Že več kot 20 let vodim večdeležniške procese sprememb: kot procesna svetovalka, facilitatorka in mediatorka ustvarjam prostor in snujem procese za prelomne pogovore o kompleksnih temah, ki zadevajo vse prisotne. Sodelujem tako z javnim kot z zasebnim sektorjem; pa tudi z nevladnimi organizacijami in mrežami. V Sloveniji in globalno; v živo ali preko digitalnih platform.
Poleg vodenja inovativnih večdeležniških strateških dialogov je moja strast kreiranje dinamičnih in participativno zasnovanih konferenc in kongresov – na katerih ljudje med “uradnimi” deli uživajo vsaj toliko kot med odmori.

Sem aktivna članica (in dolgoletna, zdaj že nekdanja predsednica) slovenske veje Mednarodne zveze facilitatorjev (International Association of Facilitators) ter slovenska skrbnica mreže Art of Hosting Conversations That Matter.

V konfliktih – ki so naravni del vsakega poglobljenega skupinskega soustvarjanja – mi je v pomoč nenasilna komunikacija kot ‘operacijski sistem’ za vzpostavljanje razumevanja in sodelovanja onkraj parcialnih interesov.

Rdeča nit dela mojega dela je razvoj posameznikov, organizacij ali skupnosti na sodelovalen način, ki vzbuja upanje, zaupanje in samozaupanje.

www.humus.si
https://www.linkedin.com/in/marjetanovak/

Osebna predstavitev/življenjepis:

Trenutno vodja znotraj področja komunikacij pri IKEA Supply AG v okolici Basla, pred tem pa več let višja svetovalka za komunikacije / komunikacijski partner pri eni izmed največjih pozavarovalnic na svetu, Swiss Re, kjer sem delala s številnimi evropskimi trgi znotraj Zahodne in Južne Evrope – ter tja tudi veliko potovala. Poleg pridobljenega znanja na področju komunikacij (strateško vodenje komunikacij za številne trge, organizacija dogodkov, upravljanje družabnih medijev in pozicioniranje vodilnih v medijih), mi je dodano vrednost od nekdaj pomenilo spoznavanje različnih kultur in načina dela, pa tudi iskanje dodatnih projektov, s katerimi sem lahko motivirala večje število sodelavcev. V zadnjih letih sem – iz komunikacijskega vidika – pomagala pri zbiranju sredstev za organizacijo, ki združuje otroke z avtizmom v Švici, ter organizacijo, ki pomaga na področju Alzheimerjeve bolezni v Veliki Britaniji.

Pred odhodom v Švico sem v Sloveniji delala v mednarodni agenciji Grayling, še pred tem pa kot svetovalka za odnose z javnostmi v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, in krajši čas tudi na Ministrstvu za zdravje RS ter v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Svojo pot sem začela kot novinarka: v času študija sem več let delala na ljubljanskem dopisništvu časopisa Večer, in še danes s ponosom povem, da sem objavila več kot 1000 člankov (večinoma na področju zdravstva). Po študiju sem bila izbrana za dodatno izpopolnjevanje na Stanfordski univerzi v Kaliforniji (v kombinaciji z delom pri časopisu San Francisco Chronicle), mednarodne izkušnje pa sem v kasnejših letih nabirala tudi s pol-letnim delom v EU institucijah (Evropski ekonomsko-socialni odbor v Bruslju).

Pridobivanje dodatnega znanja tako na poslovnem kot osebnem področju je od nekdaj moja strast. Že v času študija novinarstva je bila moja diploma ocenjena z najvišjo oceno (10/10) in nominirana za Prešernovo nagrado. Dve leti nazaj sem ob delu končala tečaj digitalnega marketinga na priznani mednarodni poslovni šoli INSEAD, leto poprej pa ob delu mentorirala start-up podjetja iz Kenije preko Swiss Re Academy. Leta 2019 sem na lastno željo mesec dni delala v pisarni v Parizu. Zasebno vseskozi vlagam v izboljšanje svojih jezikovnih veščin – imam B2 certifikat iz nemščine, trenutno pa ponovno obiskujem tečaj francoščine na nivoju B2. Delam in živim večinoma v angleščini.

Izven dela v korporativnem svetu si prizadevam svoj čas vložiti za večjo enakost in vključenost v družbi. V Baslu, kjer živim, sem prostovoljka v projektu “Starati se skupaj”, kjer se redno srečujem s starejšo gospo in udeležujem srečanj na področju prostovoljstva. V prostem času me zanima tudi področje enakosti vključevanja v delovna okolja, mentalno zdravje, pa tudi prizadevanje za ravnovesje med delom in osebnim življenjem. Zavedam se, da je le-to velikokrat težje, v kolikor posameznik živi izven pričakovanih okvirov – zato si želim, da bi lahko tudi skozi združenje Onave pripomogla k prepoznavnosti (tudi) le-tega.

Vesna Fašink, roj. Kavšek, sem se rodila 11.01.1962 v Novem mestu. Bili smo štiričlanska delavska družina (sestra je bila rojena v decembru istega leta kot jaz). Moje otroštvo so bogatili podeželje, šolska knjižnica, pisanje v Pionirski tednik Radija Slovenija, reka Kolpa, rokomet. Osnovno šolo sem obiskovala v domači vasi, Starem trgu ob Kolpi.
Gimnazijo pedagoške smeri Ljubljana (sedaj Gimnazija Ledina) sem zaključila v juniju 1980 z odličnim učnim uspehom (Spričevalo o zaključnem izpitu Gimnazije pedagoške smeri Ljubljana z dne 27.06.1980). V zadnjem letniku gimnazije sem se januarja 1980 poročila z Dragom Fašinkom in 24. marca 1980 rodila hčerko Katjo. Še istega leta smo se zaradi moje prve zaposlitve preselili na Vojsko, leto za tem v Idrijo, kjer je še vedno naš dom.
Na Pedagoški akademiji Ljubljana sem diplomirala junija 1982. Ker me je pravo zelo zanimalo, sem v jeseni leta 1989 pričela s študijem prava ob delu (brez vsakršne podpore delodajalca, ki do samega zaključka za moj študij ni vedel) in januarja 1995 diplomirala na Pravni fakulteti Maribor, Univerza Maribor (diploma Univerze Maribor, Pravna Fakulteta, št. 72 z dne 19.01.1995). Dne 2.12.1998 sem opravila pravniški državni izpit (potrdilo izpitne komisije št. 852 z dne 2.12.1998).
Od jeseni leta 1980 sem zaposlena. Najprej kot učiteljica, nekaj let tudi kot pomočnica ravnateljice in v.d. ravnateljica. Bila sem uspešna pri izvajanju integriranega pouka v 3.razredu osnovne šole in sodelovala pri sestavi učbenika Drevo iz zemlje raste (za 3.razred OŠ). Od 1995 do jeseni 1998 sem bila zaposlena v občinski upravi Občine Idrija kot vodja službe za gospodarske dejavnosti. Od 4.maja 2000 pa opravljam poklic odvetnice v lastni odvetniški pisarni v Idriji. Delujem na več področjih prava.
Največji podpornik moje poklicne poti je bil mož Drago. Sem tudi mama, stara mama (nona) in prababica dva meseca stare deklice Karoline.

 

Saša živi in dela v Washington D.C., ZDA. Ima več kot 15 let izkušenj vodenja organizacij, dela v projektih za razvoj ljudi pri delu in vodstvenih veščin. Z aktivnim pristopom in zavzetostjo ter merljivi rezultati povezuje različne stroke in strokovnjake z namenom širšega razvoja.
Mnogi jo poznajo kot nekdanjo direktorico Združenja Manager. Med drugim je bila tudi urednica Dnevnikove priloge Zaposlitve & kariera, skupaj z ekipo je razvila in več let vodila projekt raziskovanja in merjenja kakovosti odnosov na delovnem mestu Zlata nit, ki še danes vsako leto razglasi najboljše zaposlovalce. Bila je odgovorna urednica strokovne revije MQ za management in HR&M za razvoj organizacij in ljudi pri delu, Slovenijo je zastopala v evropskem managerskem združenju CEC. Sodeluje v različnih komisijah, izvaja in moderira delavnice, konference in poslovna srečanja. Na področju trajnostnega voditeljstva sodeluje tudi z Dansko managersko organizacijo.
Od leta 2020 dela in živi v ZDA (Washington D.C.), kjer pomaga razvijati svetovalno podjetje na področju vladnega pogodbeništva, kot svetovalka pa sodeluje tudi z Beep Institute in Slovenskim združenjem za zakonito lobiranje. Življenje v ZDA ji je omogočilo večje razumevanje razlik med sistemi držav, kulturami, pogledi na enakost, raznolikost, pravice, odnos do okolja, družbe in družine.

Po končanem študiju fransoščine in sociologije na FF v Ljubljani 1971, sem se najprej zaposlila kot novinarka v Delu, nato kot raziskovalka v Inštitutu za narodnostna vprašanja, od leta 1971 do 1992 pa sem delala v socialistični in kasneje v večstrankarski profesionalni politiki. V republiškem vodstvu ZSMS do 1974, kot analitičarka družbenih procesov in sprememb v Zvezi komunistv Slovenije in Jugoslavije, v Marksističnem centru CK ZK od 1975 do 1986. Bila sem tudi neprofesionalna delegatka družbenopolitičnega zbora v socialistični skupščini 19986-1990. V Kučanovi ekipi CK ZKS sem vodila prenovo ZKS, 1990, na prvih večstrankarskih volitvah sem bila izvoljena za poslanko v tedanjem družbenopolitčnem zboru. Eno leta sem bila generalna sekretarka Stranke demokratične prenove, sedanje SD. Leta 1990 sem ustanovila Ženski Forum Stranke demokratične prenove in ga vodila 10 let. V obdobju 1989 do 1992 sem se angažirala zlasti v novem jugoslovanskem ženskem mirovnem gibanju, ki je zaman poskušalo preprečiti in kasneje ustaviti vojno v nekdanji skupni državi. Po letu 1992 sem pretežno delovala v civilni družbi v Sloveniji, v regiji in v vsej Evropi, a tudi v bližnjevzhodnih državah – Maroku, Tuniziji, Egiptu, Alžiriji, pa tudi v Iraku, Pakistanu, Honkongu ter v osrednji Afriki. Po letu 1994 sem bila najbolj angažirana v evropskem socialnodemokratskem ženskem gibanju, zlasti v povezovanju levo usmerjenih strank v nekdanjih socialističnih državah. Od leta 1998 do 2017 sem vodila socialnodemokratsko Evropski mrežo za enakost spolov, ki je usposabljala za delo v politiki socialdemokratske aktivistke v nekdanjih socialističnih državah. Leta 1999 me je OVSE v BiH kandidarala za predsednico Gender Task Foce of the Stabiliy Pact for South East Europe, kjer sem vodila čezstrankarsko regionalno žensko mrežo, ki je v desetih letih vzpostavila zakonske kvote v vseh državah nekdanje Jugoslavije in v Albaniji. Bila sem med pobudnicami gibanja za uravnoteženo zastopstvo žensk in moških, ki je v Sloveniji dosegli spremembo Ustave in uzakonitev kvot, Leta 2006 sem dale pobudo za ustanovitev Ženskega lobija Slovenije, ki je postal edina ženska krovna organizacija in naša povetđzava z Evropskim ženskim lobijem. Leta 2012 sem bila izvoljena za predsednico Evropskega ženskega lobija, a sem po nekaj mesecih zaradi bolezni v družini odstopila. Vse življenje sem se v politiki in civilni družbi ukvarjala z vprašanjem enakosti spolov na konkretnih temah. Leta 1990 sem bila pobudnica demonstracij za zaščito 55. člena Ustave o svobodi rojevanja. Prizadevala sem si, da smo ohranili najpomembnejše pridobitve socializma, in nekatere tudi nadgradili, ki so omogočile izboljšanje položaja žensk: javno in laično šolstvo, javno dravstvo, subvencionirane javne vrtce, ginekologa, pediatra na primarni ravni, brezplačno kontracepcijo, in seveda za doseganje paritete v številu in dejanski politični moči žensk, doma in vsepovsod, kjer sem delovala v mednarodnem okolju. Objavila sem več kot 500 strokovnih in političnih člankov v različnih jezikih, v različnih državah in napisala nekaj priročnikov za politično usposabljanje aktivistk. Moja specialnost je poučevanje o ustvarjanju čezstrankarskih nacionalnih ženskih mrež, o strategijah vodenja in delovanja takih mrež in mediacija med ženskami v politiki v postkonfliktnih situacijah.

Tatjana Bobnar
Junij 2022-December 2022
Ministrica za notranje zadeve v Vladi RS
-vodenje ministrstva z 2 organoma v sestavi

Marec 2020 – junij 2022
Svetovalka generalnega direktorja policije
– nosilka predmeta in predavateljica kazenskega prava na Policijski akademiji
-vodenje odbora za etiko in integriteto v policiji
-sodelovanje pri pisanju terminološki slovarja

December 2018 – marec 2020
Generalna direktorica policije
-vodenje slovenske policije

Marec 2009 – december 2018
Namestnica generalnega direktorja policije
-vodenje številnih projektov v policiji – ustanovitev posvetovalnega telesa za enakost spolov v policiji, vodenje projekta v policiji priprave nove policijske zakonodaje, sodelovanje pri pripravi številnih strokovnih podzakonskih aktov s področja policijskih postopkov in policijske.organizacije, vodenje projekta krepitve etike in integritete v policiji, vodenje projekta psihološke pomoči in podpore v policiji, vodenje delovne skupine za odpravo administrativnih bremen v policiji, sodelovanje z vladnimi in nevladnimi organizacijami na temo odprave stereotipov in diskriminacije na področju spola, spolne usmerjenosti, sodelovanje pri preventivnih projektih na temo preprecevanja nasilja nad ženskami in nasilja v družini, vodenje priprave nove policijske strategije za delo v skupnosti, predsednica programskega sveta policijske akademije, soustanoviteljica in vodja sveta za policijsko pravo in pooblastila, predavateljica kazenskega prava v Policijski akademiji….

2007-2009
Pomočnica direktorja uprave kriminalistične policije
-vodenje in koordinacija dela na področju pravno sistemskih zadev in sprememb kazenske zakonodaje

2005-2007
Pomočnica direktorja Policijske uprave Ljubljana
– koordinacija dela policijske uprave na vseh segmentih delovanja policije na regionalni ravni

2002-2007
Vodja službe za operativno podporo Policijske uprave Ljubljana
– vodenje službe in skrb za finančno, materialno tehnično in logistično podporo vsem službam policijske uprave Ljubljana

1996- 2002
Vodja skupine za mladoletniško kriminaliteto , Sektor kriminalistične policije, Policijska uprava Ljubljana
– vodenje kriminalistov pri preiskavi kaznivih dejanj nasilja v družini, spolnega nasilja, usposabljanje policistov, sodelovanje v multidisciplinarnih timih

1993-1996
Kriminalistka v skupini za mladoletniško kriminaliteto, Policijska uprava Ljubljana

1984-1988
Družboslovni tehnik
Srednja jezikovna in družboslovna šola Ljubljana
Angleški, italijanski, nemški jezik, psihologija, filozofija, sociologija

1988-1993
Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta, kriminologijo, kazensko procesno pravo, kazensko materialno pravo, ekonomika, filozofija prava, rimsko pravo, mednarodno pravo

2000-2004
Magister pravnih znanosti
Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta, sodna psihopatologija, kazensko pravo, kriminologija

Vodstvene kompetence:
Vodenje velikih sistemov, vodenje projektov, multidisciplinarnih delovnih skupin, vodenje priprave predlogov sprememb zakonov…..
Opravljeno usposabljanje CEPOL za najvišje policijske vodje TOPSPOC, Police leadership, Train the Trainers 1, 2, CEPOL vloga žensk v policiji,…..

https://si.linkedin.com/in/andrijanazrinji

Sem diplomatka, 17 let zaposlena v ministrstvu za zunanje zadeve. V svet sta me ponesli najprej strast in kasneje diplomacija. Po Beogradu, Kijevu, Moskvi in Rimu me je po mnogih letih družina vrnila domov. Vmesna postaja je bila v mojem rodnem mestu Mariboru, ki je leta 2012 gostilo Evropsko prestolnico kulture. Tja sem kot vodja mednarodnega programa za eno leto iz Ljubljane “preselila” kulturne ambasade tujih veleposlaništev. Med študijem sem si domišljala, da bom novinarka, natančneje dopisnica iz Rima – zato tudi izbor študijske smeri novinarstva in italijanščine, nekaj časa sem se v tej obrti tudi preizkušala. Za dušo sem dolga leta prevajala romane in poezijo iz italijanščine, se pogovarjala z italijanskimi pisateljicami in pisatelji o literaturi ter širila navdušenje nad branjem. Polna znanja sem ga želela deliti naprej, tako sem nekaj let zasledovala akademsko kariero, najprej kot asistentka za italijansko književnost in potem kot lektorica za italijanski jezik na ljubljanski Filozofski fakulteti. Zadnja leta sem spet v stiku z mediji, obveščam jih o slovenskih zunanjepolitičnih prioritetah ter preko njih ozaveščam javnost, kako pomembna sta razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč za bolj pravično, trajnostno, vključujočo, varno in solidarno prihodnost za vse na vsetu.

Diplomirala sem iz primerjalne književnosti in literarne teorije. Ob rednem študiju sem kot neobvezno, dodatno študijsko smer vpisala starogrški jezik s književnostjo. Za diplomsko delo Borghes in postmodernizem sem prejela študentsko Prešernovo nagrado. Poleg pisanja v časniku Delo in v tednikih Mladina ter Mag sem objavljala v kulturnih revijah Literatura, Emzin, Naši razgledi ter v mesečnikih Ambient in Defacto. Pisala sem predvsem o kulturi in sodobni vizualni umetnosti ter tudi o znanosti, ekologiji in človekovih pravicah.

Knjiga STRES, KUGA SODOBNEGA ČASA je nastala po daljši bolezni, ko sem za svoje nerazumljive bolezenske simptome iskala pojasnila in rešitve tako v nevroznanosti, medicini in psihologiji kot tudi v komplementarnih, holističnih in alternativnih zdravilnih sistemih. Oprla sem se na izsledke najnovejših znanstvenih raziskav in vsebino preverjala na spletnih straneh ameriških in britanskih zdravstvenih in raziskovalnih ustanov, kot so klinika Mayo, Tehnološki inštitut Massachusettsa (MIT), Univerza Johnsa Hopkinsa, Univerze Stanford, Harvard in Berkeley, Kalifornijski tehnološki inštitut idr. Iskala sem odgovore na vrsto vprašanj. Zakaj čutimo bolečino kot pri zlomu, če zloma ni? Kaj se takrat dogaja v možganih? Kako se spopasti z bolečinskim sindromom? Zakaj se telo sesede v izčrpanost in si ne odpočije več? Čemu srčna aritmija, če je srčna mišica zdrava? Je življenja za tem, ko se zaradi stresa, pretresa ali travme zrušijo kemični procesi v možganih, konec, ker je škoda nepopravljiva? Se je mogoče prenoviti? Je mogoče ponovno zaživeti? Kako se iz porušenega zdravja prebiti nazaj v življenje?

Druga knjiga SMEM BITI TO, KAR SEM je vodnik po človekovih temeljnih pravicah in psiholoških mehanizmih, pripovedovan skozi osebno življenjsko zgodbo in osvetljen s spoznanji iz psihologije, (nevro)znanosti in duhovnosti. Zlorabe (spolne, fizične, čustvene), travme, rane in programiranja otroštva oblikujejo očala, skozi katera vidimo, doživljamo, razumemo in interpretiramo sebe, druge in svet. Živimo življenje, ki ga ustvarjajo naša prepričanja, naše vedênje in obrambe, naši odzivi. Če hočemo zgraditi drugačno prihodnost, moramo spremeniti psihološke mehanizme, ki so nastali v preteklosti. V možganih moramo ustvariti nove nevronske povezave. Tokrat sem iskala odgovore na druga vprašanja. Smem sebe postaviti na prvo mesto? Smem izražati vsa čustva? Smem imeti vselej svoje mnenje? Smem poskrbeti za svoje temeljne potrebe? Smem imeti lastne vrednote in izbire? Smem biti nepopoln/a? Smem delati napake? Smem postavljati meje? Smem biti srečen/na? Smem biti to, kar sem?

Naslednji dve knjigi sta izbor pogovorov, ki so nastajali med leti 1990 in 2015.

Več o knjigah, tekstih in drugih projektih na https://majamegla.si/

Moja dela in naloge so: opravljanje uvodnih razgovorov z uporabniki, obiskovanje osnovnih šol, srednjih šol, vrtcev z namenom zbiranja informacij o vedenjskih in čustvenih težavah otrok, ki potrebujejo dodatno pomoč, posledično vodenje in urejanje dokumentacije.
S posameznimi uporabniki vzpostavljam medsebojni dialog o problemih v izobraževalnem in vzgojnem procesu. Raziskujem in vzpostavljam možnosti sodelovanja med vladnimi in nevladnimi institucijami, z izobraževalnimi institucijami.
Poleg tega sem v šolskem letu 2020 do 2022 sodelovala s strokovno skupino za ustanovitev samostojnega svetovalnega centra, ki jo je vzpostavila Mestna občina Koper in ob tem dodobra spoznala potrebe in pomen priprave letnega in finančnega programa institucije »Svetovalnega centra Istra«.
Ob svojem delu v različnih izobraževalnih institucijah, pa sem pridobila izredno bogate in strokovne izkušnje kako pripravljati in izvajati različne programe in gradiva za le te, kako sodelovati, oblikovati, izvajati in poročati o programih, ki so del javnih naročil.
Pomoč učiteljem in profesorjem pri pedagoško izobraževalnem procesu in oblikovanju pozitivne klime v razredu. V sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje sem dve leti pripravljala in izvajala proaktivne delavnice in predavanje za krepitev socialno čustvene kompetence v vzgoji in izobraževanju. Podporno delo usmerjam v opolnomočenje strokovnih delavcev za obvladovanje učencev, ki ne zmorejo uspešno sodelovati in zaključevati učni proces, ker so ali vedenjsko težavni ali pa učno neuspešni.

Od 2022 Socialna delavka v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Istre

– Vodenje pogovorov, svetovanj z uporabniki svetovalnega centra,
– Zbiranje, anketiranje in intervjuji z uporabniki za namen zbiranja podatkov za izvajanje projekta SUP – skupno ustvarjanje pomoči
– Usmerjanje uporabnikov k strokovnjaku, skupini, terapevtu, ustanovi…
– Vzpostavljanje interdisciplinarnih timov,
– Izvedba in priprava okroglih miz, prireditev s ciljem ozaveščanja o pomembnosti celostne obravnave otrokovega duševnega zdravja,
– Sodelovanju pri pripravi dokumentacije načrtovanja poslovanja institucije,
– Sodelovanje in priprava letnega delovnega načrta institucije
– Priprava programskih vsebin in predlogov, za EU sredstva,
– Predlogi, priprava in zapis za programski svet in svet zavoda,
– Sodelovanje pri pripravi javnih naročil,
– Priprava pogodb in spremljanje izvajanja pogodb izvajalcev s področja EU projektov,
– Organizacija in izvedba prireditev, katerih organizator je Svetovalni center (okrogle ize, javna predavanja…), predpriprave, pridobivanje potrebnih dovoljenj za izvedbo javne prireditve.

2018 do septembra 2021 Učiteljica psihologije v Srednji šoli Izola
– Pripravljala in izvajala sem predavanja, seminarje, vaje in druge oblike pedagoškega dela.
– Za učni proces sem pripravljala učni načrt, študijsko gradivo in pripomočke.
– Eno uro na mesec sem imela govorilne ure za dijake in njihove starše.
– Spremljala, nadzirala in ocenjevala dijakovo delo pri vajah in seminarjih.
– Spodbujala in usmerjala aktivno sodelovanje dijakov na učnih urah.
– Načrtovala, vrednotila in posodabljala učni načrt svojega predmeta,
vsebino predavanj, uporabo pripomočkov in metod poučevanja.
– Spremljala razvoj svojega področja z branjem literature, izmenjavo mnenj s kolegi.
– Udeleževala sem se strokovnih in znanstvenih srečanj.

2017 – 2018 Vzgojiteljica v Vzgojnem zavodu Planina – Stanovanjska skupina Semedela v Kopru
– Delo z otroki in mladostniki v stanovanjski skupini, enoti Vzgojnega zavoda Planina.
– Aktivno sem pripravljala in izvajala dnevno usposabljanje mladostnikov in otrok
za samostojno življenje. Delala sem na področju od celostne nege, vzgoje,
oskrbe in izobraževanja.
– Pripravljala otroke in mladostnike na samostojno vključevanje v odraslo okolje.
– Delo v stanovanjski skupini je bilo oblikovano kot dopolnilna oblika zavodske vzgoje,
ki prispeva k mehkemu prehodu iz bolj zaprtega in strukturiranega
zavodskega okolja v samostojno življenje.

Dr. Vesna Mikolič je redna profesorica in znanstvena svetnica na področju jezikoslovja, profesorica slovenskega in italijanskega jezika, esejistka in publicistka. Ukvarja se z jezikom in kulturo, jezikovno politiko, etnično identiteto, medkulturno pragmatiko, nenasilno komunikacijo, pomenoslovjem, terminologijo, analizo diskurza v znanosti, turizmu in literaturi ter literarno pragmatiko.
Diplomirala, magistrirala in doktorirala je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med podiplomskim študijem je prejela štipendijo za izpopolnjevanje na Univerzi v Trstu in na Okanagan University College pri British Columbia University v Vancouvru.
Leta 1997 se je zaposlila na novoustanovljenem Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, kjer je zaposlena še danes. Sodelovala je pri ustanavljanju Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer je vzpostavila tudi študijski program slovenistike in bila prva predstojnica slovenističnega oddelka, med letoma 2004 in 2012 pa je bila dekanja te fakultete.
Danes je predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Je vodja in članica več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov in nosilka raziskovalnega programa »Razsežnosti slovenstva v tretjem tisočletju med lokalnim in globalnim«. Poleg tega od leta 2016 predava tudi na Katedri za slovenski jezik in književnost Oddelka za humanistiko Univerze v Trstu. Bila je mentorica mladim raziskovalcem (doslej petim) in mentorica številnim študentom pri diplomskih, magistrskih in doktorskih delih. S predavanji je gostovala na številnih tujih univerzah v ZDA, Kanadi, Rusiji, na Japonskem, v državah EU in nekdanje Jugoslavije. Z referati nastopa na znanstvenih konferencah doma in po svetu. Bila je tudi vodja programskih odborov več mednarodnih znanstvenih konferenc, med drugim direktorica konference ob začetku predsedovanja Slovenije Evropski uniji in začetku Evropskega leta medkulturnega dialoga »Medkulturni dialog kot temeljna vrednota EU« v pristojnosti Evropske komisije in Ministrstva za kulturo RS.
Je utemeljiteljica medkulturne slovenistike in modela medkulturnega poučevanja jezika in književnosti za nenasilno komunikacijo TILKA (Teaching Interculturality through Language and Literature for Conflicts Avoidance). Je avtorica prek 500 bibliografskih enot, med drugim je avtorica petih znanstvenih monografij Ethnic Identity and Intercultural Awareness in Modern Language Teaching: Tilka Model for Ethnic Conflicts Avoidance (New York: Nova Science Publishers), Jezik v zrcalu kultur in Govor turizma (obe Koper: Znanstvena založba Annales), Izrazi moči slovenskega jezika (Koper: Znanstvena založba Annales, Ljubljana: Slovenska matica) in Ali bereš Cankarja? (Ljubljana: Slovenska matica), urednica in soavtorica Turističnega terminološkega e-slovarja TURS, Turističnega korpusa TURK ter redaktorica Bosansko-slovenskega slovarja (Sarajevo, Ljubljana).
Je tudi esejistka in publicistka, svoje eseje, kolumne in komentarje objavlja v časopisih (Primorske novice, Delo) in revijah (Sodobnost, Mladika, Dialogi, Primorska srečanja, Fontana), leta 2017 je bila med petimi nominiranci za najboljši esej revije Sodobnost.
Je članica uredniškega odbora več mednarodnih znanstvenih revij: Annales: Anali za istrske in mediteranske študije (Koper), znanstvene revije za teoretsko in uporabno jezikoslovje in literaturo Colloquium (Celovec) in Croatian Journal of Education (Zagreb). Je sourednica knjižne zbirke Pont v sozaložništvu založbe Beletrina in Annales ZRS Koper.
Je podpredsednica Slovenske matice, kjer je tudi članica Upravnega odbora in vodja Odseka za slovenski jezik ter urednica zbirke ponatisov Cankarjevih del. Je članica Upravnega odbora Slovenskega centra PEN in Ženskega odbora SC PEN Mira. Je predsednica Slavističnega društva Koper in podpredsednica Društva za uporabno jezikoslovje. Prav tako je oz. je bila članica različnih strokovnih komisij in društev doma in v tujini, med drugim Strokovnega sveta Zlati kamen, Sveta JAK, strokovnih komisij za področje knjige in bralne kulture pri MK, programskega odbora RTV Slovenija za italijanski narodnostni program idr.
Je prejemnica več nagrad, in sicer študentske Prešernove nagrade Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za diplomsko delo leta 1990, nagrade Sklada za znanstveno odličnost Univerze na Primorskem leta 2011 in nagrade ZRS Koper za vrhunske znanstvene dosežke »Glasnik znanosti« leta 2017.

Trenutno nudi storitve pravnega svetovanja v okviru Libra Consultiranje, poslovno, pravno in nepremičninsko svetovanje. Diplomirala in magistrirala je na Pravni fakulteti v Ljubljani. Njena karierna pot je zelo bogata: različna delovna mesta v Policiji, zaposlena na MJU, načelnica Upravne enote Koper, poslanka Državnega zbora, generalna sekretarka Vlade, direktorica Agencije za okolje, ministrica za pravosodje, svetovalka Zagovornika načela enakosti in Komisije za preprečevanje korupcije. Opravljen ima pravniški državni izpit, izpit za vodenje in upravljanje ter zaključena številna druga usposabljanja. Bila je sodnica porotnica na Delovnem sodišču v Kopru, članica izpitne komisije Vrhovnega sodišča RS za opravljanje pravniških državnih izpitov in članica izpitne komisije za opravljala izpita iz upravnega postopka. Večkrat je sodelovala na različnih konferencah in predavala na Fakulteti za upravo, Upravni akademiji. Kot poslanka, generalna sekretarka in ministrica za pravosodje ima tudi bogate mednarodne skušnje, še posebej v sodelovanju z institucija Evropske unije. Ima tudi bogate izkušnje z vodenjem nevladnih organizacij. Poleg strokovnih ima bogate vodstvene kompetence: usposobljenost za vodenje in upravljanje v upravi z opravljenim izpitom, usposobljenost za upravljanje s človeškimi viri upravljanje s tveganji; usposobljenost in kompetence s področja kreativnosti in inovativnosti v javni upravi; sposobnost vodenja teamov, delovnih skupin; pogajalske kompetence; usposobljenost za modele in sisteme vodenja kakovosti v javni upravi ter notranje ocenjevanje po modelu CAF; usposobljenost za medkulturne kompetence te; usposobljenost za nastopanje v javnosti;

Poslovno pot sem pričela konec sedemdesetih zadnjega stoletja prejšnjega tisočletja na Radiu Študent, kjer sem delala kot novinarka, urednica in pozneje direktorica in glavna urednica, odgovorna za poslovanje, razvoj medija in njegovih ustvarjalcev. Radio Študent je takrat najmočnejši steber neodvisne medijske prakse. Nadaljevala sem v tedniku Mladost, časopisu tedanje Zveze socialistične mladine Jugoslavije, kot urednica kulture. Med drugim sem bila odgovorna za predstavljanje mladinske ustvarjalnosti doma in po svetu, s poudarkom na trendih v pop glasbi, filmski, literarni in likovni ustvarjalnosti. Potem sem nekaj let delala v delovni skupnosti Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije kot strokovnopolitična delavka v centru za obveščanje in propagando, sodelovala v volilnih kampanijah prvega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana, urejala časopis Predsednik. Nadaljevala sem na področju odnosov z javnostmi v agencijah Interakcija in Studio marketing, podjetju Fotona, leta 1995 pa sem se pridružila ekipi Pro Plusa, ki je pripravljala zagon prve komercialne televizije v Sloveniji. Kot direktorica marketinga POP TV sem opravljala zahtevno nalogo pozicioniranja prve komercialne TV na dotedaj monopolnem slovenskem televizijskem prizorišču. Pozneje sem kot direktorica marketinga Kanala A vodila preobrazbo alternativne v komercialno televizijo, ki je kmalu postala enakovredna igralka na vse bolj konkurenčnem domačem televizijskem prizorišču.

Kot svetovalka na področju odnosov z javnostmi in javnih zadev sem v mednarodni agenciji Mmd, katere naslednica je Grayling d.o.o. sooblikovala in vodila izvajanje komunikacijskih strategij za velike mendarodne družbe na področju prehrane, farmacije, informacijske tehnologije, prometa, obrambe in gradbeništva Leta 2007 sem ustanovila Praksis d.o.o., kjer sem delala kot svetovalka in direktorica. Poleti 2014 sem se pridružila ekipi Službe za odnose z javnostmi UKC Ljubljana in med drugim sodelovala pri pripravljanju časopisa INTERNO, februarja 2015 pa Rdečemu križu Slovenije – Zvezi združenj, kjer sem kot samostojna strokovna sodelavka za odnose z javnostmi in pridobivanje sredstev skrbela za utrjevanje ugleda najstarejše in največje humanitarne organizacije pri nas.

Prostovoljstvo je del mojega življenja vse od sedemdesetih let zadnjega stoletja prejšnjega tisočletja, ko sem kot brigadirka, komandantka brigade in akcije sodelovala na več mladinskih delovnih akcijah, pozneje pa v aktivnostih različnih humanitarnih organizacij kot so Beli obroč, Fundacije Drevored in zadnja leta predvsem Rdeči križ Slovenije.

LinkedIn Profil; linkedin.com/in/anita-senk-phd-91b775117

dr. Anita Šenk
Quality Control Project Manager | ten23 health
Executive Board Member | Društvo VTIS – Association of Slovenes Educated Abroad

Dr Verbole je diplomatka, mediatorka, raziskovalka, novinarka, trenerka in motivatorka. Ima več kot 25 let delovnih izkušenj na mednarodnem področju, ki jih je pridobila s svojim službovanjem na odločevalskih mestih v Združenih narodih (ZN) in v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Delovala je in še naprej deluje na različnih področjih kot so demokratizacija in razvoj civilne družbe, dobro upravljanje, človekove pravice, državljanska vzgoja, volitve, volilna reforma in neodvisnost volilnih institucij, preventivna diplomacija, mediacija, multikulturni dialog, pomiritve sprtih strani in reševanja konfliktov, gradnja miru in razvijanja dialoga, delo z mladimi, varnost in sodelovanje, lokalna samouprava, regionalni razvoj, problematika Romov in ranljivih skupin ter enakopravnost spolov. Sodelovala je s Svetom Evrope, predvsem na področju reševanja konfliktov in gradnje miru in promociji žensk v politiki v Severni Afriki in .na Kavkazu. Kariero je začela kot novinarka. Doktorirala je na Nizozemskem. V času študija se je ukvarjala s problematiko zaščitenih območij in še posebej reševanjem konfliktov med različnimi deležniki ter politiko in politiziranjem procesa razvoja. Bila je štipendistka Britanskega sveta, norveškega raziskovalnega inštituta in grške vlade. Aktivno je sodelovala pri ustanavljanju raziskovalne mreže COST – Social Sciences.

V Organizaciji združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (FAO) se je ukvarjala z razvojem podeželja. Vodila je tudi sekretariat FAO delovne skupine za ženske. V OVSE Misiji v Skopju se je ukvarjala z reformo izobraževanja in izobraževanjem manjšin ter medkulturnim dialogom. V Albaniji je vodila projekt za krepitve Romskih skupnosti. Kot visoka uradnica za demokratizacijo pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je med drugim zasnovala in izvedla številna usposabljanja za javne uslužbence, člane nevladnih organizacij, mlade, ženske političarke, člane parlamenta, člane volilnih komisij in volilne administracije ter Rome s področja razvoja lokalne samouprave, na temo mehanizmov za enakopravnost spolov, temo vključevanja v politiko in grajenja političnih znanj, na temo neodvisnost volilnih teles za strokovnjake in člane volilne administracije, usposabljanje nevladnih organizacij za vključevanje v procese odločanja in podobno. Kot strokovnjakinja za razvojne politike je svetovala vladam Albanije, Kosova in Turčije na temo razvijanja nacionalnih politik za reševanje problematike Romov in nudila tehnično podporo omenjenim vladam v boju proti diskriminaciji in za spoštovanje človekovih pravic. Kot ministrica svetovalka na sektorju za mednarodne organizacije (MZZ) je pokrivala OVSE. Je avtorica različnih publikacij na temo. Gostovala je kot predavateljica v okviru magistrskega študija International Relations and Diplomacy v Nemčiji, v okviru MZZ Diplomatske akademije in kot strokovnjakinja na Konferenci Evropskega diplomatskega programa o EU kot globalnem akterju vodila delavnico na temo Zahodnega Balkana. Trenutno se ukvarja s problematiko integracije držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo. Je članica različnih mednarodnih združenj.

Svojo poklicno delo posvečam pravnemu varstvu človekovih pravic in okolja. Več kot 10 let kot direktorica PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. Moje strokovno delo se dotika več področij oz.pravic, ki jih ščitijo mednarodni dokumenti s področja človekovih pravic. Zanima me predvsem, kako doseči sistemske spremembe, skozi zakonodajo, politike in prakso. Delam na nacionalnih in mednarodnih projektih, sem avtorica več analiz in študij s področij mojega dela in certificirana tutorka Sveta Evrope za izobraževanje pravnih strokovnjakov na različnih področjih. Sem tudi članica upravnega odbora Agencije EU za temeljne pravice, članice več svetovalnih teles Vlade RS in članica upravnega odbora International Service for Human Rights.

V prostem času za revijo Grazia pišem kolumne s področja enakosti spolov in o aktualnih družbenih vprašanjih s pravnega vidika. Nikoli mi ni dolgčas.

Navdušena sem nad svojo službo, še bolj pa me navdušujeta moja dva najstnika.

Sem ravnateljica Evropske šole Ljubljana, kjer vsakodnevno živim šolsko življenje. Pred tem sem ga 20 let spoznavala na Ministrstvu za izobraževanje, zadnjih 10 let kot vodja službe, ki skrbi za učitelje. Po osnovni izobrazbi psihologinja, ki nikoli ni opravljala tega poklica, in magistrica politologije.
Delo na ministrstvu za šolstvo mi je odkrilo nekaj temeljnih spoznanj, ki so povprečnemu naključnemu obiskovalcu šole pogosto skrita. Biti učitelj je poslanstvo, ne poklic. V rokah posameznega učitelja je pogosto prihodnost cele generacije; pa se tega zavedamo? Hočemo imeti v šolah radovedne in inovativne ali so nam ljubši pohlevni in črkobralski učitelji? Je poslanstvo moč finančno ovrednotiti in ukalupiti v 8-urni delavnik z registracijo delovnega časa?
Priložnost sem imela sodelovati v različnih delovnih skupinah, bila sem predstavnica Slovenije v UNESCO projektu Education for all, v Bruslju sem sodelovala z različnimi strokovnjaki v zvezi s pedagoškim kadrom, kar mi je dalo edinstven vpogled v izobraževalne politike posameznih držav. Boljše in slabše. Vsekakor pa bi se imeli iz njih veliko naučiti. In sprevideti, da imamo v Sloveniji dober izobraževalni sistem, ki pa nujno potrebuje nekaj “vzdrževalnih” del.
Zdaj orjem ledino z edino slovensko šolo, ki izvaja program evropskih šol. Od leta 2018, ko jo je Vlada RS ustanovila, smo zrasli do sekundarne stopnje, prva matura nas čaka čez tri leta. Program je drugačen od slovenskih, pogoji dela so drugačni, jezik je drugačen, z odličnimi sodelavci pa je vse mogoče. To pa je tudi moj življenjski moto.
Poleg ravnateljevanja sem še predavateljica na višji strokovni šoli, izpraševalka na strokovnih izpitih za učitelje, rada kuham in pečem, še raje pa berem.

DELOVNE IZKUŠNJE
Čas in trajanje dela.
Kaj so bile moje zadolžitve?

1/2004 – 10/2006
ETV
Vodenje in pripravljanje terenskih zabavnih oddaj na lokalni televiziji ETV. Pisanje scenarija za reportažne oddaje, sodelovanje v montaži in nekaj časa tudi vodenje studijskih pogovorov.

3/2007 – 1/2008
RTV SLOVENIJA
Na vseslovenski avdiciji so me izbrali za oddajo Dobro jutro, kjer sem se začela uvajati kot novinarka. Kmalu zatem so me povabili k sodelovanju v oddaji Tarča pri Lidiji Hren. Za oddajo Tarča sem pripravljala avtorske prispevke, besedila in raziskave.

10/2007 – danes
TVT – Televizija Trbovlje
Vodenje oddaj, pripravljanje reportaž in video vsebin za lokalno televizijsko hišo.

12/2007 – 1/2011
Erevir
Pisanje gospodarskih in družabnih člankov za spletni portal Erevir.

1/2008 – 11/2008
MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE
V času predsedovanja Evropski Uniji sem pričela z delom na Ministrstvu za pravosodje v odnosih z javnostmi, kjer sem pisala sporočila za medije in jih objavljala na spletni strani, urejala spletno stran, organizirala dogodke, konference, sestanke in fotografirala obenem pa sem tudi dogodke posnela na video in pripravila filme. Poleg omenjenega sem v zadnjem mesecu dela na ministrstvu sodelovala pri izdelavi knjige in zloženke Ministrstva za pravosodje, ki je izšla tudi v spletni obliki.

10/2008 – 2/2009
Zvezdica
Pripravljanje novinarskih vsebin za mladinsko revijo Zvezdica, ki je žal uspela le v nekaj izdajah.

11/2008 – 9/2009
BISNODE
Svoje znanje sem pridobivala tudi v podjetju Bisnode – ravno tako v odnosih z javnostmi in kot urednica spletnega uredništva GVIN, kjer sem pisala članke, urejala spletne vsebine, naročnikom pošiljala razna sporočila ter izdajala poslovni spletni časopis. Poleg omenjenega je moje delo v Bisnodu vključevalo tudi organizacijo dogodkov za naročnike, sodelovanje z že obstoječimi strankami in vzdrževanje dobrih odnosov (costumer care). V oddelku marketinga smo analizirali baze strank in pripravljali strategije za trženje.

10/2009 – 4/2010
RADIO ZELENI VAL
Moje delo na Radiu Zeleni val je obsegalo več področij. Organizirala delo, obenem pa pokrivala področje uredništva, marketinga ter sodelovala pri programu. Za radio sem urejala tudi odnose z javnostmi, spletno stran ter zasnovala nekaj novih projektov. Sodelovala sem v oddelku trženja – pridobivala oglaševalce in iskala sponzorje za projekte.

6/2010 – 7/2011
PRO PLUS
Dobro sem spoznala spletne medije pri delu v največji slovenski medijski hiši. Pisala sem članke za spletni portal 24ur.com in cekin.si, obenem pa redno sledila obiskanost strani in skrbela za oglaševalce s svojega področja (tema članka).

8/2010 – 10/2012
AGENCIJA KOMUNIKACIJ NEZZA
Ssodelovanje z različnimi podjetji na področju marketinga in piarja. Organizirala sem tudi razne dogodke, tako poslovne kot zasebne. Storitve sem tržila sama.

6/2012 – 11/2012
DESETKA
Delo v studiu za trženje Desetka kot terenski komercialist in vodja projektov. Moje delo je obsegalo iskanje strank in delo za svoje stranke. Stranke sem najprej poiskala, jim pripravila trženjsko strategijo in zasnovo za marketing ter to tudi izvedla. Kadar je bilo potrebno, sem naredila tudi raziskavo trga in nato preučila situacijo. Stranke sem usmerjala, kako se obnašati na trgu, v povezavi do svojih kupcev, kako izpostaviti prednosti in kako pojasniti slabosti. Moje stranke so bile Celjski sejem, Ravago, Metro (Mana), Tripex, Hana-ana, Sanles …

6/2014 – danes
Zasavske onlajn novice
Kot odgovorna urednica skrbim za pluralnost objav na spletnem portalu, ki je namenjen bralcem treh zasavskih občin. Skrbim za redne dnevne objave, pripravljam prispevke iz vseh mogočih področij in skrbim za fotografski material. Vsi prispevki, razen plačanih oglasnih sporočil, so avtorski prispevki in ne zgolj prepisi vsebin iz raznih sporočil ali tiskovne agencije.

2018 – danes
Zasavska ljudska univerza
Predavam in učim uporabe digitalnih medijev in marketinga zaposlene odrasle.

Polona Lah je po osnovni izobrazbi ekonomistka, po svojem življenjskem nazoru pa velika zagovornica medgeneracijskega sodelovanja in povezovanja. Najraje sodeluje pri projektih, ki omogočajo enakopraven položaj starejšim, mladim, brezposelnim, tujcem, in vsem tistim, ki so zaradi različnih razlogov odmaknjeni na socialni rob. V svoji več kot 25letni karieri je sodelovala pri vzpostavljanju večgeneracijskih in medgeneracijskih centrov: tako v mestih, kot v ruralnih področjih. Na področju dela s starejšimi, predvsem pa s povezovanjem starejše in mlajše generacije je dokazala, kaj vse s svojo vztrajnostjo in trdno voljo zmore. Z vzpostavitvijo novih praks medgeneracijskega delovanja v Domu starejših občanov je bila po izboru bralcev revije Zarja/Jana leta 2019 izbrana za Žensko leta. Njen izostren čut za sočloveka, predvsem pa iskrena želja po iskanju dodatnih možnosti medgeneracijskega sodelovanja, jo je spodbudila, da je svoje znanje s področja razvoja in upravljanja starejših zaposlenih nadgradila tudi s formalnim izobraževanjem in pridobila naziv »Glasnica razvoja starejših zaposlenih«. Trenutno zaključuje magistrski študij s področja socialne gerontologije.
Polona Lah je v svoji 25- letni karieri nabirala izkušnje tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju, v zadnjem letu pa tudi na svoji lastni podjetniški poti. Področje njenega dela obsega širok diapazon aktivnosti in specializiranih znanj s področja financ, nabave, prodaje, organizacije, izobraževanja kadrov, v zadnjem obdobju pa veliko svojega časa posveča tudi projektom, ki se ukvarjajo z iskanjem rešitev na področju izboljšanja življenjskih pogojev starejših, mlajših in socialno izključenih. Njeno delo vključuje sodelovanje z različnimi naročniki, za katere izvaja racionalizacije poslovnih procesov, kadrovske reorganizacije, uvajanje novosti na področju digitalizacije poslovnih postopkov. S svojim znanjem in izkušnjami, predvsem pa s celostnim pogledom na določeno organizacijo strateško snuje in načrtuje izboljšave, ki pripeljejo naročnike vselej do vidnih rezultatov.
Polona Lah svoje ideje udejanja na različnih razpisih, ki organizacijam omogočajo pridobivanje finančnih sredstev za izboljšanje poslovanja, razvoja kadrov, reorganizacije in izboljšanja odnosov na delovnem mestu. Organizirala in vodila je številne dogodke, projekte in konference. Svoja znanja je uspešno uporabljala pri vodenju več evropskih projektov iz različnih področji – ekologija, vseživljenjska karierna orientacija, digitalizacija storitev za starejše, … Med njene najnovejše aktivnosti se uvršča svetovanje lokalni skupnosti pri ustanovitvi javnega zavoda za dolgotrajno oskrbo in pomoč mladim podjetnikom pri vzpostavitvi več deset zasebnih ali javnih družb. Veliko časa posveča tudi vključevanju v procese dela po dolgotrajni bolniški odsotnosti, projektnemu učenju mladih odraslih, ozaveščanju problematike spolnih zlorab.
Polona Lah je s srcem in dušo predana vsemu tistemu, kar počne poslovno, zasebno in prostovoljno. Njene lastnosti kot so: vsestranska skrb za dobrobit človeka, zavzetost za enake možnosti vseh, občutljivost za različnost in socialno pravičnost so jo ne nazadnje pripeljale tudi do članstva v različnih organizacijah (Center za pomoč na domu; članica strokovnega sveta, Srebrna nit, komisija za socialo KS, mentorica mladinske gledališke skupine Kulturnega društva Pekre Limbuš,…).

Po osnovni izobrazbi sem profesorica matematike in pedagogike z dolgoletnimi izkušnjami na področju izobraževanja in projektnega vodenja. Zadnja leta se aktivno posvečam razvoju zelenih politik v okviru nove zelene stranke – Vesne.
Zadnjih 12 let aktivno delujem v nevladnem sektorju, kjer se osredotočam predvsem na okoljska vprašanja.

V obdobju 2013-2022 sem bila predsednica okoljske nevladne organizacije Društvo Ekologi brez meja, ki združuje aktiviste na področju varstva okolja. Prvi velik projekt društva je bil projekt »Očistimo Slovenijo«, ki je v enodnevni vseslovenski čistilni akciji združil več kot 14 % prebivalstva. V društvu smo razvili množico projektov, namenjenih spodbujanju povezovanja in družbeni aktivaciji ljudi in predvsem projektom na področju preprečevanja in zmanjševanja nastajanja odpadkov ter ponovni rabi. Krovni koncept, ki smo ga zastavili, je filozofija Zero waste, ki ga društvo kot nacionalna organizacija uresničuje tudi znotraj mreže Zero Waste Europe.

V prvih dveh akcijah Očistimo Slovenijo leta 2010 in 2012, ki sta aktivirali 14 % prebivalcev Slovenije, sem bila vodja lokalne koordinacije za 212 občin, leta 2012 tudi vodja projekta, prav tako sem bila vodja akcije Očistimo Slovenijo 2018. Bila sem vodja več prebojnih projektov (Eko-koncept, Tekstilnica, Zero Waste turizem, Ne meč’mo hrane stran! Itd.), intenzivneje sem se posvečala raziskovanju tematik, kot so zavržena hrana, implementacija konceptov krožnega gospodarstva ter Zero Waste na vseh nivojih, zeleni turizem itd.

Zaradi izjemne odmevnosti zadnje akcije Očistimo Slovenijo 2018, s sloganom Še zadnjič!, sem si leta prislužila naslov Slovenke leta 2018, časnik Delo pa me je nominiral tudi za Delovo osebnost leta 2018.

Ker mislim, da je dolžnost vseh nas razvijati družbo, biti aktiven državljan in prispevati k sistemskim spremembam, sem se odločila, da odločneje zastopam zelene in socialno pravične teme tudi v politiki. V letu 2019 sem bila na volitvah za evropski parlament nosilka liste “Povežimo se,” ki jo je podprla tudi Evropska zelena stranka (European Greens), leta 2022 pa sem s somišljeniki ustanovila Vesno – zeleno stranko. Stranka se je udeležila vseh volitev, postala članica evropskih Zelenih, njena podpora pa vztrajno raste.

Ne glede na to, sem ves čas tudi aktivna prostovoljka. Na lokalnem nivoju sem soustanoviteljica Društva za povezan razvoj Zgornje Savinjske doline, ki je še posebej pomembno pri obnovi in razvoju doline po katastrofalnih poplavah 4. avgusta 2023.

Sem oseba, ki verjame v moč povezovanja, v moč posameznika in njegovih dejanj, vsi lahko vplivamo na družbo in spreminjamo svet.