Ana Slavec je bila rojena leta 1985 v Šempetru pri Gorici, odraščala pa je v Izoli, kjer je obiskovala Osnovno šolo Vojke Šmuc. Leta 2004 je z odliko maturirala na Gimnaziji Koper ter se vpisala na študij sociologije – družboslovne informatike na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (FDV), ki ga je leta 2010 zaključila s fakultetno Prešernovo nagrado.

Že med študijem se je vključila v delo na Centru za metodologijo in informatiko FDV, nato pa je bila zaposlena kot mlada raziskovalka na Centru za družboslovno informatiko in kasneje tudi v Arhivu družboslovnih podatkov. Tekom doktorskega študija je bila vključena v več domačih in mednarodnih projektov, med drugim v evalvacijo Nacionalne raziskave branosti in uteževanje Evropske družboslovne raziskave. Leta 2016 je doktorirala pod mentorstvom profesorja statistike Vasje Vehovarja in profesorja psihologije Jona Krosnicka, in sicer na temo izboljševanja ubeseditve anketnih vprašanj z jezikovnimi viri.

Trenutno je zaposlena kot docentka na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologije Univerze na Primorskem, kjer poučuje statistiko ter sodeluje pri izvajanju nacionalnega akcijskega načrta odprte znanosti ter kot delegatka v iniciativi Science4all zveze univerz T4EU. Dopolnilno je zaposlena kot raziskovalka na inštitutu InnoRenew CoE Center odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja v Izoli, kjer se raziskovalno osredotoča na uporabo družboslovnih metod in statistike na področju raziskovanja trajnostne gradnje. Vodila je bilateralni projekt o Inovacijskih dejavnostih avstrijskih in slovenskih podjetjih v gozdno-lesni verigi ter podoktorski projekt Uporaba vprašalnikov za merjenje stališč in vedenj uporabnikov stavb. Vključena je tudi v projekte s področja inovacij, digitalizacije, kulturne dediščine in drugih tem.

Je članica združenja za raziskovalne podatke Research Data Alliance (RDA), kjer je bila v letih 2019 in 2020 ambasadorka za področje inženirstva oziroma obnovljivih materialov. V tem obdobju je bila tudi članica delovne skupine Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC) za načela FAIR ter bila ena izmed šestih alumnov pilotne šole za skrbnike podatkov, ki sta jo organizirali RDA in Komite za podatke v znanosti v tehnologiji (CODATA), mednarodni obor, ki deluje pod okriljem Mednarodnega znanstvenega sveta.

Od leta 2015 do 2019 je bila članica upravnega odbora, od 2019 do 2021 pa nadzorne komisije društva Mlada akademija (nekdanje Društvo mladih raziskovalcev Slovenije), kjer je upravljala spletno stran in socialna omrežja ter vzpostavila delovno skupino za odprto znanost. Od leta 2018 do 2020 je so-koordinirala tudi delovno skupino za odprto znanost pri Evropskem svetu doktorskih kandidatov in mladih raziskovalcev Eurodoc, kjer je tudi opravila usposabljanje za ambasadorko odprte znanosti. Od leta 2019 dalje so-koordinira Mlado sekcijo Statističnega društva Slovenije. Aktivna je tudi v skupnosti COVID-19 Sledilnik.

Je soavtorica več poglavij v zbornikih in znanstvenih člankov, svoje delo pa redno predstavlja na različnih konferencah doma in v tujini, tudi kot vabljena predavateljica. Piše, pregleduje in ureja tudi poljudnoznanstvena besedila, med drugim na medijski mreži Metina lista, kjer je od leta 2015 do 2019 bila sovoditeljica znanstvenega podkasta MetaPHoDcast, ter na blogu Udomačena statistika, za katerega so leta 2015 s soavtorji prejeli priznanje Statističnega društva Slovenije za odličnost statističnega poročanja v medijih.

Je mama dveh vrtčevskih otrok.

Raziskovalno se Ines največ ukvarja z razvojem evropske knjižne grafike in tiskarstva v 16. stoletju. Kot managerka, znanstvenica in mama, ki čas za pisanje najde predvsem v večernih urah, se dobro zaveda in ceni možnosti, ki jih ponuja digitalizacija gradiva v dediščinskih ustanovah. Zato se zadnja leta posveča predvsem implementaciji mednarodnih digitalnih strategij ter dostopa do podatkov v okviru odprte znanosti, v povezavi z digitalizacijo kulturne dediščine v Sloveniji.
Aktivna je v mednarodnih infrastrukturah RDA, DARIAH, IMPACT, CLARIN in E-RIHS.si in veliko sodeluje na mednarodnih projektih digitalizacije, povezanih s pisno kulturno dediščino. Tako se je v letu 2022 od njenim vodstvom zaključil mednarodni projekt na temo branja v srednjem veku – The Art of Reading in the Middle Ages, ki je združeval sedem evropskih držav in 8 partnerjev. Za raziskovalno delo je leta 2005 prejela Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani in kristalno nagrado na konferenci v Firencah z naslovom The Magic of the Renaissance v letu 2018.
Več let že sodeluje v znanstvenem založništvu – kot avtorica, urednica in vodja založbe. Mdr. je bila pet let (2011-2015) glavna urednica znanstvene revije Knjižnica, urejala pa je tudi več drugih publikacij – tako periodičnih kot tudi monografskih, zbornikov s konferenc in visokošolskih učbenikov. Po dolgoletnem raziskovalnem delu med policami s 500-letnim gradivom je izdala dve znanstveni monografiji in več znanstvenih poglavij. Monografija z naslovom Flores in colores je izšla ob razstavi o knjižnici frančiškanskega samostana v Novem mestu v letu 2010 in govori o kulturnozgodovinskem kontekstu Dolenjske v obdobju od leta 1500 do 1600. Druga knjiga, iz leta 2018, obsega širše slovensko območje in umešča tu živeče prebivalstvo v evropski kulturni prostor. Nosi naslov Vivitur ingenio: renesančni mojstri knjižne grafike na Slovenskem, v njej pa lahko najdemo večino največjih evropskih likovnih mojstrov renesanse iz naših dediščinskih ustanov, to so na primer: Albrecht Dürer, Lucas Cranach starejši, Hans Holbein mlajši, Tizian. Z objavami se trudi ozaveščati o bogastvih, ki jih hranimo na naših tleh.
Ob tem že vrsto let sodeluje kot kustosinja pri umetnostnih razstavah in razstavnih projektih s področja slovenske knjižne dediščine.

Kontaktni podatki:

milana.karajic@gmail.com

Skype milanakarajic

Rojena sem 10.5.1963 v Novem mestu. Po novomeški gimnaziji sem študirala medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Po končanem študiju sem specializirala radiologijo. Leta 2000 sem odprla Specialistično ordinacijo za ultrazvok, v kateri delam še danes.
V sklopu svoje stroke sem nabirala znanje v Oxfordu, Sorboni, ZDA, Japonski, Rusiji in drugod po svetu.
Sem mati treh odraslih hčera.

https://www.linkedin.com/in/spelastres/

Dr. Aleksandra Pivec je svojo poklicno pot pričela kot mlada raziskovalka na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ter strokovna raziskovalna sodelavka v ZRS Bistra Ptuj. Doktorirala je iz področja kemijskega inženirstva. V ZRS Bistra Ptuj je v obdobju 17 let delovala na področju priprave in vodenja in koordinacije nacionalnih in mednarodnih razvojnih, raziskovalnih in aplikativnih projektov ter 6 let opravljala funkcijo direktorice inštitucije. Njeno delovanje je bilo osredotočeno na vodenje inštitucije, načrtovanje, pripravo in vodenje regionalnega razvoja za območje statistične regije Spodnje Podravje, ki zajema 16 občin. Aktivno je delovala pri pripravi razvojnih strategij na različnih nivojih in za različne deležnike lokalnega in regijskega okolja, znanstvenih in strokovnih publikacij ter svetovanje in pomoč pri zaščiti pravic intelektualne lastnine. Kot svetovalka za prenos tehnologij deluje na področju podjetniških svetovanj in izvedbe projektov prenosa tehnologij iz znanstveno raziskovalnih inštitucij v gospodarstvo. Izvedla je večje število predavanj iz področij regionalnega razvoja, področja razvoja novih izdelkov ter področja črpanja EU sredstev ter učinkovite priprave projektov ter projektnega managementa. Vodila je projekt vzpostavitve in vodenja Regionalne destinacijske organizacije za razvoj in promocijo turizma za območje 27 občin in več kot 50 partnerjev turističnega gospodarstva, sodelovala z lokalnimi ter drugimi gospodarskimi subjekti pri vzpostavitev povezav med podjetji ter inštitucijami znanja ter R&R za učinkovit prenos znanj v prakso.o

Septembra 2016 se je zaposlila na Uradu vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer je od julija 2017 delovala tudi kot državna sekretarka, zadolžena za razvoj in pomoč pri povezovanju interesov aktivnosti med Slovenci, ki živijo v zamejstvu in po svetu ter matično domovino in rojaki v Sloveniji na področjih kulture, izobraževanja, gospodarstva, mladih in EU sodelovanja.

Na pobudo stranke DeSUS je bila 13. septembra 2018 imenovana na mesto ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v vladi RS in funkcijo opravljala v dveh Vladah. V 14. Vladi RS je prav tako opravljala funkcijo podpredsednice Vlade.

Po zaključku politične poti se je zaposlila kot prokuristka ene največjih in najstarejših vinskih kleti v Evropi – Vinag 1847 v Mariboru, kot prokuristka podjetja. Tako se je vrnila k svoji primarni izobrazbi in družinskim koreninam, saj izhaja iz znane slovenske vinske družine. V delu pa združuje svoja bogata poklicna znanja in izkušnje iz profesionalne in politične poti ter jih uspešno spaja z ljubiteljskim navdušenjem na enogastronomijo, enologijo in turizmom.

V prostem času je navdušena rekreativna športnica in ljubiteljica narave in športov, v katerih lahko najde spoj aktivnosti in iskanja miru v naravi. Zato rada teče, pleza, premaguje lažje in bolj zahtevne planinske izzive, igra golf, vozi gorsko kolo in turno smuča.

Eden največjih izzivov za uravnovešanje karierne poti z zasebnim življenjem, je prav gotovo polje družine, časa in skrbi zanjo in iskanje najugodnejšega časovnega razmerja med obema. Za enega svojih večjih uspehov v življenju, na katerega je izjemno ponosna, šteje dejstvo, da jima je s Tomažem (bivši mož, s katerim še vedno ohranja izjemno dober odnos) uspelo vzgojiti dva izjemna sinova. Naj (19) in Svit (16) sta odraščala ob njeni karierni poti in danes sta odrasla fanta, ki ne samo z izjemnim razumevanje, ampak tudi veliko podporo in ponosom spremljata in podpirata njeno poslovno in politično pot.

Izjemno čustvena in empatična narava ji narekuje udejstvuje v humanitarno prostovoljnih projektih. Že nekaj let je aktivna članica Humanitarnega društva Soroptimist International.

Njeno preteklo poklicno pot zaznamuje vpetost v razvoj lokalnega, regionalnega in državnega okolja, z aktivnim delov v politiki ter odločevalskih političnih strukturah. S tem delom je soustvarjala in doprinašala k javnemu dobrem na številnih področjih. Prav tako je na tej poti ustvarila številne povezave in kreirala bogato mrežo kontaktov in izkušenj, ki jih koristi pri svojih nadaljnjih poklicnih in izven poklicnih aktivnostih.

Na podlagi pestre in bogate poklicne poti je pridobila številne izkušnje, znanja in kompetence na področjih timskega dela in vodenja timov, vodenja organizacij, komunikacije, raziskav in razvoja ter strateškega načrtovanja v poslovnem in političnem področju.

https://www.linkedin.com/in/ana-cehovin/

January 2014 – Present
SENIOR POSTDOCTORAL SCIENTIST
Sir William Dunn School of Pathology, University of Oxford

I study the mechanistic basis of the spread of antimicrobial resistance (AMR) plasmids. I collaborate with bioinformaticians and machine learning scientists to study the molecules that limit the spread of AMR. Additionally, I am a key member of the Gonococcal Vaccine Initiative (GVI), an international collaborative project aiming at developing vaccines against the development of AMR.

October 2019 – September 2021
LECTURER IN PATHOLOGY
Exeter College, University of Oxford

Organising tutor for Biomedical Sciences and Pre-clinical Medicine, and a tutor in Pathology.

March 2009 – December 2013
RESEARCH ASSOCIATE
Centre for Molecular Bacteriology and Infection (CMBI), Imperial College London

I identified a surface molecule involved in DNA uptake by Neisseria meningitidis that contributes to genetic diversity of bacteria. I engineered protein variants and used several biochemical methods to investigate protein-DNA interactions. I also investigated the vaccine potential of several surface proteins against meningococcal infection.

EDUCATION
2005 – 2009
PhD Cell Biology and Immunology, University College London

2004 – 2005
MSc Immunology of Infectious Diseases, London School of Hygiene & Tropical Medicine

1998 – 2004
BSc Biology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, Slovenia

Polonca Kovač je doktorica pravnih znanosti in od leta 2018 redna profesorica za področje upravnega prava in javne uprave, habilitirana prek Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Od leta 2003 je zaposlena na Fakulteti za upravo UL, pred tem pa je bila zaposlena na Ministrstvu za notranje zadeve (priprava sistemskih zakonov, uvajanje shem kakovosti v slovensko javno upravo, mednarodno sodelovanje, programiranje in koordinacija usposabljanja na Upravni akademiji idr.) in na Upravni enoti Kranj (vodenje upravnih postopkov). V disertaciji, ki jo je obranila leta 2005 na PF UL, je obravnavala razvoj in pravna vprašanja javnih pooblastil, v magistrskem delu, zagovarjanjem leta 1999 na Fakulteti za družbene vede UL, pa uvajanje novega javnega managementa v slovensko javno upravo. Je (so)avtorica in urednica več znanstvenih monografij (Davčno pravo med teorijo in prakso 2021, Komentar ZUP 2020, The Sound of Silence in European Administrative Law 2020, Transparency Laws in Action 2019, Komentar Ustave RS 2011 in 2019, PA Reforms in the New EU MS 2017, Inšpekcijski nadzor 2016, Upravno-procesne dileme o ZUP 2010, 2012 in 2015 in druge), učbenikov ter bila od leta 2017 do 2020 glavna urednica mednarodne znanstvene revije Central European Public Administration Review. Je so/avtorica vrste znanstvenih in strokovnih člankov in referatov (v revijah RCEEL, TRAS, Danube, NISPAcee Journal, TiP, PiD, Pravnik itd., npr. o različnih upravno-procesnih institutih, varstvu osebnih podatkov, agencifikaciji, inšpekcijskem nadzoru, presoji učinkov predpisov (RIA), davčnih postopkih), pri čemer na področju objav beleži po kazalnikih ARRS v zadnjih letih največ točk med vsemi raziskovalci na področjih Pravo in Javna uprava. Na Fakulteti za upravo je nosilka pri predmetih z vseh treh stopenj študija s področja upravnega, inšpekcijskega in davčnega ter socialnega procesnega prava, transparentnosti javne uprave in upravnih reform. Kot gostujoča predavateljica je delovala na več pravnih fakultetah, npr. v Groningenu, Brnu, Zagrebu. Stalno sodeluje na znanstvenih in strokovnih konferencah ter seminarjih doma in v tujini. Bila je članica znanstvenega sveta za družboslovje, področje pravo, pri ARRS, na fakulteti pa je del programske skupine o razvoju upravnega sistema RS v EU 2004–2024 in več temeljnih in ciljnih projektov, na evropski in nacionalni ravni (o modelih javnega upravljanja, evalvaciji javnih politik, soustvarjanju (CO-GOV), procesnih orodjih v EU, jezikovni politiki v RS idr.). Po bazi Sicris kotira med najvišje uvrščene pravnike v Slovenije. Prav tako deluje na strokovni ravni, npr. kot stalna izvajalka in izpraševalka na strokovnih izpitih Upravne akademije, Uradnega lista RS (npr. za nacionalno poklicno klasifikacijo DPO) in FU UL, kjer izvaja seminarje in delavnice za različne inšpektorate, FURS, agencije, UE, občine, CSD, ZZZS in druge organe. Opravljala je oziroma še opravlja več vodstvenih in upravljavskih funkcij. Tako je bila vrsto let na primer predsednica in članica Uradniškega sveta, vodja fakultetnih centrov za usposabljanje, svetovanje in pedagoško odličnost ter je vodja oz. članica različnih univerzitetnih in fakultetnih komisij, npr. disciplinske komisije in odbora za nagrade študentom. V mandatu 2016–2022 je članica upravnega odbora Zveze inštitutov in šol za javno upravo v Vzhodni in Srednji Evropi (NISPAcee), od leta 2013 je sodirektorica skupine o pravu in javni upravi pri European Group of Public Administration (IIAS), je prav tako članica Research Network of European Administrative Law in European Law Institute ter Evropske zveze profesorjev davčnega prava (EATLP) ter deluje kot ekspertinja Svetovne banke, Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), SIGMA in ReSPA. Je prejemnica fakultetnih in univerzitetnih priznanj za pedagoško in raziskovalno odličnost v letih 2008 in 2014–2018; leta 2019 je prejela zlato plaketo Univerze v Ljubljani za izjemne zasluge pri razvijanju znanstvenega in pedagoškega ustvarjanja univerze ter za krepitev njenega ugleda., leta 2020 pa skupaj z dr. Kerševanom naziv pravnika leta.

Danaja Fabčič Povše je doktorska raziskovalka na Vrije Universiteit Brussel, Belgija, kjer se ukvarja s pravnimi in etičnimi vidiki novih tehnologij v biomedicinski znanosti. Leta 2016 je magistrirala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani (cum laude), leta 2017 pa prav tako cum laude specializirala iz finančnega in bančnega prava na KU Leuven, Belgija. Po zaključku študija je delovala na Centre for IT & IP law na Univerzi v Leuvnu, kjer se je ukvarjala s projekti in akademskim delom na področju kibernetske varnosti, prava osebnih podatkov in človekovih pravic v digitalni dobi. Polega akademskega dela je vrsto let delovala kot prostovoljka pri človekoljubni organizaciji Amnesty International, ter z londonsko organizacijo Statewatch sodelovala na projektu o človekovih pravicah in varnosti podatkov ob nadzoru evropskih meja. Je avtorica in soavtorica člankov, prispevkov in poglavij v zvezi z evropskim pravom in novimi tehnologijami (šifriranje, dvofaktorska avtentikacija, varstvo podatkov zaposlenih v mobilnih in spletnih ekosistemih, spremljanje pacientov na daljavo …), in sodeluje na mednarodnih konferencah z relevantnih področij. V prostem času rada plete, potuje in se ukvarja s fotografijo.

Andreja Gomboc je bila rojena v Murski Soboti, stanuje v Ljubljani, dela v Ajdovščini.

Po diplomi in doktoratu iz fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je kot štipendistka programa Marie Skłodowska Curie raziskovala na Liverpool John Moores University v Veliki Britaniji.

Mednarodno sodelovanje je rdeča nit njenega raziskovalnega dela tudi po vrnitvi v Slovenijo. V letih 2004 – 2015 je pedagoško in raziskovalno delovala na Univerzi v Ljubljani, od leta 2015 je redna profesorica na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici in znanstvena svetnica v Centru za astrofiziko in kozmologijo.

Proučuje plimska raztrganja zvezd v bližini črnih lukenj, izbruhe sevanja gama in druge tranzientne pojave v vesolju ter orbitalno dinamiko satelitov. Je (so)avtorica več kot sto znanstvenih člankov v mednarodnih znanstvenih revijah, vodja projektov Evropske vesoljske agencije ESA, ocenjevalka opazovalnih predlogov za satelite NASA in ESA.
Vodi slovensko sodelovanje v projektu Observatorija Vere C. Rubin, ki bo pričel z opazovanji leta 2024 in bo v prvem letu delovanja videl več vesolja kot vsi dosedanji teleskopi skupaj.

Predava astrofizikalne predmete na vseh stopnjah študija.
Je soustanoviteljica GoChile – izobraževalnega teleskopa v Čilu, skupnega projekta Univerze v Novi Gorici in Astronomske revije Spika.

2007 – soprejemnica britanskega priznanja The Times Higher Award: Research Project of the Year
2015 – prejemnica Zoisovega priznanja
2016 – organizatorka prvega simpozija Mednarodne astronomske zveze v Sloveniji: Nova obzorja v astrofiziki črnih lukenj
od 2018 – predsednica slovenske Nacionalne komisije za astronomijo pri Mednarodni astronomski zvezi
od 2019 – predstavnica Slovenije v Evropskem astronomskem društvu
2021 – 2023: članica Division D (High Energy Phenomena and Fundamental Physics) Steering Committee pri Mednarodni astronomski zvezi
2021-2022: štipendistka programa Fulbright na University of Washington, ZDA

2019 – 2023: predsednica Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije
2018 – 2022: predsednica Komisije za enake možnosti na področju znanosti pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport
2019 – izbrana udeleženka ameriškega International Visitor Leadership Program-a: HiddenNoMore (Nič več skrite) – opolnomočenje žensk na področjih STEM

Kot komunikatorka, promotorka in populizatorka znanosti:
– je v okviru Mednarodnega leta astronomije 2009 vodila različne aktivnosti v Sloveniji, med njimi organizirala razstavo Od Zemlje do vesolja v Tivoliju,
– pripravlja poljudne članke in predavanja, prevaja poljudne astronomske vsebine,
– ureja spletni portalvvesolje.si (od 2011)
– predseduje komisiji za državno tekmovanje v znanju astronomije pri DMFA Slovenije (od 2009)
– je redna kolumnistka časopisa Delo (od 2018)
– si prizadeva za večje zavedanje o pomembnosti znanosti za sodoben način življenja in družbo, za enakost spolov, varno in vključujoče akademsko okolje, več študentk fizike in večji delež žensk na vodilnih in odločevalskih položajih v znanosti, širši družbi in v javnem življenju.

Sem raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Leedsu v Zdr. Kraljestvu. Med 2019 in 2021 sem bila generalna direktorica za visoko šolstvo na MIZŠ.

Raziskujem, predavam in objavljam na področju delovnih razmerij, države blaginje in politične ekonomije, enakosti in vključenosti na trgu dela, ter razvijam nove metode mednarodnih analiz javnih in socialnih politik. Proučujem plačno vrzel, poklice prihodnosti, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja v mednarodni perspektivi, organizacijo dela, socialno trajnost, odprto znanost ter etiko umetne inteligence. Razvijam raziskovalne projekte vpliva pandemije na družbo, zlasti dolgega covida in ostalih obolenj, povezanih s kronično utrujenostjo, na trg dela in razmerja na trgu dela.

Sem članica številnih interdisciplinarnih raziskovalnih skupin in sodelujem s številnimi svetovnimi univerzami, z delodajalci, nevladnimi organizacijami in mediji. Od 2020 sem tudi članica slovenskega Sledilnika in Podnebnika in dolgoletna aktivna članica številnih družbeno-civilnih organizacij v Sloveniji in v tujini. Svetujem evropskim vladam in FTSE100 na področju enakosti, raznolikosti in vključenosti in javnih politik.

Sourejam mednarodne znanstvene revije in pišem in komentiram za The Conversation, Guardian, Observer, Independent, Financial Times, Forbes, Bloomberg, Telegraph, The Times in Sunday Times, BBC in Večer.

Po diplomi je kot mlada raziskovalka iz gospodarstva delala v podjetju Iskratel. Po doktoratu se je zaposlila na Fakulteti za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani, kjer je trenutno izredna profesorica na Katedri za informacijsko komunikacijske tehnologije in vodi digitalno inovacijsko stičišče 4PDIH. 4PDIH je partnerstvo med Fakulteto za elektrotehniko in Skupnost občin Slovenije, ki ozavešča o pomenu digitalizacije, nudi podporo pri razvoju digitalnih znanj in veščin, ter pomaga odločevalcem pri oblikovanju ustreznih politik za digitalizacijo.Ustanovila je in vodi nacionalno mrežo ustvarjalnih laboratorijev FabLab Slovenija, ki predstavlja tehnološko podprto okolje za prototipiranje inovacij in izumov ter spodbuja krožno gospodarstvo in lokalno podjetništvo. Od februarja 2018 do oktobra 2019 je bila izvršna direktorica Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenija. Med 2014 in 2016 je bila vodja Demola Slovenija, ki je imela sedež v Mariboru, in je bila del mednarodne mreže Demola, ki je s strani OECD in Svetovne banke bila priznana kot primer najboljše prakse za oblikovalce inovacijske politike.

Koordinira več nacionalnih in evropskih raziskovalnih in razvojnih projektov na področju uporabe novih digitalnih tehnologij za inovacije in razvoj mest, vasi in skupnosti. Z Evropsko komisijo sodeluje v več različnih tematskih skupinah na temo digitalnih inovacijskih stičišč in razvoja podeželja. Njeno delo se osredotoča predvsem na področjih odprtega inoviranja, soustvarjanja, k človeku osredotočenega načrtovanja, ter digitalizacija za trajnostni razvoj podeželja in mest. Je del mednarodne skupine raziskovalcev, ki je razvila metodologijo za merjenje in spremljanje družbene, ekonomske in okoljske donosnosti naložb digitalnih produktov in storitev.
Bila je prva predsednica IEEE “Ženske v inženirstvu Slovenija”. Močno si prizadeva za povečanje števila mladih, še posebej deklet, k študiju tehnike, ki bodo kasneje ostali aktivni v svojem sektorju in si upali prevzeti vodilna mesta v znanosti in inženirstvu. Kot taka je bila ena od 50 žensk na vodilnih položajih na področju IKT, ki je bila izbrana za udeležbo v večregionalnem projektu #HiddenNoMore (Nič več skrite): opolnomočenje žensk na področjih STEM, ki ga financira Zunanje ministrstvo ZDA. Bila je finalistka “Inženirka leta 2018” v Sloveniji in nominiranka za Slovenko leta 2021. Je tudi prva predstavnica Slovenije v Global Young Academy in članica delovne skupine European Research Area v ALLEA – All European Academies. Je ena izmed 4 ustanoviteljic združenja za promocijo znanja žensk – Ona Ve.

Bila je članica upravnega odbora Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Trenutno je članica strokovnega sveta Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije in članica odbora mednarodne organizacije Forum Synergies.

Mama šoloobveznega otroka.