name + first and last name: 1}

    V javnem delovanju sem osebno izkusila in teoretično preučevala članstvo v parlamentarni stranki, vodilno funkcijo v parlamentarni stranki, ustanavljanje in vodenje ženskega foruma v stranki, kandidaranje za poslanko, polansko funkcijo in vodenje odbora v parlamentu, ustanavljanje in vodenje mednarodne strankarske in čezstrankarske ženske nevladne organizacije, kreiranje nacionalnih in mednarodnih seminarjev za opolnomočenje žensk

    Po končanem študiju fransoščine in sociologije na FF v Ljubljani 1971, sem se najprej zaposlila kot novinarka v Delu, nato kot raziskovalka v Inštitutu za narodnostna vprašanja, od leta 1971 do 1992 pa sem delala v socialistični in kasneje v večstrankarski profesionalni politiki. V republiškem vodstvu ZSMS do 1974, kot analitičarka družbenih procesov in sprememb v Zvezi komunistv Slovenije in Jugoslavije, v Marksističnem centru CK ZK od 1975 do 1986. Bila sem tudi neprofesionalna delegatka družbenopolitičnega zbora v socialistični skupščini 19986-1990. V Kučanovi ekipi CK ZKS sem vodila prenovo ZKS, 1990, na prvih večstrankarskih volitvah sem bila izvoljena za poslanko v tedanjem družbenopolitčnem zboru. Eno leta sem bila generalna sekretarka Stranke demokratične prenove, sedanje SD. Leta 1990 sem ustanovila Ženski Forum Stranke demokratične prenove in ga vodila 10 let. V obdobju 1989 do 1992 sem se angažirala zlasti v novem jugoslovanskem ženskem mirovnem gibanju, ki je zaman poskušalo preprečiti in kasneje ustaviti vojno v nekdanji skupni državi. Po letu 1992 sem pretežno delovala v civilni družbi v Sloveniji, v regiji in v vsej Evropi, a tudi v bližnjevzhodnih državah – Maroku, Tuniziji, Egiptu, Alžiriji, pa tudi v Iraku, Pakistanu, Honkongu ter v osrednji Afriki. Po letu 1994 sem bila najbolj angažirana v evropskem socialnodemokratskem ženskem gibanju, zlasti v povezovanju levo usmerjenih strank v nekdanjih socialističnih državah. Od leta 1998 do 2017 sem vodila socialnodemokratsko Evropski mrežo za enakost spolov, ki je usposabljala za delo v politiki socialdemokratske aktivistke v nekdanjih socialističnih državah. Leta 1999 me je OVSE v BiH kandidarala za predsednico Gender Task Foce of the Stabiliy Pact for South East Europe, kjer sem vodila čezstrankarsko regionalno žensko mrežo, ki je v desetih letih vzpostavila zakonske kvote v vseh državah nekdanje Jugoslavije in v Albaniji. Bila sem med pobudnicami gibanja za uravnoteženo zastopstvo žensk in moških, ki je v Sloveniji dosegli spremembo Ustave in uzakonitev kvot, Leta 2006 sem dale pobudo za ustanovitev Ženskega lobija Slovenije, ki je postal edina ženska krovna organizacija in naša povetđzava z Evropskim ženskim lobijem. Leta 2012 sem bila izvoljena za predsednico Evropskega ženskega lobija, a sem po nekaj mesecih zaradi bolezni v družini odstopila. Vse življenje sem se v politiki in civilni družbi ukvarjala z vprašanjem enakosti spolov na konkretnih temah. Leta 1990 sem bila pobudnica demonstracij za zaščito 55. člena Ustave o svobodi rojevanja. Prizadevala sem si, da smo ohranili najpomembnejše pridobitve socializma, in nekatere tudi nadgradili, ki so omogočile izboljšanje položaja žensk: javno in laično šolstvo, javno dravstvo, subvencionirane javne vrtce, ginekologa, pediatra na primarni ravni, brezplačno kontracepcijo, in seveda za doseganje paritete v številu in dejanski politični moči žensk, doma in vsepovsod, kjer sem delovala v mednarodnem okolju. Objavila sem več kot 500 strokovnih in političnih člankov v različnih jezikih, v različnih državah in napisala nekaj priročnikov za politično usposabljanje aktivistk. Moja specialnost je poučevanje o ustvarjanju čezstrankarskih nacionalnih ženskih mrež, o strategijah vodenja in delovanja takih mrež in mediacija med ženskami v politiki v postkonfliktnih situacijah.
  • Eva Sorčan
    Eva Sorčan

    {Name + first and last name: 1}

    Sem Eva Sorčan, kmalu tudi diplomirana novinarka. Stara sem 23 let in delam v marketingu farmacevtske firme InnoPharma, kjer smo v podjetju močan ženski kolektiv. Poleg tega sem udeležena tudi v slovenskem in mednarodnem športnem prostoru. Sem bila edina ženska govorka na svetovnem prvenstvu v rokometu poleti 2022 za članice do 21 let. Prav tako sem bila novembra istega leta edina ženska govorka na evropskem rokometnem prvenstvu za članice v Stožicah.

    Sem Eva Sorčan, rojena 11. 11. 1999 v Celju. Trenutno sem zaposlena v marketinški ekipi farmacevtske firme InnoPharma. Obiskujem Fakulteto za družbene vede v Ljubljani in letos sem se odločila za absolventsko leto, kar pomeni, da bom ob koncu študijskega leta diplomirana novinarka. Delujem na področju digitalnega marketinga in športa v slovenskem in mednarodnem prostoru.

    V letu 2022 sem bila edina ženska govorka na svetovnem prvenstvu v rokometu za članice do 21 let, ki je bilo v Celju. Prav tako sem bila novembra istega leta edina ženska govorka na evropskem rokometnem prvenstvu za članice v Stožicah. Izkušnje z govorjenjem pred polno dvorano mi tako ne predstavljajo težav.

    V letih od 2020 do 2022 sem bila dve leti edina tiskovna predstavnica moškega nogometnega kluba iz Celja. Moje delo je bilo sodelovanje na tekmah, objavljanje na družbenih omrežjih, govorjenje na tiskovnih konferencah, pripravljanje planov in opravljanje analiz objav na družbenih omrežjih, produciranje video vsebin z nogometaši … V Celju sem prav tako sodelovala pri organizaciji dogodkov (koncertov) preko podjetja Majkdrop in pol leta vodila družbena omrežja podjetju Avtocenter A2S Celje.

    V letu 2022 sem šest mesecev pisala za Slovensko tiskovno agencijo – šport.

    Poleg tega delam na različnih projektih v okviru marketinga: pisanje za spletne strani, prevajanje spletnih strani v agnleščino, ki jo tekoče govorim že od petega leta, optimizacije spletnih strani. V decembru sem preko Innopharme s pomočjo hrvaške agencije Alert razvijala svojo prvo marketinško kampanjo. V okviru te smo posneli oglase, ki se še zdaj vrtijo po družbenih omrežjih. Sodelujem še pri snemanju in fotografiranju nepremičnin za nepremičninske agencije.

    Rada razpravljam o aktualnih temah, predvsem kar se tiče sociologije dela, (ne)enakosti spolov v delovnem okolju … Sama sem iz delovnih izkušenj do sedaj doživela kar nekaj nevšečnosti. Na fakulteti sem prav tako vedno obiskovala predmete, ki so to poudarjali in se spustili v globino družbenih problemov in spolnih neenakosti. Sem željna izkušenj in novega znanja, ki ga nikoli ni premalo.

  • Elena Spasevska, mag. inž. kem. inž.
    Elena Spasevska, mag. inž. kem. inž.

    {Name + first and last name: 1}

    Sem Elena Spasevska, magistrica inženirka kemijskega inženirstva. Trenutno sem zaposlena v podjetju Iskra, kjer delam kot vodja razvoja in raziskav na področju kondenzatorjev. Ukvarjam se tudi s področjem varstva okolja in učinkovito rabo virov oz. koncept krožnega gospodarstva. Sem tudi licencirana svetovalka za kemikalije.

    Vse relevantne podatke o moji izobrazbi in delovnih izkušenj so na mojem Linkedin profilu: https://www.linkedin.com/in/elena-spasevska-6459141b2/
  • Vesna Osterman
    Vesna Osterman

    Vesna Osterman - ONA VE -

    Sem nepremičninska posrednica in finančna svetovalka. 15 let sem delala v bančništvu, potem pa sem po spletu okoliščin zbrala pogum in šla na svoje. Danes imam s še dvema prijateljicama nepremičninsko agencijo ITD nepremičnine d.o.o., kjer se ukvarjam s prodajo in nakupom nepremičnin, urejanjem financiranja za pravne in fizične osebe in naložbami.
    Verjamem v to, da smo vsi eno in da je povezovanje prava pot do uspeha.
    Kraj bivanja:
    Kranj
    Izobrazba: FDV – KOMUNIKOLOGIJA (trženje, tržno komuniciranje) LJUBLJANA; SLOVENIJA
    Univerzitetni diplomirani komunikolog
    Diploma: Vpliv socialnih dejavnikov preko medosebne komunikacije
    na nakupno obnašanje potrošnika Diplomirala 1998

    DELOVNE IZKUŠNJE

    VESNA OSTERMAN S.P. ROYALBEE
    ITD nepremičnine d.o.o.
    2020 – danes

    DELAVSKA HRANILNICA D.D.
    direktorica poslovne enote 2016 _ 2020

    BANKA SPARKASSE D.D.
    Svetovalka za podjetja in zasebnike 2005 – 2016

    VZAJEMNA d.v.z.
    2002 – 2005
    Zavarovalni zastopnik. Vodja zastopstva

    TRIGLAV d.d.
    1999-2002
    Svetovalec za trženje vseh kapitalskih zavarovanj

    ALMIRA d.d.
    RADOVLJICA; SLOVENIJA
    1998-1999
    Vodja lastne prodajne mreže

    ZNANJE RAČUNALNIŠTVA:
    • Microsoft Word, Microsoft Excel, Internet brskljalniki, Microsoft Outlook,

    TUJI JEZIKI:
    • Tekoče: angleški, hrvaški jezik
    • Pasivno: nemški jezik (certifikat A2/2)

    DRUGA POMEMBNA ZNANJA:
    – licenca za nepremičninskega posrednika
    – opravljeno izobraževanje za nadzornike
    • Pridobljeno dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja – licenca Slovenskega zavarovalnega združenja
    • Pridobljena licenca za treženje vzajemnih skladov
    • Pridobivanje znanja na prodajni akademiji Stratos Pro
    • Finančna analiza podjetja
    • Obisk prodajnih seminarjev (Jim Rohn, Big Al, Agencija Poti, Aleš Lisec)
    • Vodenje prodajnih seminarjev

    Sicer sem mama dveh prekrasnih odraslih punc, žena in lastnica čudovitega desetletnega kavalirčka, ki mi lepša dneve.
    Pojem v Popzboru, obožujem morje in potovanja.

  • mag. Nataša Kos
    mag. Nataša Kos

    {Name + first and last name: 1}

    Sem diplomatka, zaposlena v ministrstvu za zunanje zadeve. V svet sta me ponesli strast do moje službe. Vmesna postaja je bilo rodno mesto Maribor, ki je 2012 gostilo Evropsko prestolnico kulture. Za dušo sem dolga leta prevajala literaturo iz italijanščine. Zasledovala sem tudi akademsko kariero na ljubljanski Filozofski fakulteti. Zadnja leta sem spet v stiku z mediji, preko njih ozaveščam javnost, kako pomembno je razvojno sodelovanje za bolj pravično in trajnostno prihodnost za vse.

    Sem diplomatka, 17 let zaposlena v ministrstvu za zunanje zadeve. V svet sta me ponesli najprej strast in kasneje diplomacija. Po Beogradu, Kijevu, Moskvi in Rimu me je po mnogih letih družina vrnila domov. Vmesna postaja je bila v mojem rodnem mestu Mariboru, ki je leta 2012 gostilo Evropsko prestolnico kulture. Tja sem kot vodja mednarodnega programa za eno leto iz Ljubljane “preselila” kulturne ambasade tujih veleposlaništev. Med študijem sem si domišljala, da bom novinarka, natančneje dopisnica iz Rima – zato tudi izbor študijske smeri novinarstva in italijanščine, nekaj časa sem se v tej obrti tudi preizkušala. Za dušo sem dolga leta prevajala romane in poezijo iz italijanščine, se pogovarjala z italijanskimi pisateljicami in pisatelji o literaturi ter širila navdušenje nad branjem. Polna znanja sem ga želela deliti naprej, tako sem nekaj let zasledovala akademsko kariero, najprej kot asistentka za italijansko književnost in potem kot lektorica za italijanski jezik na ljubljanski Filozofski fakulteti. Zadnja leta sem spet v stiku z mediji, obveščam jih o slovenskih zunanjepolitičnih prioritetah ter preko njih ozaveščam javnost, kako pomembna sta razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč za bolj pravično, trajnostno, vključujočo, varno in solidarno prihodnost za vse na vsetu.
  • Maja Megla
    Maja Megla

    Maja Megla - ONA VE -

    Sem avtorica priročnikov, predavateljica, novinarka, založnica, publicistka. Kot diplomirana literarna komparativistka sem petindvajset let novinarila in urednikovala (Delo, Mladina, Mag). Po hudi izgorelosti je nastal prvenec in uspešnica Stres, kuga sodobnega časa, ki ji je sledila psihološko obarvana knjiga Smem biti to, kar sem ter izbor intervjujev Pogovori o vizualni umetnosti. Izvajam antistresne delavnice, sem voditeljica pogovornih oddaj in kolumnistka v Dnevnikovem Objektivu.
    Diplomirala sem iz primerjalne književnosti in literarne teorije. Ob rednem študiju sem kot neobvezno, dodatno študijsko smer vpisala starogrški jezik s književnostjo. Za diplomsko delo Borghes in postmodernizem sem prejela študentsko Prešernovo nagrado. Poleg pisanja v časniku Delo in v tednikih Mladina ter Mag sem objavljala v kulturnih revijah Literatura, Emzin, Naši razgledi ter v mesečnikih Ambient in Defacto. Pisala sem predvsem o kulturi in sodobni vizualni umetnosti ter tudi o znanosti, ekologiji in človekovih pravicah.

    Knjiga STRES, KUGA SODOBNEGA ČASA je nastala po daljši bolezni, ko sem za svoje nerazumljive bolezenske simptome iskala pojasnila in rešitve tako v nevroznanosti, medicini in psihologiji kot tudi v komplementarnih, holističnih in alternativnih zdravilnih sistemih. Oprla sem se na izsledke najnovejših znanstvenih raziskav in vsebino preverjala na spletnih straneh ameriških in britanskih zdravstvenih in raziskovalnih ustanov, kot so klinika Mayo, Tehnološki inštitut Massachusettsa (MIT), Univerza Johnsa Hopkinsa, Univerze Stanford, Harvard in Berkeley, Kalifornijski tehnološki inštitut idr. Iskala sem odgovore na vrsto vprašanj. Zakaj čutimo bolečino kot pri zlomu, če zloma ni? Kaj se takrat dogaja v možganih? Kako se spopasti z bolečinskim sindromom? Zakaj se telo sesede v izčrpanost in si ne odpočije več? Čemu srčna aritmija, če je srčna mišica zdrava? Je življenja za tem, ko se zaradi stresa, pretresa ali travme zrušijo kemični procesi v možganih, konec, ker je škoda nepopravljiva? Se je mogoče prenoviti? Je mogoče ponovno zaživeti? Kako se iz porušenega zdravja prebiti nazaj v življenje?

    Druga knjiga SMEM BITI TO, KAR SEM je vodnik po človekovih temeljnih pravicah in psiholoških mehanizmih, pripovedovan skozi osebno življenjsko zgodbo in osvetljen s spoznanji iz psihologije, (nevro)znanosti in duhovnosti. Zlorabe (spolne, fizične, čustvene), travme, rane in programiranja otroštva oblikujejo očala, skozi katera vidimo, doživljamo, razumemo in interpretiramo sebe, druge in svet. Živimo življenje, ki ga ustvarjajo naša prepričanja, naše vedênje in obrambe, naši odzivi. Če hočemo zgraditi drugačno prihodnost, moramo spremeniti psihološke mehanizme, ki so nastali v preteklosti. V možganih moramo ustvariti nove nevronske povezave. Tokrat sem iskala odgovore na druga vprašanja. Smem sebe postaviti na prvo mesto? Smem izražati vsa čustva? Smem imeti vselej svoje mnenje? Smem poskrbeti za svoje temeljne potrebe? Smem imeti lastne vrednote in izbire? Smem biti nepopoln/a? Smem delati napake? Smem postavljati meje? Smem biti srečen/na? Smem biti to, kar sem?

    Tretja knjiga POGOVORI O VIZUALNI UMETNOSTI je izbor intervjujev, ki so nastajali med leti 1990 in 2015. Z dvaindvajsetimi mednarodno priznanimi tujimi umetniki in kuratorji smo govorili o ustvarjalnih procesih in vlogi umetnosti, o zagatah umetnostnega sveta in konceptih razstavljanja, o nastajanju umetniških del in navdihu zanje, o vlogi umetnosti in (ne)zmožnosti njenega razumevanja.

    Izvajam antistresne DELAVNICE, s številnimi PREDAVANJI o stresu pa sem gostovala v slovenskih knjižnicah in kulturnih domovih.

    Več o projektih na https://majamegla.si/

    In kaj ostane, ko snamem svojo javno podobo? Oseba, ki hodi po poti vegetarijanstva, joge in meditacije, ima rada človeka, naravo in živali, umetnost in modrost. Raziskovalka, ki se je največ naučila na dolgih in samotnih potovanjih v oddaljene dežele in kulture Azije, Afrike, Srednje in Južne Amerike, kjer sem bila tam zgolj to, kar sem: človek. Zavezanka resnici in svobodi v razvijanju vseh svojih potencialov in v prebujanju v najboljšo sebe.

  • Dr. Ana Čehovin
    Dr. Ana Čehovin

    {Name + first and last name: 1}

    Že več kot 10 let sem delam v akademskem znanstvenem okolju. Trenutno sem zaposlena na Univerzi v Oxfordu, kjer sem del mednarodne skupine, ki skuša preprečiti razvoj rezistence na antibiotike pri bakterijah. Preučujem molekule, ki bakterijam omogočajo širjenje rezistence, hkrati pa me zanimajo tehnologije, ki preprečujejo razvoj infekcijskih bolezni. Poleg tega sem na Univerzi v Oxfordu tudi predavateljica, kjer študentom medicine predavam o bakterijah in okužbah, ki jih le-te povzročajo.

    https://www.linkedin.com/in/ana-cehovin/

    January 2014 – Present
    SENIOR POSTDOCTORAL SCIENTIST
    Sir William Dunn School of Pathology, University of Oxford

    I study the mechanistic basis of the spread of antimicrobial resistance (AMR) plasmids. I collaborate with bioinformaticians and machine learning scientists to study the molecules that limit the spread of AMR. Additionally, I am a key member of the Gonococcal Vaccine Initiative (GVI), an international collaborative project aiming at developing vaccines against the development of AMR.

    October 2019 – September 2021
    LECTURER IN PATHOLOGY
    Exeter College, University of Oxford

    Organising tutor for Biomedical Sciences and Pre-clinical Medicine, and a tutor in Pathology.

    March 2009 – December 2013
    RESEARCH ASSOCIATE
    Centre for Molecular Bacteriology and Infection (CMBI), Imperial College London

    I identified a surface molecule involved in DNA uptake by Neisseria meningitidis that contributes to genetic diversity of bacteria. I engineered protein variants and used several biochemical methods to investigate protein-DNA interactions. I also investigated the vaccine potential of several surface proteins against meningococcal infection.

    EDUCATION
    2005 – 2009
    PhD Cell Biology and Immunology, University College London

    2004 – 2005
    MSc Immunology of Infectious Diseases, London School of Hygiene & Tropical Medicine

    1998 – 2004
    BSc Biology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, Slovenia

  • Halida Đonlagić
    Halida Đonlagić

    {Name + first and last name: 1}

    Sem doktorska kandidatka na FDV/samostojna znanstvena raziskovalka družbenih znanosti, avtorica družboslovnih znanstvenih prispevkov in mirovna aktivistka. Področja znanstvenih raziskav: politologija, sociologija, kulturologija, miroven študije, politična filozofija, filozofija religije, sociologija religije, feminizem, študij spola. S Konzorcijem Turizem Šiška razvijam projekt "Peace Pathway ".
    Doma sem iz Bosne in Hercegovine, v Ljubljani živim zadnje 4 leta.

    Samostojna znanstvena raziskovalka družbenih znanosti, avtorica družboslovnih znanstvenih prispevkov in mirovna aktivistka.
    Področja znanstvenih raziskav: politologija, sociologija, kulturologija, miroven študije, politična filozofija, filozofija religije, sociologija religije, feminizem, študij spola, Doma sem iz Bosne in Hercegovine, v Ljubljani živim zadnje 4 leta, kjer sem od 2019 članica Regionalne religiološke mreže.
    Raziskovalka, predavateljica, avtorica in mirovna aktivistka.
    Glavni del moje izobrazbene poti sem opravila na Univerzi v Sarajevu na Fakulteti za politične vede, kjer sem diplomirala iz politologije, magistrirala sem na oddelku za varnostne in mirovne študije. Sedaj sem doktorska kandidatka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Moje raziskovalno delo so podprli Obrazovanje Gradi BiH – Jovan Divjak, Fondacija Konrad Adenauer Sarajevo, Ekumenska iniciativa žena in Erasmus Plus.
    Dodatno sem se strokovno izobraževala na Nizozemskem, v Belgiji, Indiji, Sloveniji in na Hrvaškem na področjih enakosti spolov, nenasilne komunikacije, gradnje mira, mirovnega aktivizma, demokracije, pluralizma, medijev in religiologije.
    Delovne izkušnje sem pridobila v zadnjem času kot samostojna znanstvena raziskovalka kot tudi na različnih mednarodnih projektih pri nevladnih organizacijah. Največ sem delovala na področjih izobraževanja, gradnji mira, mirovnem aktivizmu, demokraciji in človekovih pravicah, medijih, religiji in politiki.
    Udejstvovala sem se tudi na mnogoterih regionalnih in mednarodnih znanstvenih konferencah, delavnicah, seminarjih in simpozijih.
    Trenutno sem v Ljubljani angažirana na projektu "Peace Pathway" pri Konzorciju Turizem Šiška in s pisanjem moje doktorske disertacije s področja epistemologije in fenomenologije miru.
  • mag. Bernarda (Bernardka) Jurič
    mag. Bernarda (Bernardka) Jurič

    {Name + first and last name: 1}

    Bernarda Jurič (v uradnih dokumentih sem Bernardka), rojena leta 1973 na Ptuju. Po poklicu sem univerzitetna diplomirana inženirka gradbeništva in magistrica tehniškega varstva okolja. Privrženost etičnemu odnosu do okolja strastno in čustveno prenašam na svoje športne in rekreativne dejavnosti. Posvečam se vztrajnostnemu kolesarjenju, v katerem sem ena najboljših na svetu, smučarskemu teku, trekingu, turnemu smučanju…

    Po zaključku univerzitetnega študija gospodarskega inženirstva smer gradbeništvo leta 1999, sem se najprej zaposlila v podjetju Gradis d.d., na Ptuju, kjer sem pridobila izkušnje s področja vodenja gradbišč in gradbene operative. Nato sem tri leta delala kot višja svetovalka na Upravni enoti Ptuj, kjer sem vodila upravne postopke za izdajo gradbenega in uporabnega dovoljenja. Leta 2004 sem magistrirala iz tehniškega varstva okolja na Fakulteti za strojništvo in se zaposlila v podjetju Projekt d.d. Nova Gorica kot vodja enote podjetja v Ljubljani in vodja zahtevnih projektov (vodenje projektov, inženiring, prostorsko in okoljsko načrtovanje, nadzor nad gradnjo).

    Pridobljene izkušnje iz gradbeništva in varstva okolja, stalna izobraževanja ter zanimanje za ta znanja so razlog, da sem postala aktivna članica Komisije za sistemske zakone, vodja Delovne skupine za varstvo okolja in izpraševalka pri strokovnih izpitih na Inženirski zbornici Slovenije za »Predpisi s področja graditve objektov, urejanja prostora, arhitekturne in inženirske dejavnosti, zborničnega sistema ter osnov varstva okolja in splošnega upravnega postopka«. Z letošnjim letom pa sem postala tudi članica skupščine Inženirske zbornice in Upravnega odbora MSG.
    Ob strokovnem znanju s področja gradbeništva in 23-letnih delovnih izkušnjah dobro poznam tudi zakonodajo s področja okolja in različne upravne postopke. Več o mojih poslovnih kvalifikacijah si lahko preberete v življenjepisu, ki je podkrepljen z bibliografijo.
    https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20191101_223420_24994.php

    Svoj prosti čas, kolikor mi ga ostane, preživim na kolesu ali na smučeh – odvisno od obdobja v letu. Sem avanturistka, ultramaratonka na tekaških ali pa na turnih smučeh, na kolesu. V Avstraliji sem leta 2018 v dveh mesecih zarisala dve kolesarski sledi: v 27 dneh 5.500 kilometrov dolgo vodoravno (od Pertha dodo Sydneyja) in v 34 dneh 6.200 kilometrov dolgo navpično (od Cape Yorka do Wilsons Proma, pri čemer je več kot šestdeset odstotkov poti izven običajnih cest oziroma »off road«). Povezala sem štiri skrajne točke tega kontinenta in napisala knjigo z naslovom 12.000 kilometrov greha. Sem prva Slovenka oziroma celo prva na na svetu, ki mi je uspelo prevoziti obe poti brez spremljevalne ekipe – v nič kaj prijaznih razmerah. Septembra 2019 sem zaključila eno najtežjih MTB-bikepackig dirk Race to the Rock v Avstraliji, na kateri sem z zlomljenim rebrom v ekstremno težkih razmerah prevozila 2.696 kilometrov. Več o meni lahko preberete na moji spletni strani https://www.bernarda-avstralija.si/ ali na fb strani https://www.facebook.com/bernarda.juric.5/.

  • Špela Mihelin
    Špela Mihelin

    {Name + first and last name: 1}

    Sem mlada pravnica, ki se stalno sprašuje, kako lahko s svojim znanjem svet spremeni vsaj malce na bolje.

    Magistrirala sem na Pravni fakulteti v Ljubljani in svojo karierno pot kot pravna svetovalka pričela v pravni pisarni, ki deluje na področju gospodarskega ter finančnega prava. Svoje pravno znanje sem še dodatno poglobila kot pripravnica na civilnem in kazenskem sodišču. Z ustanovitvijo lastnega zavoda (Zavod Viden) ter nudenjem pravne pomoči ženskam, ki so žrtve nasilja, sem odkrila svojo strast do dela z ljudmi ter željo po nadaljevanju svoje kariere na področju HR managementa. Sedaj sem zaposlena v agenciji, specializirani za iskanje in izbiro strokovnih in vodilnih kadrov ter kadrovsko svetovanje upravam in kadrovskim službam.

  • Dr. Nina Tuš Špilak
    Dr. Nina Tuš Špilak

    Dr. Nina Tuš Špilak - ONA VE - SC6 8298 1

    Sem radovedna in vedoželjna ženska, mama treh živahnih otrok, žena, sestra, prijateljica, doktorica znanosti sociologije, Diversity, equity & inclusion ambasador v našem podjetju in še mnogo več.
    Različnost, vključenost in zagotavljanje enakih možnosti za vse so načela, ki me vodijo tako v osebnem kot profesionalnem življenju.
    Verjamem v enakost, ker menim, da lahko ob praznovanju razlik med ljudmi dosežemo najboljše rezultate. V tem smislu je delo z ljudmi moja največja strast in motivacija.
    Svojo karierno pot sem začela graditi v UniCredit Banka Slovenija d.d., kjer sem leta 2005 začela delati kot študentka v oddelku Poslovanje s podjetji. Kmalu za tem sem dobila prvo redno zaposlitev kot asistentka v tajništvu uprave. V UniCredit Banki sem spoznala veliko področij dela. Bila sem na različnih delovnih mestih; produktna specialistka, kartični specialist, projektna vodja, upravljavka s tveganji. Marca 2019 sem z veseljem sprejela izziv in delovno mesto Vodje kartičnega oddelka. Od maja 2021 pa delam kot strokovna sodelavka v Službi za varovanje. Letos, 2022 pa sem postala tudi Diversity, Equity and Inclusion ambasador v naši banki.

    Ob službi sem uspešno zaključila podiplomski študij sociologije, študije spolov in uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo. To je bil tudi čas, ko sva si s partnerjem ustvarila družino treh otrok.

    Pri delu in v življenju me zanima predvsem področje dela z ljudmi in enakovredno sprejemanje družbenih različnosti; to je tudi tema, ki sem jo obravnavala v svoji doktorski disertaciji in tema s katero se srečujem v vsakodnevnem življenju, saj je starejši sin zaradi cerebralne paralize težje gibalno oviran.

    Delovno okolje in zasebno življenje sta me obogatila s smislom za organizacijo in delo z ljudmi, sposobnostjo natančnosti in hitrega odločanja ter projektnega dela v skupini ljudi. Imam veliko izkušenj z delom z ljudmi, organizacijo in vodenjem projektov. Navajena sem trdega dela in rada se ter sem se pripravljena hitro naučiti novih veščin.

  • Dr. Polona Šafarič Tepeš
    Dr. Polona Šafarič Tepeš

    Dr. Polona Šafarič Tepeš - ONA VE -

    Znanstvenica, ki je raziskave na raku opravljala na Cold Spring Harbor Laboratory v New Yorku, domu 8 Nobelovih nagrajencev. Trenutno raziskuje pri Northwell, največji mreži zdravstvenih storitev v New Yorku. Leta 2021 je bila imenovana za strokovno sodelavko Royal Academy of Science International Trust, s posvetovalnim statusom pri ECOSOC Združenih narodov, kjer sodeluje pro organizaciji mednarodnega dneva žensk in deklet 11 Februarja v Združenih Narodih, New Yorku.
    Sem znanstvenica na področju onkologije in sem svoje študije opravljala na Cold Spring Harbor Laboratoriju. Moj raziskovalni fokus je molekularna biologija, genetika in epigenetika raka ter pristopi precizne medicine pri njihovem zdravjenju. Preučevala sem mehanizme odpornosti rakavih celic na tarčne terapije pri EGFR-Tki-odpornih bolnikih s pljučnim rakom z objavljenim člankom (Safaric Tepes, 2021, eLife), do optimizacije uporabe metode CRISPR-(dd)Cas9 ki omogoča temporalno kontrolo delovanja Cas9 (Safaric Tepes, 2021, JoVE). V zadnji raziskavi pa sem razvila elaborat (Safaric Tepes, 2021, Nature LI) za preučevanje redkih tumorjev, ki jih poganja genska fuzija, kot je mezenhimski hondrosarkom, kjer sem identificirala in potrdila nove možnosti zdravljenja z že registriranim zdravilom Imatinib.

    S svojim delom sem lansko leto bila častna panelistka na srečanju C3 US-Arab Healthcare and Business Summit v NYC v sklopu s področja preprečevanja in zdravljenja raka, organiziranega s strani prestolonaslednika in bahreinskega premiera Salman bin Hamad Al Khalifa. Z delom o odpornosti pljučnega raka pa sem postala ena od finalistk nagrade KRKINIH nagrad 2021. S strani Svetovnega Slovenskega Kongresa pa sem bila zaradi dela v v precizni medicini vabljena panelistka na konferenco slovenskih zdravnikov iz sveta (2021), kjer sem predstavila svoja odkritja.

    Poleg znanstvenice sem zagovornica sistemskih sprememb pri enakosti spolov v znanosti. Januarja 2021 sem postala strokovna sodelavka pri Royal Academy of Science International Trust, mednarodne organizacije, ki ima posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem Svetu Združenih narodov, pod vodstvom HRH Princess dr. Nisreen El-Hashemite, kjer sodelujem pri programih zagotavljanja verodostojnih znanstvenih nasvetov ter oblikovanju znanstvene politike predvsem na področju spolne enakopravnosti v znanosti na sedežu Združenih narodov v New Yorku. Poleg tega sem v sodelovanju s Slovensko misijo pri Združenih narodih bila aktivno vključena v ozaveščanje pomena povečanja števila deklet in žensk v znanosti na mednarodnih konferencah v ZN v letih 2020, 2021 in 2022 ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti, 11. februarja. Ob sodelovanju z bivšo veleposlanico Darjo Bavdaž Kuret pa sva organizirali prvo strokovno ekskurzijo veleposlanikov držav članic pri ZN na ogled Cold Spring Harbor Laboratorija, predstavitev novih tehnologij in znanstvenikov. Poleg tujine sem tudi aktivna doma in pri povezovanju Slovenk po svetu in razširjanju znanja. Kot aktivna članica društva VTIS organiziram dogodke in okrogle mize za povezovanje Slovenk po svetu z namenom osveščanja problema spolne neenakopravnosti v strokovnem prostoru in kako zmanjšati vrzel med spoloma. Letos pa sem predavateljica na TEDxLjubljana z namenom razširjanja znanja o genetiki raka in novih možnosti zdravljenja. Za več informacij in kontakt na Linkedin: www.linkedin.com/in/polonast

  • Tanja Tuma
    Tanja Tuma

    Tanja Tuma

    Tanja Tuma, profesorica francoščine in angleščine, je svoje življenje zapisala knjigam in književnosti. Po zečetkih v uredništvu Cankarjeve založbe vodila Centra Oxford ter se kot direktorica sektorja seznanila z velikimi svetovnimi založbami za poučno in splošno literaturo. Leta 1996 je ustanovila svojo založbo Tuma in v njej delala več kot dvajset let. Na pisateljsko pot je stopila po letu 2013, se vključila v Slovenski center PEN, ki mu od leta 2021 predseduje.

     

    Življenjepis
    Tanja Tuma se je rodila v Ljubljani 9. junija 1964. Obiskovala je Šubičevo gimnazijo in maturirala leta 1983. Leta 1988 je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz francoskega in angleškega jezika s književnostmi ter dodatno študirala nemški jezik. V diplomski nalogi iz francoščine je obravnavala sočutje v povestih in kratkih zgodbah Guya de Maupassanta, pri angleščini pa eseje baročnega filozofa in znanstvenika Francisa Bacona. Pri dodatnem študiju nemščine se je posvetila zgradbi stavka Thema-Rhema-Gliederung. Po dvajsetletnem delovanju v založništvu in ko sta otroka odrasla, sta se z možem leta 2012 umaknila v svobodo in mir notranjskih gozdov. Je ustanovna članica prvega ženskega Rotary kluba Ljubljana Nike.
    Delo
    Kmalu po diplomi se je v Cankarjevi založbi zaposlila kot urednica leksike, kasneje pa je kot direktorica vrsto let vodila Center Oxford, kjer se je ukvarjala z učbeniki za poučevanje angleščine, francoščine in nemščine kot tujega jezika. Sodelovala je z velikimi izobraževalnimi založbami kot Oxford in Cambridge University Press, Langenscheidt, Clé idr.
    Leta 1996 je ustanovila lastno založbo, Založbo Tuma, pri kateri so izšla pomembna dela kot Antologija slovenskih pesnic, Pozabljena polovica, Skriti knjižni zakladi pa tudi zbirki Beri globalno in Beri aktualno. V založbi je uredila in ponatisnila tudi dve knjigi dr. Henrika Tume – Iz mojega življenja in Planinski spisi z Imenoslovjem Julijskih Alp.
    Od leta 1998 je članica Društva slovenskih založnikov, ki mu je predsedovala v dveh mandatih med 2004 in 2008. Od nekdaj je bila zagovornica Zakona o enotni ceni knjige, ki je leta 2014 končno prišel v veljavo tudi v Sloveniji ter pobudnica bralnih kampanj za mlade kot Knjigajmo, migajmo in Ni igre brez drame. Je tudi avtorica številnih člankov s področja založništva, objavljala je v Pogledih, Bukli, Delu, Vrabcu Anarhistu in mednarodnem spletnem glasilu Publishing Perspectives.
    Sodelovala je v raznih žirijah in komisijah, povezanih s knjižno produkcijo kot Pazinski susreti (2003-2007), Komisija za Knjigo pri MOL (2013-2016), Komisija za pridobitev naziva Ljubljana – UNESCO-vo mesto literature, Programski svet Foruma slovanskih kultur, idr.
    Od nekdaj se bori za promocijo branja in knjig in pravice žensk ter zapostavljenih skupin.
    Pisateljevanje
    V letu 2013 je izdala zgodovinski roman Winds of Dalmatia v angleškem jeziku, prvi del Balkanske trilogije, ki obravnava zgodovino in sedanjost področja nekdanje Jugoslavije. Zgodovinske zgodbe pripovedujejo o starogrški kolonizaciji Korčule, cesarja Dioklecijana, Dubrovnika v 14. stoletju, turške oblasti v Bosni v 16. stoletju, Brača v času 1. svetovne vojne in nedavnih Balkanskih vojn (Amazon).
    Leta 2015 je z zgodovinskim romanom o spravi Češnje, bele in rdeče (Založba Karantanija, 2015) dodobra razburkala slovensko bralstvo. Roman je leto zatem izdala tudi v angleškem jeziku – White and Red Cherries (Amazon).
    V letu 2018 je izdala drugi del Balkanske trilogije Tito’s Legacy, v katerem prikaže posledice komunistične diktature na mlajše generacije in odnos človeka do narave. Zgodovinske zgodbe pripovedujejo o koliščarjih na Ljubljanskem barju, Valvasorju, Titu in njegovih slavnih gostih na Brionih, fašistični Italiji in posledicah tajkunizacije naravnih dobrin Istre in Slovenije ter negativnih vplivov na okolje (Amazon).
    V prvem letu epidemije covida 19 je izšel njen roman v angleščini, ki obravnava človekov odnos do smrt in bolezni, Going My Way (Amazon). Poetično obravnavo na smrt bolnih junakov, ki nihajo med samomorom in oklepanja življenja in njihovih najožjih pisateljica pripravlja v slovenski različici.
    Spomladi leta 2021 je pri Mladinski knjigi v zbirki Spomini in izpovedi izšla prva in doslej edina romanizirana biografija našega najpomembnejšega založnika moderne Lavoslava Schwentnerja z naslovom BRODNÍK. Odzivi in recenzije so bile številne in pohvalne.
    PEN, mednarodno združenje pesnikov, pisateljev in esejistov
    Tanja Tuma je bila predsednica Ženskega odbora Slovenskega centra PEN MIRA (2016-2019, www.mira.si) in članica upravnega odbora mednarodnega ženskega komiteja PIWWC (http://www.piwwc.org/). Od leta 2021 je tudi predsednica Slovenskega centra PEN, aktivna tudi pri mednarodnem odboru Pisatelji za mir (https://www.penwritersforpeacecommittee.com/), še posebej v delovni skupini za Balkan.
  • Andreja Slejko Merkun, mag. prava
    Andreja Slejko Merkun, mag. prava

    Andreja Slejko Merkun, mag. prava

    Sem Ženska, Pravnica in Mama.
    Moj moto in nasvet vsaki ženski: »Bodi pogumna, ne perfektna!« (povzeto po avtorici Reshmi Saujani)

    Sem magistrica prava in imam več kot 10 let delovnih izkušenj s področja pravnega svetovanja.

    Trenutno sem zaposlena v lokalni samoupravi. Moje delo obsega pravno svetovanje, pripravo predpisov, pogodb in drugih pravnih aktov, ter zastopanje stališč in interesov lokalne skupnosti. Zadnjih 5 let se intenzivneje ukvarjam s področjem gospodarskih javnih služb varstva okolja. Pri delu v lokalni politiki zame predstavlja največji izziv, kako uskladiti različne politične interese in veljavna pravna pravila, za dosego skupnih ciljev.

    Področja mojega dela:
    • Pravo lokalne samouprave
    • Upravno pravo
    • Pogodbeno pravo
    • Nomotehnika
    • Volilno pravo
    • Varstvo osebnih podatkov, informacije javnega značaja
    • Gospodarske javne službe, pravo koncesij in javno-zasebnih partnerstev
    • Delovno pravo in pravo javnih uslužbencev
    • Nepremičninsko pravo
    • Proračunsko pravo, dodeljevanje javnih sredstev in državne pomoči

    Obožujem spremembe in sovražim frazo »nisem še imel/-a takega primera«. Navdušena sem nad novimi tehnologijami, ki nam omogočajo optimizacijo različnih procesov.

    Zavedam se, da je v znanju moč, zato sem pripravljena vanj investirati moj čas in denar.

    Prosti čas najraje izkoristim za različne družinske dogodivščine, branje knjig, druženje s prijatelji in glasbene koncerte.

    Vedno sem odprta za nove priložnosti in rada sprejmem nove karierne izzive.

  • Dr Alenka Verbole
    Dr Alenka Verbole

    Dr Alenka Verbole - ONA VE -

    Dr Verbole je diplomatka, mediatorka, raziskovalka, novinarka, trenerka in motivatorka. Ima več kot 20 let delovnih izkušenj na mednarodnem področju, ki jih je pridobila s svojim službovanjem na odločevalskih mestih v Združenih narodih (ZN) in v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).
    Dr Verbole je diplomatka, mediatorka, raziskovalka, novinarka, trenerka in motivatorka. Ima več kot 25 let delovnih izkušenj na mednarodnem področju, ki jih je pridobila s svojim službovanjem na odločevalskih mestih v Združenih narodih (ZN) in v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Delovala je in še naprej deluje na različnih področjih kot so demokratizacija in razvoj civilne družbe, dobro upravljanje, človekove pravice, državljanska vzgoja, volitve, volilna reforma in neodvisnost volilnih institucij, preventivna diplomacija, mediacija, multikulturni dialog, pomiritve sprtih strani in reševanja konfliktov, gradnja miru in razvijanja dialoga, delo z mladimi, varnost in sodelovanje, lokalna samouprava, regionalni razvoj, problematika Romov in ranljivih skupin ter enakopravnost spolov. Sodelovala je s Svetom Evrope, predvsem na področju reševanja konfliktov in gradnje miru in promociji žensk v politiki v Severni Afriki in .na Kavkazu. Kariero je začela kot novinarka. Doktorirala je na Nizozemskem. V času študija se je ukvarjala s problematiko zaščitenih območij in še posebej reševanjem konfliktov med različnimi deležniki ter politiko in politiziranjem procesa razvoja. Bila je štipendistka Britanskega sveta, norveškega raziskovalnega inštituta in grške vlade. Aktivno je sodelovala pri ustanavljanju raziskovalne mreže COST – Social Sciences.

    V Organizaciji združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (FAO) se je ukvarjala z razvojem podeželja. Vodila je tudi sekretariat FAO delovne skupine za ženske. V OVSE Misiji v Skopju se je ukvarjala z reformo izobraževanja in izobraževanjem manjšin ter medkulturnim dialogom. V Albaniji je vodila projekt za krepitve Romskih skupnosti. Kot visoka uradnica za demokratizacijo pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je med drugim zasnovala in izvedla številna usposabljanja za javne uslužbence, člane nevladnih organizacij, mlade, ženske političarke, člane parlamenta, člane volilnih komisij in volilne administracije ter Rome s področja razvoja lokalne samouprave, na temo mehanizmov za enakopravnost spolov, temo vključevanja v politiko in grajenja političnih znanj, na temo neodvisnost volilnih teles za strokovnjake in člane volilne administracije, usposabljanje nevladnih organizacij za vključevanje v procese odločanja in podobno. Kot strokovnjakinja za razvojne politike je svetovala vladam Albanije, Kosova in Turčije na temo razvijanja nacionalnih politik za reševanje problematike Romov in nudila tehnično podporo omenjenim vladam v boju proti diskriminaciji in za spoštovanje človekovih pravic. Kot ministrica svetovalka na sektorju za mednarodne organizacije (MZZ) je pokrivala OVSE. Je avtorica različnih publikacij na temo. Gostovala je kot predavateljica v okviru magistrskega študija International Relations and Diplomacy v Nemčiji, v okviru MZZ Diplomatske akademije in kot strokovnjakinja na Konferenci Evropskega diplomatskega programa o EU kot globalnem akterju vodila delavnico na temo Zahodnega Balkana. Trenutno se ukvarja s problematiko integracije držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo. Je članica različnih mednarodnih združenj.

  • dr. Jasna Mikić Ljubi
    dr. Jasna Mikić Ljubi

    dr. Jasna Mikić Ljubi

    Docentka in raziskovalka na Fakulteti za družbene vede (Univerza v Ljubljani). Raziskovalno se ukvarja s temami spola (enakost spolov, seksizem, feminizem), jezika (seksistični jezik/raba jezika) in trgom delovne sile (prekarnost). V svoje delo vključuje tudi nove raziskovalne metode, ki so del področja drugih znanosti (nevroznanosti).

     

    Jasna je diplomirala na Fakulteti za družbene vede (UL), na programu Tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi ter se leta 2012 vpisala v magistrski študij smer Strateško tržno komuniciranje (FDV, UL), ki ga je uspešno zaključila leta 2014 (z zagovorom magistrskega dela z naslovom Izzivi množičnega financiranja med slovenskimi podjetniki: iskanje priložnosti na globalnem trgu ali ustvarjanje lastnih izkušenj?). Od 1. novembra 2016 do 1. oktobra 2020 je bila zaposlena kot mlada raziskovalka na Fakulteti za družbene vede, na interdisciplinarnem doktorskem študiju Humanistika in družboslovje, smer sociologija. Doktorirala je z delom Jezik in družbena (ne)enakost spolov na trgu delovne sile (2020), ki je bilo razglašeno za najboljši doktorat na Fakulteti za družbene vede (UL) v letu 2021.

    Jasna je tudi avtorica knjige Spol in jezik (2021), ki je izšla pri Založbi FDV.

    Projekti:

    – mednarodni projekt EQPOWEREC – Enakost spolov pri razdelitvi ekonomske moči: razumevanje in preseganje ovir enakosti spolov pri odločanju v gospodarstvu (financer: Norveški finančni mehanizem); 2016

    – analiza in poročilo Dostopnost trga dela za ženske in moške (financer: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti); 2016

    – projekt Zgodnja in poklicna rehabilitacija v procesu vračanja na delo (financer: URI-Soča); 2020

    – ECS: The impact of COVID-19 on workplace practices (financer: Eurofound); 2021.

    – evalvacija nacionalnega strateškega dokumenta Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015-2020 (financer: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti); 2021.

    Trenutno sodeluje na projektu Evropskega konzorcija za politične raziskave (ECPR), kjer skrbi za organizacijo mednarodne konference European Conference on Politics and Gender (https://ecpr.eu/Events/157). Je tudi članica uredniškega odbora revije Review of Economics and Economic Methodology (REEM).

    Pedagoško je vpeta v izvajanje treh predmetov: Sociologija dela; Spol, jezik in moč; Kadrovska praksa.

    Je tudi so-predstavnica Katedre za razvoj in menedžment organizacij in človeških virov za Alumni FDV in učiteljica tutorka na Katedri za razvoj in menedžment organizacij in človeških virov.  Od leta 2020 je tudi vodja Terminološke sekcije pri Slovenskem sociološkem društvu.

  • Katarina Bervar Sternad
    Katarina Bervar Sternad

    Katarina Bervar Sternad

    Sem pravnica, zagovornica človekovih pravic z jasno vizijo, kako bi morala na tem področju delovata država. Moj cilj je, da čim več ljudi prepričam v to.

     

    Svojo poklicno delo posvečam pravnemu varstvu človekovih pravic in okolja. Več kot 10 let kot direktorica PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. Moje strokovno delo se dotika več področij oz.pravic, ki jih ščitijo mednarodni dokumenti s področja človekovih pravic. Zanima me predvsem, kako doseči sistemske spremembe, skozi zakonodajo, politike in prakso. Delam na nacionalnih in mednarodnih projektih, sem avtorica več analiz in študij s področij mojega dela in certificirana tutorka Sveta Evrope za izobraževanje pravnih strokovnjakov na različnih področjih. Sem tudi članica upravnega odbora Agencije EU za temeljne pravice, članice več svetovalnih teles Vlade RS in članica upravnega odbora International Service for Human Rights.

    V prostem času za revijo Grazia pišem kolumne s področja enakosti spolov in o aktualnih družbenih vprašanjih s pravnega vidika. Nikoli mi ni dolgčas.

    Navdušena sem nad svojo službo, še bolj pa me navdušujeta moja dva najstnika.

  • dr. Valerija KOROŠEC
    dr. Valerija KOROŠEC

    dr. Valerija KOROŠEC

    Dr. sociologije, z magisterijem iz analize evropskih socialnih politik, 20 let zaposlena na UMAR RS (področje socialne izključenosti, materialne prikrajšanosti, revščine, sinteznih kazalnikov razvoja, kazalnikov spodbud za delo, neenakost spolov, zadovoljstvo, varstvo in zdravje pri delu), pred tem zaposlena na Univerzi MB. Avtorica različnih člankov na temo ideje UTD in njenih aplikacij na različnih področjih. Slovenska predstavnica v svetovni UTD mreži, so-urednica II. zbornika o UTD itd.

     

    Valerija KOROŠEC, dr. sociologije, z magisterijem iz analize evropskih socialnih politik, 20 let zaposlena na UMAR RS (prej tudi področje socialne izključenosti, materialne prikrajšanosti, revščine, sinteznih kazalnikov razvoja, še vedno kazalniki neenakosti spolov, zadovoljstva, varstva in zdravja pri delu), pred tem zaposlena na Univerzi MB. Avtorica različnih člankov na temo ideje UTD in njenih aplikacij na različnih področjih. Slovenska predstavnica v svetovni UTD mreži, so-urednica II. zbornika o UTD v Sloveniji, že drugič neformalna vodja in koordinatorka zbiranja podpisov za Evropsko državljansko pobudo za Univerzalni temeljni dohodek v EU. Pomembnejši #zaUTD teksti:
    1. Predlog za uvedbo Univerzalnega temeljnega dohodka v Sloveniji (2010)
    2. Lokalni UTD (2018), objavljeno tudi v zborniku Enostavna ideja (2019) FSD
    3. UTD – tristebrni socialni in zdravstveni sistem, pogovor pri predsedniku RS, na temo Slovenija 2030 (2015)
    4. Izračun višine UTD za OECD države (2016)
    5. Otroški UTD za Belgijo po slovenskem modelu (februar 2019), objavljeno v zborniku Enostavna ideja (2019) FSD
    6. Zdravje: Univerzalna temeljna dobrina (UTD) (april 2020)
    7. Nova #zaUTDsi družbena pogodba za Slovenijo (april 2020), podlaga za delo dr. Jakliča v skupini dr. Lahovnika
    8. Energetski UTD (maj 2020)
  • Melinda Hajdin
    Melinda Hajdin

    Melinda Hajdin

    Painter, sculptor, writer of Slovenian-American descent. Born in California. Now living in Slovenia. English is my primary language. BFA in Spatial Arts from San Jose State University. Mobility impaired. Full of opinions about various and sundry. Things I care about: justice, both social and economic; aesthetics; accessibility for the disabled; compassion for animals; and protecting nature. Things I don’t care about: sports and fashion.

    California artist living and working in Slovenia since 2019. Currently working on poster design project for the municipality of Hrastnik.

    Education:

    2017-2019: BFA in Spatial Arts, summa cum laude, San Jose State University, San Jose, California

    2015-2017: Associate degree in Studio Art, with highest honors, MIssion College, Santa Clara, California

    Experience: Artist since 11 years of age. Practicing artist since 2008. Gallery shows throughout my educational career with 4 solo shows: Broken Icon, Visage, and my capstone BFA project, Deadly Valentine (2019).

    Certifications: edX Verified Certificate for Drawing Nature, Science and Culture: Natural History Illustration 101 (March 2021)

  • dr. Jana Javornik
    Dr Jana Javornik

    Dr Jana Javornik

    Sem raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Leedsu v Zdr. Kraljestvu, v Stockholmu in Utrechtu. Med 2019 in 2021 sem bila generalna direktorica za visoko šolstvo na MIZŠ. Sem članica številnih interdisciplinarnih raziskovalnih skupin, covid-19 Sledilnika in Podnebnika ter dolgoletna aktivna članica številnih družbeno-civilnih organizacij v Sloveniji in v tujini. Proučujem učinke pandemije na družbo in se učim živeti z dolgim covidom.

     

    Sem raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Leedsu v Zdr. Kraljestvu, na univerzah v Stockholmu in Utrechtu ter na Inštitutu za novejšo zgodovino. Med 2019 in 2021 sem bila generalna direktorica za visoko šolstvo na MIZŠ.

    Raziskujem, predavam in objavljam na področju delovnih razmerij, države blaginje in politične ekonomije, enakosti in vključenosti na trgu dela, ter razvijam nove metode mednarodnih analiz javnih in socialnih politik. Proučujem plačno vrzel, poklice prihodnosti, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja v mednarodni perspektivi, organizacijo dela, socialno trajnost, odprto znanost ter etiko umetne inteligence. Razvijam raziskovalne projekte vpliva pandemije na družbo, zlasti dolgega covida in ostalih obolenj, povezanih s kronično utrujenostjo, na trg dela in razmerja na trgu dela.

    Sem članica številnih interdisciplinarnih raziskovalnih skupin in sodelujem s številnimi svetovnimi univerzami, z delodajalci, nevladnimi organizacijami in mediji. Od 2020 sem tudi članica slovenskega Sledilnika in Podnebnika in dolgoletna aktivna članica številnih družbeno-civilnih organizacij v Sloveniji in v tujini. Svetujem evropskim vladam in FTSE100 na področju enakosti, raznolikosti in vključenosti in javnih politik.

    Sourejam znanstvene revije kot so Work, Employment & Society, International Journal of Care & Caring, the Journal of Family Studies, in Jrnl of Comparative Policy Analysis.

    Redno pišem in komentiram za The Conversation, Guardian, Observer, Independent, Financial Times, Forbes, Bloomberg, Telegraph, The Times in Sunday Times ter za BBC.