Ana Tavčar je televizijska voditeljica in jezikoslovka.

Zaposlena je na RTV Slovenija kot voditeljica urednica novinarka pogovornih, razvedrilnih in svetovalnih oddaj. Med vidnejšimi oddajami so oddaje Dobro jutro, TV Klub, Sobotno popoldne, različni glasbeni projekti kot so Poletna noč, Koncerti iz naših domačih krajev, dobrodelni koncerti, prireditve in drugi projekti. Sodelovala je tudi v satirično-razvedrilnih oddajah kot Radio Ga ga, Bučke in druge.

Poleg televizijskega dela jo zaznamuje akademsko delo. Po diplomi iz angleškega in nemškega jezika je doktorirala iz nemškega jezika na Filozofski fakulteti UL. Njena področja raziskovanja zajemajo sintakso in stilistiko sodobnega nemškega jezika, v disertaciji in raziskavah se osredotoča na medijski jezik, tako govorjeni kot pisani. Za diplomo iz nemškega jezika je prejela najvišjo nagrado RS za trajnostni razvoj. Bila je izvoljena v asistentko za nemški jezik in visokošolsko predavateljico. Predavala je na več fakultetah in višjih šolah. Nemščino je poučevala tudi na Goethe Institutu v Ljubljani. S področja raziskovanja sodobne nemščine je izdala več znanstvenih člankov, objavljenih v tujih in domačih znanstvenih zbornikih ter večkrat raziskave predstavljala na mednarodnih jezikovnih simpozijih.

Poleg tega je kot gostujoča predavateljica poučevala retoriko in javno nastopanje.

Rojena sem na Zavrhu v osrčju Slovenskih Goric. Po končani mariborski Drugi gimnaziji sem končala študije kot profesorica slovenskega in nemškega jezika s književnostjo, magistrica znanosti s področja teologije in filozofije ter doktorica znanosti s področja teologije. Deset let dela v novinarstvu in trideset let v bibliotekarstvu me je spodbujalo k nenehnemu vzporednemu študiju in znanstvenemu raziskovanju. Po upokojitvi nadaljujem raziskovalno delo, ki mi je v minulih letih zapolnjevalo ves prosti čas.
Sem literarna zgodovinarka, teologinja in bibliotekarka. V svojem znanstvenem delu se ukvarjam z raziskovanjem slovenske protestantske misli 16. stoletja, slovenske duhovne zgodovine ter življenja in dela njenih akterjev, ki so skozi stoletja gradili slovenski duhovni in kulturni prostor. Poznavanje krščanstva na naših tleh mi z vidika teološke antropologije omogoča prepoznavati odnose med pripadniki različnih Cerkva v njihovih zgodovinskih in medčloveških situacijah, zato se zavzemam za ekumenizem in svetovni etos, ki je skupen vsem religijam z geslom »Ravnaj z drugimi, kot želiš, da drugi ravnajo s teboj«. V današnjem razčlovečenem in ideološko razdeljenem svetu velikokrat pozabljamo, da moramo spoštovati svojo preteklost in tradicijo. Zavedati se moramo svojih korenin, saj če dobro poznamo sebe in svoje korenine, ne moremo imeti težav pri spoznavanju in spoštovanju drugih, tudi drugače mislečih. Zato v svojih monografijah ter v razpravah na konferencah skušam osvetliti življenje in delo posameznih katoliških in protestantskih piscev, ki so oblikovali slovensko duhovno zgodovino. V prizadevanju za znanstveno odličnost v teologiji slušateljem predavam metodologijo znanstvenega dela. Pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije pa že drugi mandat vodim Spominski sklad dr. Bruna Hartmana, ki podeljuje štipendije doktorskim študentom s področja bibliotekarstva.

Moja bibliografija obsega okoli 250 enot, med njimi šest monografij v sklopu Zbranih del Primoža Trubarja; monografije Človek v Božjem okolju, Teološka knjižnica Maribor, vez med preteklostjo in prihodnostjo, Bibliografsko kazalo Znamenja; soavtorstvo pri monografijah Tri pridige o jeziku, Slomškovo zbrano delo, Trubarjeva teologija, itd. Uredila sem številne zbornike in jezikovno pregledala mnoge strokovne in znanstvene monografije; v domačih in tujih revijah in zbornikih pa objavljam razprave s konferenc in simpozijev.

Kot bivša športnica padalka in športna pilotka sem še aktivna padalska sodnica na domačih tekmovanjih, navdušeno pa spremljam vse naše uspešne športnike.
Sem članica: Evropskega združenja katoliških teologov – European Society for Catholic Theology; Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, Gibanja Svetovni etos Slovenija in Društva slovenskih letalk.

DEVELOR, Sales manager, svetovalka, 2009 –
ECOLAB, KAM, 2006 – 2008
MAC’S MEDICAL, vodja prodaje za Slovenijo, 1997 – 2005
SPLOŠNA BOLNIŠNICA MARIBOR, nabavni referent, 1993 – 1997
HIDROMONTAŽA, referent zunanje trgovine, 1989 – 1993

Univerza v Mariboru, Ekonomska fakulteta, ekonomistka zunanje trgovine

II. GImnazija Maribor, gimnazijska maturantka

Jeziki: aktivno znanje angleščine, nemščine, srbščine, hrvaščine, pasivno – francoščina

Dodatna znanja, izobrazba: končana nižja glasbena šola (klavir), certifikat Kirkpatrick, certifikat TOJ Develor

Veščine: organizacija konferenc, predstavitev tematik, priprava gradiv in projektov

Interesi: glasba, književnost, medčloveški odnosi, DEI, zgodovina, narodnostna vprašanja, aktualna družbena problematika, šport, filmska umetnost

E-naslov: patricija.mencigar@prevekso.com
Spletišče: www.prevekso.com

DELOVNE IZKUŠNJE
01/10/2015 – TRENUTNO
DIREKTORICA PREVEKSO D.O.O.
Vodstvene naloge, organizacija in vodenje projektov, operativne naloge, strokovno vodenje in kontrola
kakovosti.

01/09/2015 – TRENUTNO
SVETOVALKA BLED WATER FESTIVAL
Svetovanje direktorju festivala

2009 – 2015
VODJA PROJEKTOV PREVEKSO D.O.O., PREVAJALSKO PODJETJE
Organizacija in vodenje projektov, prevajanje in pregledovanje besedil, komunikacija s podizvajalci ter z
naročniki

2004 – 2009
PREVAJALKA PRETEKS D.O.O.
Prevajanje in pregledovanje besedil

DIREKTORICA KOMUNICIRANJA BLED FILM FESTIVAL
– komuniciranje z mednarodnimi partnerji, filmskimi ustvarjalci in drugimi udeleženci festivala
– prevajanje in tolmačenje
– PR sporočila
– vzpostavljanje sodelovanja in partnerstev z mednarodnimi organizacijami
svetovanje direktorju festivala

IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
2000 – 2011 Ljubljana, Slovenija
UNIVERZITETNA DIPLOMIRANA PREVAJALKA
Filozofska fakulteta Ljubljana
Aškerčeva 2, Ljubljana, Slovenija

Vozniško dovoljenje: A
Vozniško dovoljenje: B

Organizacijske spretnosti
• vodenje mikro podjetja
• organizacija in vodenje projektov
• pomoč pri organizaciji velikih dogodkov (Bled Film Festival in Bled Water Festival
Druge veščine
• organistka (nižja glasbena šola)
• odlične veščine pisanja

Poklicno kariero prevajalke sem začela leta 1988 na Radiu Ljubljana, in jo kasneje dopolnila še z delom za Televizijo Ljubljano. Poleg dela prevajalke sem takrat opravljala tudi delo urednice, napovedovalke in lektorice. Prevajalsko pot sem leta 1997 nadaljevala v diplomaciji in jo leta 1999 zamenjala za učiteljski poklic v visokem šolstvu. Na Oddelku za germanistiko Univerze v Ljubljani poučujem že več kot četrt stoletja prevajanje v nemščino in strokovno komunikacijo.
Leta 1999 sem opravila izpit za sodno tolmačko za nemški jezik. Od leta 2009 sodelujem z Ministrstvom za pravosodje v različnih vlogah, kot je strokovno svetovanje in članica komisije.
Leta 2012 sem ustanovila Združenje stalnih sodnih tolmačev in pravnih prevajalcev Slovenije SCIT®, ki danes šteje dobrih sto članov. Združenje je postalo leta 2017 član mednarodne zveze prevajalcev FIT. Leta 2022 sem bila na generalni skupščini v Varaderu, Kuba s prepričljivo večino glasov izvoljena v štirinajst članski svet FIT Council in bila imenovana v več ključnih odborov, v katerih sooblikujem prevajalsko politiko v svetu. Slovenijo sem s tem postavila na svetovni zemljevid v prevajalski stroki.
Leta 2019 sem bila imenovana v funkcijo vodje stalnega strokovnega telesa za sodno tolmačenje in prevode pri Strokovnem svetu za sodno izvedenstvo, sodno cenilstvo in sodno tolmačenje pri Ministrstvu za pravosodje. Od leta 2021 sem sodnica porotnica na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani.
Na področju sodnega tolmačenja in pravnega prevajanja sem premikala marsikaj – predvsem način razmišljanja, ki presega kalup slovenskega razumevanja stvari.
Sem ponosna Slovenka, ki pa redno plava proti toku. Ker sem drugačna, energična, dinamina, izvirna in prodorna v tem, kar delam, sem neobičajna, naporna in večkrat za druge prehitra v razmišljanju. Redki smo tisti, ki z neusahljivo vztrajnostjo, vzdržljivostjo, pozitivno energijo in odločenostjo uresničujemo vizijo skupnosti. Ljudem je treba pokazati, da vodi več poti do cilja, predvsem pa sprejeti izzive, hkrati pa ohraniti ustrezno mero spoštovanja. S svojimi kamenčki, ki jih vsa ta leta zlagam v mozaik sem dosegla premike v glavah ljudi.
Sem neustrašna borka. Znam spoštovati, razumem vrednote in jih negujem. Ne maram nevoščljivih ljudi in tistih, ki jih moti, če se pohvalim za zaslužen uspeh, ker se lahko.

Dr. Vesna Mikolič je redna profesorica in znanstvena svetnica na področju jezikoslovja, profesorica slovenskega in italijanskega jezika, esejistka in publicistka. Ukvarja se z jezikom in kulturo, jezikovno politiko, etnično identiteto, medkulturno pragmatiko, nenasilno komunikacijo, pomenoslovjem, terminologijo, analizo diskurza v znanosti, turizmu in literaturi ter literarno pragmatiko.
Diplomirala, magistrirala in doktorirala je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med podiplomskim študijem je prejela štipendijo za izpopolnjevanje na Univerzi v Trstu in na Okanagan University College pri British Columbia University v Vancouvru.
Leta 1997 se je zaposlila na novoustanovljenem Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, kjer je zaposlena še danes. Sodelovala je pri ustanavljanju Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer je vzpostavila tudi študijski program slovenistike in bila prva predstojnica slovenističnega oddelka, med letoma 2004 in 2012 pa je bila dekanja te fakultete.
Danes je predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Je vodja in članica več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov in nosilka raziskovalnega programa »Razsežnosti slovenstva v tretjem tisočletju med lokalnim in globalnim«. Poleg tega od leta 2016 predava tudi na Katedri za slovenski jezik in književnost Oddelka za humanistiko Univerze v Trstu. Bila je mentorica mladim raziskovalcem (doslej petim) in mentorica številnim študentom pri diplomskih, magistrskih in doktorskih delih. S predavanji je gostovala na številnih tujih univerzah v ZDA, Kanadi, Rusiji, na Japonskem, v državah EU in nekdanje Jugoslavije. Z referati nastopa na znanstvenih konferencah doma in po svetu. Bila je tudi vodja programskih odborov več mednarodnih znanstvenih konferenc, med drugim direktorica konference ob začetku predsedovanja Slovenije Evropski uniji in začetku Evropskega leta medkulturnega dialoga »Medkulturni dialog kot temeljna vrednota EU« v pristojnosti Evropske komisije in Ministrstva za kulturo RS.
Je utemeljiteljica medkulturne slovenistike in modela medkulturnega poučevanja jezika in književnosti za nenasilno komunikacijo TILKA (Teaching Interculturality through Language and Literature for Conflicts Avoidance). Je avtorica prek 500 bibliografskih enot, med drugim je avtorica petih znanstvenih monografij Ethnic Identity and Intercultural Awareness in Modern Language Teaching: Tilka Model for Ethnic Conflicts Avoidance (New York: Nova Science Publishers), Jezik v zrcalu kultur in Govor turizma (obe Koper: Znanstvena založba Annales), Izrazi moči slovenskega jezika (Koper: Znanstvena založba Annales, Ljubljana: Slovenska matica) in Ali bereš Cankarja? (Ljubljana: Slovenska matica), urednica in soavtorica Turističnega terminološkega e-slovarja TURS, Turističnega korpusa TURK ter redaktorica Bosansko-slovenskega slovarja (Sarajevo, Ljubljana).
Je tudi esejistka in publicistka, svoje eseje, kolumne in komentarje objavlja v časopisih (Primorske novice, Delo) in revijah (Sodobnost, Mladika, Dialogi, Primorska srečanja, Fontana), leta 2017 je bila med petimi nominiranci za najboljši esej revije Sodobnost.
Je članica uredniškega odbora več mednarodnih znanstvenih revij: Annales: Anali za istrske in mediteranske študije (Koper), znanstvene revije za teoretsko in uporabno jezikoslovje in literaturo Colloquium (Celovec) in Croatian Journal of Education (Zagreb). Je sourednica knjižne zbirke Pont v sozaložništvu založbe Beletrina in Annales ZRS Koper.
Je podpredsednica Slovenske matice, kjer je tudi članica Upravnega odbora in vodja Odseka za slovenski jezik ter urednica zbirke ponatisov Cankarjevih del. Je članica Upravnega odbora Slovenskega centra PEN in Ženskega odbora SC PEN Mira. Je predsednica Slavističnega društva Koper in podpredsednica Društva za uporabno jezikoslovje. Prav tako je oz. je bila članica različnih strokovnih komisij in društev doma in v tujini, med drugim Strokovnega sveta Zlati kamen, Sveta JAK, strokovnih komisij za področje knjige in bralne kulture pri MK, programskega odbora RTV Slovenija za italijanski narodnostni program idr.
Je prejemnica več nagrad, in sicer študentske Prešernove nagrade Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za diplomsko delo leta 1990, nagrade Sklada za znanstveno odličnost Univerze na Primorskem leta 2011 in nagrade ZRS Koper za vrhunske znanstvene dosežke »Glasnik znanosti« leta 2017.

Med dodiplomskim študijem slovenščine in primerjalne književnosti sem honorarno delala kot novinarka in objavljala članke, intervjuje, literarne kritike, ocene, dnevniške zapiske in reportaže v časnikih Večer in Dnevnik ter revijah Literatura, Revija o knjigi, Horizont in 7 dni.

Kot prostovoljka sem v tem času sodelovala tudi z Zvezo prijateljev mladine Maribor, predvsem kot vzgojiteljica na poletnih letovanjih.

Tri leta in pol sem delala kot mlada raziskovalka na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete UL ter pridobila naziv asistentke za področje slovenskega knjižnega jezika in stilistike. Doktorirala sem 12. julija 2007 z disertacijo Sodobna slovenska pravniška besedila, moja znanstvenoraziskovalna bibliografija, ki vsebuje več izvirnih znanstvenih in strokovnih člankov, je objavljena v sistemu Cobiss.

Kot lektorica slovenskih besedil delam že več kot 20 let in sem vpisana tudi v razvid samozaposlenih v kulturi. Ker sem se v doktoratu ukvarjala s slovenskimi pravnimi in pravniškimi besedili, sem se posebej usposobila za lektoriranje in terminologijo strokovnih besedil, še posebej pravnih, pravniških in uradovalnih. Že med doktorskim študijem sem kot lektorica terminologinja delala za Evropsko sodišče v Luksemburgu, pozneje tudi za Urad za publikacije Evropske unije in druge evropske inštitucije. Sem tudi lektorica znanstvenih, strokovnih in drugih besedil, med mojimi glavnimi naročniki v Sloveniji so Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Vlada Republike Slovenije, Biotehniška fakulteta, Institut Jožef Stefan itd.

Od leta 2010 sem urednica različnih publikacij, zadnjih osem let tudi pisateljica otroških knjig (zbirka Prijazna družba).

Že dvajset let delam tudi kot predavateljica slovenščine kot drugega/tujega jezika in poslovne slovenščine. Kot predavateljica sem sodelovala v različnih šolah in tečajih slovenščine ter lektoratih (Filozofska fakulteta, Primorska univerza, Univerza v Novi Gorici). V študijskem letu 2002/2003 sem poučevala poslovno slovenščino za bančnike in poslovneže v Celovcu, od leta 2007 sem predavateljica slovenščine pri jezikovni šoli Berlitz. Od leta 2015 sem izpraševalka in ocenjevalka znanja iz slovenščine, hrvaščine, srbščine in bosanščine za Berlitz Testing Center v New Yorku.
Od leta 2021 sem tudi avtorica jezikovne kolumne v reviji Zvon.

V prostem času so moja glavna strast potovanja, sem tudi ljubiteljica in ambasadorka rešenih hrtov.

Pisateljica mag. Mojiceja Bonte je študirala na VEKŠ, današnji Ekonomsko-poslovni fakulteti, Filozofski in Pedagoški fakulteti ter na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Dobrih devet let je bila zaposlena v gospodarstvu kot ekonomistka, zdaj pa je že več kot 20 let zaposlena na področju izobraževanja kot bibliotekarka in učiteljica.

S svojim ekonomskim, pedagoškim, kulturološkim, bibliotekarskim in književnim znanjem ter poznavanjem razvojne psihologije otrok je ustvarila preko 160 književnih del, ki so bila izdana pri različnih slovenskih založbah. Za naročnike piše kratke zgodbe, pravljice, basni in romane za najstnike ter zgodbe za otroke s posebnimi potrebami. Zaradi zanimivih tematik, poznavanja in razumevanja psihologije vedenja otrok ter njim sprejemljivega besedišča, ki ne prenese moraliziranja, sprenevedanja, predsodkov in neetičnosti, jo mladi bralci nagrajujejo z branjem njenih knjig in jo uvrščajo med najbolj brane slovenske avtorje.

Na povabilo založnikov, kulturnih in drugih ustanov je v otroških slikanicah predstavila tudi pomembne Slovence: Jurija Vego, Primoža Trubarja, Daneta Zajca, Franceta Prešerna, Ivano Kobilca, Jožeta Plečnika, Ignacija Knobleharja, Ivana Cankarja, J. V. Valvazorja, Almo Karlin in Antona Martina Slomška.

Avtorica je tudi mentorica in predavateljica kreativnega pisanja za vse, ki si želijo postati kvalitetni avtorji kratkih zgodb. Pisanje za otroke opredeljuje kot izredno zahtevno in odgovorno delo, ki poleg širokega znanja in veliko domišljije zahteva tudi odpoved zapletenemu mehanizmu razmišljanja odraslega. Mojiceja Bonte vodi tudi Center za izobraževanje in svetovanje ter bio- in biblioterapijo.