Strokovnjakinje v kategoriji: jezikoslovstvo

Rojena sem na Zavrhu v osrčju Slovenskih Goric. Po končani mariborski Drugi gimnaziji sem končala študije kot profesorica slovenskega in nemškega jezika s književnostjo, magistrica znanosti s področja teologije in filozofije ter doktorica znanosti s področja teologije. Deset let dela v novinarstvu in trideset let v bibliotekarstvu me je spodbujalo k nenehnemu vzporednemu študiju in znanstvenemu raziskovanju. Po upokojitvi nadaljujem raziskovalno delo, ki mi je v minulih letih zapolnjevalo ves prosti čas.
Sem literarna zgodovinarka, teologinja in bibliotekarka. V svojem znanstvenem delu se ukvarjam z raziskovanjem slovenske protestantske misli 16. stoletja, slovenske duhovne zgodovine ter življenja in dela njenih akterjev, ki so skozi stoletja gradili slovenski duhovni in kulturni prostor. Poznavanje krščanstva na naših tleh mi z vidika teološke antropologije omogoča prepoznavati odnose med pripadniki različnih Cerkva v njihovih zgodovinskih in medčloveških situacijah, zato se zavzemam za ekumenizem in svetovni etos, ki je skupen vsem religijam z geslom »Ravnaj z drugimi, kot želiš, da drugi ravnajo s teboj«. V današnjem razčlovečenem in ideološko razdeljenem svetu velikokrat pozabljamo, da moramo spoštovati svojo preteklost in tradicijo. Zavedati se moramo svojih korenin, saj če dobro poznamo sebe in svoje korenine, ne moremo imeti težav pri spoznavanju in spoštovanju drugih, tudi drugače mislečih. Zato v svojih monografijah ter v razpravah na konferencah skušam osvetliti življenje in delo posameznih katoliških in protestantskih piscev, ki so oblikovali slovensko duhovno zgodovino. V prizadevanju za znanstveno odličnost v teologiji slušateljem predavam metodologijo znanstvenega dela. Pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije pa že drugi mandat vodim Spominski sklad dr. Bruna Hartmana, ki podeljuje štipendije doktorskim študentom s področja bibliotekarstva.

Moja bibliografija obsega okoli 250 enot, med njimi šest monografij v sklopu Zbranih del Primoža Trubarja; monografije Človek v Božjem okolju, Teološka knjižnica Maribor, vez med preteklostjo in prihodnostjo, Bibliografsko kazalo Znamenja; soavtorstvo pri monografijah Tri pridige o jeziku, Slomškovo zbrano delo, Trubarjeva teologija, itd. Uredila sem številne zbornike in jezikovno pregledala mnoge strokovne in znanstvene monografije; v domačih in tujih revijah in zbornikih pa objavljam razprave s konferenc in simpozijev.

Kot bivša športnica padalka in športna pilotka sem še aktivna padalska sodnica na domačih tekmovanjih, navdušeno pa spremljam vse naše uspešne športnike.
Sem članica: Evropskega združenja katoliških teologov – European Society for Catholic Theology; Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, Gibanja Svetovni etos Slovenija in Društva slovenskih letalk.

DEVELOR, Sales manager, svetovalka, 2009 –
ECOLAB, KAM, 2006 – 2008
MAC’S MEDICAL, vodja prodaje za Slovenijo, 1997 – 2005
SPLOŠNA BOLNIŠNICA MARIBOR, nabavni referent, 1993 – 1997
HIDROMONTAŽA, referent zunanje trgovine, 1989 – 1993

Univerza v Mariboru, Ekonomska fakulteta, ekonomistka zunanje trgovine

II. GImnazija Maribor, gimnazijska maturantka

Jeziki: aktivno znanje angleščine, nemščine, srbščine, hrvaščine, pasivno – francoščina

Dodatna znanja, izobrazba: končana nižja glasbena šola (klavir), certifikat Kirkpatrick, certifikat TOJ Develor

Veščine: organizacija konferenc, predstavitev tematik, priprava gradiv in projektov

Interesi: glasba, književnost, medčloveški odnosi, DEI, zgodovina, narodnostna vprašanja, aktualna družbena problematika, šport, filmska umetnost

E-naslov: patricija.mencigar@prevekso.com
Spletišče: www.prevekso.com

DELOVNE IZKUŠNJE
01/10/2015 – TRENUTNO
DIREKTORICA PREVEKSO D.O.O.
Vodstvene naloge, organizacija in vodenje projektov, operativne naloge, strokovno vodenje in kontrola
kakovosti.

01/09/2015 – TRENUTNO
SVETOVALKA BLED WATER FESTIVAL
Svetovanje direktorju festivala

2009 – 2015
VODJA PROJEKTOV PREVEKSO D.O.O., PREVAJALSKO PODJETJE
Organizacija in vodenje projektov, prevajanje in pregledovanje besedil, komunikacija s podizvajalci ter z
naročniki

2004 – 2009
PREVAJALKA PRETEKS D.O.O.
Prevajanje in pregledovanje besedil

DIREKTORICA KOMUNICIRANJA BLED FILM FESTIVAL
– komuniciranje z mednarodnimi partnerji, filmskimi ustvarjalci in drugimi udeleženci festivala
– prevajanje in tolmačenje
– PR sporočila
– vzpostavljanje sodelovanja in partnerstev z mednarodnimi organizacijami
svetovanje direktorju festivala

IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
2000 – 2011 Ljubljana, Slovenija
UNIVERZITETNA DIPLOMIRANA PREVAJALKA
Filozofska fakulteta Ljubljana
Aškerčeva 2, Ljubljana, Slovenija

Vozniško dovoljenje: A
Vozniško dovoljenje: B

Organizacijske spretnosti
• vodenje mikro podjetja
• organizacija in vodenje projektov
• pomoč pri organizaciji velikih dogodkov (Bled Film Festival in Bled Water Festival
Druge veščine
• organistka (nižja glasbena šola)
• odlične veščine pisanja

Poklicno kariero prevajalke sem začela leta 1988 na Radiu Ljubljana, in jo kasneje dopolnila še z delom na Televiziji Ljubljana. Poleg dela prevajalke sem tam opravljala delo urednice, šolane napovedovalke in lektorice. Prevajalsko kariero sem leta 1997 nadaljevala v diplomaciji in jo leta 1999 zamenjala za učiteljski poklic visokošolske učiteljice na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Tam že skoraj četrt stoletja vodim vaje in predavam prevajanje v nemščino, analizo strokovnih besedil in funkcionalno pisanje, ter vrsto drugih predmetov.
Leta 1999 sem opravila izpit za sodno tolmačko za nemški jezik, in bila leta 2009 imenovana za članico komisij za preiskus znanja kandidatov za sodne tolmače za nemški jezik pri Ministrstvu za pravosodje. Za ministrstvo sem v preteklosti opravljala svetovalno funkcijo za preverjanje znanja kandidatov in izobraževanje izpraševalcev komisij.
Leta 2012 sem ustanovila Združenje stalnih sodnih tolmačev in pravnih prevajalcev Slovenije SCIT®, ki danes šteje blizu sto članov. Združenje je postalo leta 2017 član mednarodne zveze prevajalcev FIT. Leta 2022 sem bila na generalni skupščini v Varaderu, Kuba s prepričljivo večino glasov izvoljena v štirinajstčlanski svet FIT Council in bila imenovana na pet ključnih področjih, na katerih bom sooblikovala prevajalsko politiko v svetu. Slovenijo sem s tem postavila na svetovni zemljevid v prevajalski stroki.
Leta 2019 sem bila imenovana v funkcijo vodje stalnega strokovnega telesa za sodno tolmačenje in prevode pri Strokovnem svetu za sodno izvedenstvo, sodno cenilstvo in sodno tolmačenje pri Ministrstvu za pravosodje. Od leta 2021 sem sodnica porotnica na Delovnem sodišče v Ljubljani.
Na področju sodnega tolmačenja in pravnega prevajanja sem premikala marsikaj – predvsem način razmišljanja, ki presega kalup slovenskega "mindset-a".
Sem ponosna Slovenka, ki pa redno plava proti toku. Ker sem drugačna, energična, dinamina, izvirna in prodorna v tem, kar delam, sem neobičajna, naporna in absolutno prehitra v razmišljanju za druge. Zelo redki smo tisti, ki s tako vztrajnostjo, vzdržljivostjo, pozitivno energijo in odločnostjo uresničujemo svoje vizije. Ljudem je treba pokazati, da vodi več poti do cilja, predvsem pa sprejeti izzive, in se ne skrivati pred njimi. S svojimi kamenčki, ki jih že dvajset let zlagam v mozaik sem dosegla nemogoče premike v glavah ljudeh.

Zase lahko povem, da sem neustrašna borka, ki stoji v prvi bojni liniji. Nobena rana me ne ustavi.

Dr. Vesna Mikolič je redna profesorica in znanstvena svetnica na področju jezikoslovja, profesorica slovenskega in italijanskega jezika, esejistka in publicistka. Ukvarja se z jezikom in kulturo, jezikovno politiko, etnično identiteto, medkulturno pragmatiko, nenasilno komunikacijo, pomenoslovjem, terminologijo, analizo diskurza v znanosti, turizmu in literaturi ter literarno pragmatiko.
Diplomirala, magistrirala in doktorirala je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med podiplomskim študijem je prejela štipendijo za izpopolnjevanje na Univerzi v Trstu in na Okanagan University College pri British Columbia University v Vancouvru.
Leta 1997 se je zaposlila na novoustanovljenem Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, kjer je zaposlena še danes. Sodelovala je pri ustanavljanju Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer je vzpostavila tudi študijski program slovenistike in bila prva predstojnica slovenističnega oddelka, med letoma 2004 in 2012 pa je bila dekanja te fakultete.
Danes je predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Je vodja in članica več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov in nosilka raziskovalnega programa »Razsežnosti slovenstva v tretjem tisočletju med lokalnim in globalnim«. Poleg tega od leta 2016 predava tudi na Katedri za slovenski jezik in književnost Oddelka za humanistiko Univerze v Trstu. Bila je mentorica mladim raziskovalcem (doslej petim) in mentorica številnim študentom pri diplomskih, magistrskih in doktorskih delih. S predavanji je gostovala na številnih tujih univerzah v ZDA, Kanadi, Rusiji, na Japonskem, v državah EU in nekdanje Jugoslavije. Z referati nastopa na znanstvenih konferencah doma in po svetu. Bila je tudi vodja programskih odborov več mednarodnih znanstvenih konferenc, med drugim direktorica konference ob začetku predsedovanja Slovenije Evropski uniji in začetku Evropskega leta medkulturnega dialoga »Medkulturni dialog kot temeljna vrednota EU« v pristojnosti Evropske komisije in Ministrstva za kulturo RS.
Je utemeljiteljica medkulturne slovenistike in modela medkulturnega poučevanja jezika in književnosti za nenasilno komunikacijo TILKA (Teaching Interculturality through Language and Literature for Conflicts Avoidance). Je avtorica prek 500 bibliografskih enot, med drugim je avtorica petih znanstvenih monografij Ethnic Identity and Intercultural Awareness in Modern Language Teaching: Tilka Model for Ethnic Conflicts Avoidance (New York: Nova Science Publishers), Jezik v zrcalu kultur in Govor turizma (obe Koper: Znanstvena založba Annales), Izrazi moči slovenskega jezika (Koper: Znanstvena založba Annales, Ljubljana: Slovenska matica) in Ali bereš Cankarja? (Ljubljana: Slovenska matica), urednica in soavtorica Turističnega terminološkega e-slovarja TURS, Turističnega korpusa TURK ter redaktorica Bosansko-slovenskega slovarja (Sarajevo, Ljubljana).
Je tudi esejistka in publicistka, svoje eseje, kolumne in komentarje objavlja v časopisih (Primorske novice, Delo) in revijah (Sodobnost, Mladika, Dialogi, Primorska srečanja, Fontana), leta 2017 je bila med petimi nominiranci za najboljši esej revije Sodobnost.
Je članica uredniškega odbora več mednarodnih znanstvenih revij: Annales: Anali za istrske in mediteranske študije (Koper), znanstvene revije za teoretsko in uporabno jezikoslovje in literaturo Colloquium (Celovec) in Croatian Journal of Education (Zagreb). Je sourednica knjižne zbirke Pont v sozaložništvu založbe Beletrina in Annales ZRS Koper.
Je podpredsednica Slovenske matice, kjer je tudi članica Upravnega odbora in vodja Odseka za slovenski jezik ter urednica zbirke ponatisov Cankarjevih del. Je članica Upravnega odbora Slovenskega centra PEN in Ženskega odbora SC PEN Mira. Je predsednica Slavističnega društva Koper in podpredsednica Društva za uporabno jezikoslovje. Prav tako je oz. je bila članica različnih strokovnih komisij in društev doma in v tujini, med drugim Strokovnega sveta Zlati kamen, Sveta JAK, strokovnih komisij za področje knjige in bralne kulture pri MK, programskega odbora RTV Slovenija za italijanski narodnostni program idr.
Je prejemnica več nagrad, in sicer študentske Prešernove nagrade Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za diplomsko delo leta 1990, nagrade Sklada za znanstveno odličnost Univerze na Primorskem leta 2011 in nagrade ZRS Koper za vrhunske znanstvene dosežke »Glasnik znanosti« leta 2017.

Med dodiplomskim študijem slovenščine in primerjalne književnosti sem honorarno delala kot novinarka in objavljala članke, intervjuje, literarne kritike, ocene, dnevniške zapiske in reportaže v časnikih Večer in Dnevnik ter revijah Literatura, Revija o knjigi, Horizont in 7 dni.

Kot prostovoljka sem v tem času sodelovala tudi z Zvezo prijateljev mladine Maribor, predvsem kot vzgojiteljica na poletnih letovanjih.

Tri leta in pol sem delala kot mlada raziskovalka na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete UL ter pridobila naziv asistentke za področje slovenskega knjižnega jezika in stilistike. Doktorirala sem 12. julija 2007 z disertacijo Sodobna slovenska pravniška besedila, moja znanstvenoraziskovalna bibliografija, ki vsebuje več izvirnih znanstvenih in strokovnih člankov, je objavljena v sistemu Cobiss.

Kot lektorica slovenskih besedil delam že več kot 20 let in sem vpisana tudi v razvid samozaposlenih v kulturi. Ker sem se v doktoratu ukvarjala s slovenskimi pravnimi in pravniškimi besedili, sem se posebej usposobila za lektoriranje in terminologijo strokovnih besedil, še posebej pravnih, pravniških in uradovalnih. Že med doktorskim študijem sem kot lektorica terminologinja delala za Evropsko sodišče v Luksemburgu, pozneje tudi za Urad za publikacije Evropske unije in druge evropske inštitucije. Sem tudi lektorica znanstvenih, strokovnih in drugih besedil, med mojimi glavnimi naročniki v Sloveniji so Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Vlada Republike Slovenije, Biotehniška fakulteta, Institut Jožef Stefan itd.

Od leta 2010 sem urednica različnih publikacij, zadnjih osem let tudi pisateljica otroških knjig (zbirka Prijazna družba).

Že dvajset let delam tudi kot predavateljica slovenščine kot drugega/tujega jezika in poslovne slovenščine. Kot predavateljica sem sodelovala v različnih šolah in tečajih slovenščine ter lektoratih (Filozofska fakulteta, Primorska univerza, Univerza v Novi Gorici). V študijskem letu 2002/2003 sem poučevala poslovno slovenščino za bančnike in poslovneže v Celovcu, od leta 2007 sem predavateljica slovenščine pri jezikovni šoli Berlitz. Od leta 2015 sem izpraševalka in ocenjevalka znanja iz slovenščine, hrvaščine, srbščine in bosanščine za Berlitz Testing Center v New Yorku.
Od leta 2021 sem tudi avtorica jezikovne kolumne v reviji Zvon.

V prostem času so moja glavna strast potovanja, sem tudi ljubiteljica in ambasadorka rešenih hrtov.

Pisateljica mag. Mojiceja Bonte je študirala na VEKŠ, današnji Ekonomsko-poslovni fakulteti, Filozofski in Pedagoški fakulteti ter na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Dobrih devet let je bila zaposlena v gospodarstvu kot ekonomistka, zdaj pa je že več kot 20 let zaposlena na področju izobraževanja kot bibliotekarka in učiteljica.

S svojim ekonomskim, pedagoškim, kulturološkim, bibliotekarskim in književnim znanjem ter poznavanjem razvojne psihologije otrok je ustvarila preko 160 književnih del, ki so bila izdana pri različnih slovenskih založbah. Za naročnike piše kratke zgodbe, pravljice, basni in romane za najstnike ter zgodbe za otroke s posebnimi potrebami. Zaradi zanimivih tematik, poznavanja in razumevanja psihologije vedenja otrok ter njim sprejemljivega besedišča, ki ne prenese moraliziranja, sprenevedanja, predsodkov in neetičnosti, jo mladi bralci nagrajujejo z branjem njenih knjig in jo uvrščajo med najbolj brane slovenske avtorje.

Na povabilo založnikov, kulturnih in drugih ustanov je v otroških slikanicah predstavila tudi pomembne Slovence: Jurija Vego, Primoža Trubarja, Daneta Zajca, Franceta Prešerna, Ivano Kobilca, Jožeta Plečnika, Ignacija Knobleharja, Ivana Cankarja, J. V. Valvazorja, Almo Karlin in Antona Martina Slomška.

Avtorica je tudi mentorica in predavateljica kreativnega pisanja za vse, ki si želijo postati kvalitetni avtorji kratkih zgodb. Pisanje za otroke opredeljuje kot izredno zahtevno in odgovorno delo, ki poleg širokega znanja in veliko domišljije zahteva tudi odpoved zapletenemu mehanizmu razmišljanja odraslega. Mojiceja Bonte vodi tudi Center za izobraževanje in svetovanje ter bio- in biblioterapijo.

Rodila sem se 1979 v Ljubljani, diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz Hrvaškega, srbskega, makedonskega in ruskega jezika in književnosti s primerjalno temo Intelektualni lirizam kod Isaka E. Babelja i Danila Kiša (2002), magistririala iz hrvaškega in srbskega jezika s temo Enklitike v hrvaškem jeziku na primeru elektronskih medijev (2005), doktorirala iz literarnih znanosti s primerjalno temo Končnost in neskončnost v ustvarjalnem opusu Nikole Šopa in Gregorja Strniše (2013). Leta 2017 sem bila izvoljena v naziv docentke in znanstvene sodelavke za hrvaško, srbsko, bosansko in črnogorsko književnost.

Sem četrta generacija žensk znanstvenic, tretja generacija slavistk z doktoratom. Oče odvetnik in pesnik in mati znanstvenica sta bila oba erudita in poliglota. Govorim osem jezikov, od malega sem rasla z glasbo. Kot odlična študentka sem prva v zgodovini oddelka prejela status mlade znanstvenice, pri 25 letih z vabljenim predavanjem na Zagrebški akademiji pred polno dvorano znanstvenic in znanstvenikov predavala o smrti v poeziji in med 1380 kandidati vseh strok iz Evrope prejela elitno doktorsko štipendijo. Pravzaprav sem prejela vse štipendije za nadarjene, ki so bile na voljo in že med študijem ter v začetku akademske poti preživela v tujini več let. Bila sem tudi štipendistka Mestne občine Ljubljana. Od leta 2003 sem sodelovala na več mednarodnih znanstvenih simpozijih v Sloveniji in tujini (Hrvaška, Srbija, Romunija, Anglija in Italija) z referati s področja sodobnega hrvaškega in ameriškega jezikoslovja, zgodovinskega nemškega in slovenskega jezikoslovja, slovenske, hrvaške, ukrajinske, srbske in ruske književnosti ter interdisciplinarnih povezav astrofizike, filozofije, umetnosti in tradicije. Pri 28 letih sem imela več raziskovalnih točk kot večina kolegov in sem svojo varno akademsko pot zamenjala za pot v neznano.

Začela sem se učiti projektnega managementa, poslovodenja, prijave projektov na različne vire financiranja (predvsem EU), delala kot novinarka, moderatorka, copywriter, svetovalka za PR in marketing, organizirala prireditve, sodelovala pri razvoju poslovnih idej, mentorsko pomagala posameznikom in številnim študentkam in študentom doma in v tujini. Bila sem zraven, ko so nastajali čudoviti projekti na področju izobraževanja, trajnostnega razvoja in umetnosti. Vmes sem v nočnem času napisala dve knjigi, ubranila docenturo in sodelovala pri nastanku nekaj knjig, tudi uredniško. Leta 2015 sem z ddr. Francko Premk napisala monografijo Prof. dr. Marja Boršnik: prva dama slovenske slavistike, leta 2017 pa monografijo Časovno v večnem in večnost v minljivem.

Več let sem delala predvsem v gospodarstvu in neprofitnem sektorju.

Zadnja tri leta pa sem strateška vodja projektov in vodja marketinga na Beletrini, ki že dolgo ni več samo založba, pač pa je generator povezovanj in novih idej, ki letno vodi več kot 65 slovenskih in tujih projektov, organizira več kot 260 dogodkov, dva velika festivala, vodi največji portal za izposojo in prodajo e-knjig Biblos, sodeluje pri omogočanju spletne dostopnosti in razvija nove mednarodne projekte s področja založništva itn. Moja vloga je, da bdim nad promocijo cca 60 knjig in 250 dogodkov letno, dveh večjih festivalov, številnih sejmov in digitalne ter video produkcije založbe. Moja strast je iskanje sinergij, potencialov in razvoja novih idej, predajanje znanja. Vodim projekte, sodelujem pri pripravi projektnih prijav za domače in EU razpise, moje delo pa pokriva tudi področje vsebinskega marketinga, copywritinga, odnosov z javnostmi in organizacije vip dogodkov.

Opravila sem številna dodatna šolanja in licence s področja marketinga, digitalne transformacije in voditeljstva, sem navdušena učenka AEIOU voditeljstva, nosilka vozlišča ekocivilizacije v Sloveniji in članica programskega odbora Slovenskega knjižnega sejma.

Sem strastna raziskovalka lepote življenja, večna učenka in učiteljica. Moj pogled je usmerjenim v prihodnost, moje razmišljanje holistično in odločitve intuitivne. Odlikujejo me radovednost, srčnost, predanost in neskončna hvaležnost. Mir iščem v gorah, pozimi najraje na turni smuki, čez leto pa s tekom, hojo, plezanjem, feratanjem in gorskim kolesom.