Strokovnjakinje v kategoriji: ARHITEKTURA
- Andreja RavnakArhitektka, mednarodno priznana fotografinja, ustvarjalka vsebin.Kraj bivanja:
CeljePo izobrazbi arhitektka, diplomirala na Fakulteti za arhitekturo Ljubljana. Delovne izkušnje v inženiring birojih na Celjskem, trenutno del ekipe projektivnega biroja Razvoj Vizije d.o.o., ki se ukvarja predvsem z javnimi prostori in gradnjami. Dolgoletna ustvarjalka rubrike v reviji Eko Hiše & Stil. V vmesnem času gradbene krize pridobila bogate izkušnje na področju turizma, v zadnjem desetletju pa intenzivno vpeta tudi v fotografsko ustvarjanje.Dobitnica številnih domačih in mednarodnih fotografskih nagrad, pogosto vabljena k razpisom kot članica žirije, tudi v tujino. V Sloveniji pridobila naziv Mojstrica fotografije FZS, v trenutnem mandatu (2023-28) tudi podpredsednica Fotografske zveze Slovenije. V okviru zveze in fotografskega kluba aktivno sodeluje pri spodbujanju kakovostne fotografske ustvarjalnosti in izobraževanju mladih. Soorganizatorka številnih fotografskih natečajev in razstavnih projektov, občasno mentorica fotografskih krožkov, predavateljica na Univerzi za 3. življenjsko obdobje. Večletne izkušnje kot urednica fotografije in ustvarjalka vsebin za fotografsko revijo Digitalna Kamera, kreatorka spletnih vsebin, projektna sodelavka. Soorganizatorka fotografom namenjenih potepov širom Evrope.
- Marjetica PotrčUmetnica in arhitektka Marjetica Potrč deluje v polju sodobne umetnosti. Njeno delo temelji na participatorni praksi in povezuje medije in svetove. Vključuje risbe, arhitekturne študijske primere in umetniške projekte v javnem prostoru.
Vec na: http://www.potrc.org https://nordenhake.com/artists/marjeticaMarjetica Potrč je razvila interdisciplinarno prakso na presečišču vizualne umetnosti, arhitekture, ekologije in antropologije. Njeni projekti temeljijo na participatorni praksi in skrbi za trajnostne rešitve, pogosto se osredotočajo na infrastrukturo in naravne vire, kot sta voda in zemlja. Poudarja opolnomočenje posameznikov in skupnosti, orodja za reševanje problemov in strategije za prihodnost, ki presegajo neoliberalno soglasje.
Njeno delo je bilo predstavljeno na številnih razstavah po svetu, ter je vključeno na najpomembnejše manifestacije sodobne umetnosti kot so Beneški bienale (1993, 2003, 2009 in 2021), São Paulo bienale (1996, 2006), in Sydney bienale (2022).
V obdobju 2011−18 je kot profesorica na Univerzi za likovne umetnosti (Hochschule für bildende Künste) v Hamburgu vodila razred Design for the Living World (https://designforthelivingworld.com/) osredotočen na participatorno oblikovanje. Poučevala je kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (1995 – 2004), in bila je gostujoča profesorica na vrsti univerz, med drugim na Massachusetts Institute of Technology (2005) in na IUAV Faculty of Arts and Design, Venice (2008, 2010).
Je prejemnica številnih priznanj, vključno z nagrado za sodobno umetnost Hugo Boss (2000), ki jo je podeljevala fondacija Guggenheim v New Yorku, in štipendijo Vera List Center for Art and Politics pri The New School v New Yorku (2007). Leta 2023 je prejela medaljo za zasluge Republike Slovenije, državno odlikovanje za dosežke na področju sodobne umetnosti. - dr. Helena MotohPo izobrazbi sem napol filozofinja in napol sinologinja (z doktoratom na Oddelku za filozofijo), po zaposlitvi sem razpeta med ZRS Koper, kjer raziskujem, in Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer predavam. Morda torej ni čudno, da me tudi raziskovalno zanimajo predvsem prostori vmesnosti, še posebej na relaciji med Evropo in Azijo. Raziskovalno se jim posvečam v projektih, kjer s kolegi preučujemo azijske predmete v slovenskih zbirkah. Vodim enega od njih, projekt “Življenje Skuškove zbirke”.
Diplomirala sem iz filozofije (A) in sinologije (B) na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (2001), kjer sem l. 2006 pridobila doktorat znanosti s področja filozofije. Zaposlena sem kot višja znanstvena sodelavka na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper (od 2008) in kot docentka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (od 2020, kot gostujoča predavateljica od 2014). Pred tem sem predavala tudi na Oddelku za indijske in daljnevzhodne študije Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu (2006-2014), na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem (2008-2016) in na Fakulteti Juraja Dobrile v Pulju (2016-2017).
Od leta 2017 pri ZRS Koper vodim Center za azijske študije, in sem od l. 2023 kot predstavnica zaposlenih tudi članica upravnega odbora ZRS Koper. V letih 2019–2022 sem bila članica Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Sem urednica znanstvene revije Poligrafi.
V preteklem obdobju sem bila predvsem raziskovalno aktivna v okviru projektov: Slovenske misijonarke v Indiji: pozabljeno poglavje v medkulturnih odnosih (2017–2020, vodja projekta dr. Ana Jelnikar), Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji: vpetost slovenskega prostora v globalno izmenjavo predmetov in idej z Vzhodno Azijo (2018–2021, vodja projekta dr. Nataša Vampelj Suhadolnik), Osiroteli predmeti: obravnava vzhodnoazijskih predmetov izven organiziranih zbirateljskih praks v slovenskem prostoru (2021–; vodja projekta dr. Nataša Vampelj Suhadolnik). Vodila sem bilateralni projekt s Tehniško Univerzo v Gradcu, Uporaba novih tehnologij pri predstavitvi vzhodnoazijskih zbirk v slovenskih muzejih (2020–2022), in trenutno vodim nacionalni raziskovalni projekt Življenje Skuškove zbirke: od dnevne sobe do virtualnega muzeja (2023–2026).
- Mika CimoliniSem diplomirana inženirka arhitekture, magistrirala sem na Berlage Institutu na Nizozemskem. Trenutno sem vodja programa Centra za kreativnost, kjer se ukvarjam z razvojem kreativnih industrij. Delujem pa tudi v okviru lastnega podjetja Hikikomori, ki sem ga ustanovila, da bi se osredotočila na združevanje arhitekture z multimedijo, računalniško animacijo in proizvodnjo digitalnih vsebin. Moja posebnost je spreminjanje vsebine v produkt.
Sem diplomirana inženirka arhitekture. Trenutno sem zaposlena kot poslovni vodja programa Centra za kreativnost, ki deluje v okviru Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, kjer se ukvarjam z razvojem kreativnih industrij. To je prva nacionalna interdisciplinarna platforma, ki povezuje, promovira, predstavlja in podpira dejavnosti in razvoj slovenskega kulturnega in kreativnega sektorja. Zadnja štiri leta sem razvijala programe za odkrivanje potencialov družbene in ekonomske vrednosti kreativnega sektorja v Sloveniji ter krepitev vezi med kreativnimi in poslovnimi, znanostjo, izobraževanjem in drugimi sektorji.
Delujem pa tudi v okviru lastnega podjetja Hikikomori, ki sem ga ustanovila, da bi se osredotočila na združevanje arhitekture z multimedijo, računalniško animacijo in proizvodnjo digitalnih vsebin.
Diplomirala sem na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, kjer sem se najprej zaposlila kot asistentka profesorja. Na inštitutu Berlage na Nizozemskem sem pridobila magisterij iz arhitekture z raziskavo, ki se osredotoča na implementacijo strategij produktnega oblikovanja in marketinških strategij v arhitekturne organizacije. Kariero sem začela kot novinarka na nacionalni televiziji, v oddaji Studio City s prispevki o umetnosti in arhitekturi. Po študiju na Nizozemskem sem ustanovila svoj mednarodni arhitekturni biro – Elastik, in kot predavateljica gostovala na različnih arhitekturnih šolah po Evropi. Bila sem članica nacionalnih kulturnih strokovnih svetovalnih komisij pri Ministrstvu za kulturo in članica upravega odbora Zbornice arhitektov in prostorskih načrtovalcev Slovenije.
V Centru za kreativnost se kot poslovni vodja programa zadnja štiri leta ukvarjam z zasnovo programa prve nacionalne platforme za razvoj kreativnega sektorja. (več na www.czk.si). Poleg splošne programske usmeritve, sem zasnovala predvsem naslednje programe:
– znak odličnosti “Made in Slovenia”, ki ga podeljujemo izdelkom, ki predstavljajo dobre prakse slovenskih kreativcev in podjetij, ki delujejo v kreativnem sektorju.
– kurirala in zasnovala sem razstave sodobnega slovenskega oblikovanja Prihodnost bivanja – 35 razstav v 25 državah, v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve v času presedovanja Slovenije svetu EU,
– “Prenos veščin” – predavanja, osebno svetovanje in mreženjski dogodki, ki predstavljajo izkušnje in karierne poti uveljavljenih kreativcev in poslovnežev (kot so Lara Bohinc, Jasmina Cibic, Robert Lešnik idr.). s katerim smo promovirali vrednost kreativnega sektorja,
– kuriram naslednje razstave: vsako-letna predstavitev slovenskega oblikovanja na Milano Design Week, z izborom sodobne produkcije slovenskih oblikovalcev in neodvisnih izdelovalcev pohištva in dodatkov za dom, Prihodnost bivanja (2021), Odprti smo (2019 – Milano, Paris, Oslo), the Circle (2020 – Danska). Tunel 29 – Oblikovanje za post-apokaliptični svet (2020 -2021, Ljubljana, Milano) ter “Novi časi”, ki jo bomo predstavili v letu 2022.
zasnova in izdelava oblikovalskih natečajev, odprtih razpisov, sodelovanja med oblikovalci in podjetji, izobraževanj in konferenc o modi, kreativnem turizmu itd.Kot soustanoviteljica in direktorica podjetja Hikikomori d.o.o. se ukvarjam z razvojem arhitekturnim projektov. Kombinacija arhitekture in multimedije se najbolje odraža v razstavnih zasnovah, v katerih je interaktivna instalacija združena s prostorsko postavitvijo fizičnih elementov in gradi na edinstveni izkušnji za obiskovalca ter ga spodbuja k raziskovanju in doživljanju. Za Prirodoslovni muzej Slovenije smo ustvarili prvo znanstveno utemeljeno razstavo, ki vključuje prostorske interaktivne elemente. To je bila razstava Naše malo, veliko morje,ki je leta 2016 prejela Valvasorjevo nagrado. Trenutno pa sodelujemo na razstavi o meteoritih, kjer smo prav tako zasnovali interaktiven element razstave. Zasnovali pa smo tudi postavitve za Čebelarski muzej v Radovljici, Univerzo na Primorskem idr. Več na http://hikikomori.com/ ter na mikacimolini.com
- Sem arhitektka in raziskovalka.
Vodim svoj biro MONOMO arhitekti in delam kot asistentka na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Svoje znanje poglabljam na doktorskem študiju.
Kombinacija prakse z akademskim svetom mi omogoča, da lahko razvijam potencial prostora in ga raziskujem.Sem arhitektka in raziskovalka.
Vodim svoj biro MONOMO arhitekti in delam kot asistentka na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Svoje znanje poglabljam na doktorskem študiju.
Kombinacija prakse z akademskim svetom mi omogoča, da lahko razvijam potencial prostora in ga raziskujem.Delujem na področju tako arhitekture kot urbanizma, saj navsezadnje dobre arhitekture brez uspešnega urbanizma ni.
Po končani dodiplomskem študiju arhitekture, izobraževanje nadaljujem na doktorskem študiju, prav tako na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.
Pri svojem delu se neizmerno zavedam odgovornosti, ki jo imam kot arhitektka do prostora, ki nas obdaja.
Bodisi ali gre za prostor za zidovi, ali pa izven njih, vse je prostor, kjer živimo, delamo ali zgolj preživljamo svoj prosti čas. Odgovornost je tako preplet tega, kako se nekdo počutil v hiši, ki jo snuješ ali pa kako hiša, kot materija, ki je postavljena v urbano ali ruralno okolje, slednjega zaznamuje za dobo lahko celo več sto let.
Odgovornost do prostora, odgovornost do uporabnikov grajenega ali negrajenega in na drugi strani zavedanje, da prostor brez družbe / posameznika ne more obstajati in tudi ne obratno, me je pripeljalo do tega, da svojo karierno pot snujem kot kombinacijo prakse in akademskega sveta.
V praksi se izražam v svojem arhitekturnem biroju – MONOMO arhitekti, kjer lahko skupaj s svojimi naročniki snujem kvalitetne prostore, njihove domove, prostore prostega časa, delovno okolje ali drugo. Na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, kjer delujem kot asistentka, pa lahko odgovornost in zavest do prostora prenašam na generacije, ki prihajajo za nami.
Poglabljanje znanja na doktorskem študiju usmerjam v raziskovanje prostora, ki se odvija med stavbami, kjer je stik pritličja stavb z ulico, kakšno je tam življenje predvsem v mestih. Glavni cilj doktorata je razvoj takšnega tipa javnega odprtega prostora, ki bo omogočil, da bo mesto živo, a hkrati tudi uspešno, enakovredno in pretočno.
Vse to mi daje možnost napredka, saj se lahko skupaj s študenti tudi sama razvijam in raziskujem potenciale, ki jih prostor lahko ima, ali pa bodisi v realnem svetu z realnimi naročniki kreiram prihodnost bivalnega okolja ter raziskujem prostor tekom svoje doktorske disertacije.Lahko rečem, da mi ravno kombinacija enega in drugega omogoča, da lahko realni svet prepletem z akademsko vedoželjnostjo ter da mi ravno raziskovanje tistega, kar je marsikdaj nevidno, daje možnosti, da kreiram takšno arhitekturo in urbanizem, ki sta do prostora spoštljiva, za uporabnika pa funkcionalna.
Marsikdaj se pri projektiranju pošalim in rečem: »Kako lahko iz prostora iztisnem tisto nekaj več?«, in le to je glavno orodje mojega načina delovanja v arhitekturni praksi.
Pri kreiranju prostora sem razvila svojevrsten pristop in zase pravim, da ne rišem hiš, pač pa domove. Namreč, ko hiša res postane dom, veš, da je arhitektura dobila svojo dušo ter da predvsem deluje.
- Nina Vodopivec mag. ing. arhSvojo strast do bivalnih površin sem oblikovala že v zgodnjem otroštvu in jo nato nadgradila s formalnim nazivom magistrica inženirka arhitekture. Veliko svoje pozornosti pri načrtovanju namenjam funkciji. Zavedam se, da je dolgoročno pomembno, da so stvari funkcionalno dodelane in estetsko dovršene. Posledično se zaradi razumevanja tehnologij in delovanja sistemov v zgradbah izobražujem tudi na področju strojništva.
Svoje razmišljanje kreiram na blogu IDAA (www.idaa.si). Blog je nastal, ko sem tekom študija in dela spoznavala kako velik je razkorak med ustvarjalci prostora in oblikovalci bivalnih površin ter njihovimi naročniki. Včasih se mi zazdi, da živim na drugem planetu. Poklic in svoje delo sem nekako želela približati posameznikom, ki se s tem ne srečujejo na dnevni bazi.
Proces načrtovanja je zahteven, analiza potreb posameznika kaj potrebuje terja čas in strpnost ter samo opazovanje. Želim in pomagam posameznikom, da iz svojih prostorov iztržijo več in postanejo prostori odraz potreb uporabnika.
Kako lahko nepremišljeno načrtovana bivalna površina vpliva na psihološko plat posameznika sem tekom selitev občutila tudi sama. Zanimivo mi je bilo, kako je premik omare, mize ali odstranitev elementa iz prostora v mojo dušo prinesla neizmerno pomiritev in mir. Danes se nahajamo v “norem” svetu, v svetu, kjer se vse pogosteje pogreša umiritev in kjer posamezniki iščemo svoj mir.
Svoje znanje in izkušnje delim v številnih projektih in programih. Zavedam se pomena izobraževanja mladih zato sodelujem pri projektu Igriva arhitektura. Skupaj s TVambienti snujemo prispevke na temo stanovanjske politike mladih in gradbenih zagat.
- mag. Vera FoisSem arhitektka in magistrica managementa, ter ljubiteljska lončarka. V osnovi rada oblikujem najsi bo to prostor, predmet ali izkušnja.
Verjamem, da mora biti oblikovanje prilagojeno uporabnikom, a vseeno imeti v sebi živost in igrivost.
Proces kvalitetnega oblikovanja je pogosto dolgotrajen in pri njem sproti odkrivam skrite plasti. Na koncu, se vse sestavi v celoto. In v tem je lepota načrtovanja in oblikovanja.Sem magistrica inženirka arhitekture in magistrica managementa. Po začetnih izkušnjah v poslovnem svetu sem se ob treh otrocih podala na študij arhitekture. Izkušnje imam predvsem s področja notranjega oblikovanja in oblikovanja predmetov. Nekatere izmed njih sem uspešno predstavila na Mesecu oblikovanja in pohištvenem sejmu. V zadnjem letu sem za natečaj Centra za kreativnost oblikovala poseben pribor, ki je bil predstavljen na dunajskem mesecu oblikovanja.
Rada ustvarjam lepe in funkcionalne prostore, ki so prilagojeni posamezniku. Pomembno je, da nagovorijo vse čute uporabnika in bivanje ponesejo na višjo raven.
Pri delu se rada povezujem z drugimi ustvarjalci in sodelavci. - Daša PerkoEkonomistka. Prvi del svoje kariere sem posvetila marketingu in ga zaključila na poziciji vodje marketinga v večjem mednarodnem podjetju. Ugotovila sem namreč, da so nepremičnine, ki so bile včasih moj hobi, področje, kjer želim nadaljevati svojo poslovno pot. Nepremičninsko posredništvo je delo, ki mi omogoča osebnostno in karierno rast in napredovanje. Delo s strankami, predvsem pa njihovo zadovoljstvo ob uspešno izpeljanem sodelovanju, pa me navdaja z neopisljivim zadovoljstvom.Nepremičninsko posredovanje in Marketing Century 21 Projekt
april 2016 – maj 2023
– Nepremičninsko posredovanje
– Marketing
– Pridobivanje in vodenje večjih investicijskih projektovVodja Marketinga Tom Tailor South Easteren Europe Holding
Junij 2015 – December 2021
– Strateška zasnova in implementacija lastne e-trgovine tom-tailor.store (Slovenija, Hrvaška, Srbija)
– Marketinška strategija
– Optimizacija operativnih procesov v Marketingu
– Strateška zasnova in implementacija digitalne marketinške strategije
– Sodelovanje pri snovanju internacionalne Marketinške strategije za Skupino Tom Tailor
– Oglaševanje, PR in organizacija dogodkov
– Digitalni marketing in družbena omrežja
– Interni marketing
– CRM
– Planiranje in implementacija akcij pospeševanja prodajeVodja ključnih kupcev Emma d.o.o.
Januar 2015 – Junij 2015
– Vodenje in razvoj prodajnih procesov največjim slovenskim trgovcem (Mercator, Spar, Tuš, Bauhaus,…)
– Mentorstvo in organizacija prodajnega tima
– Razvoj novih izdelkov
– Pridobivanje novih kupcevAsistentka v Marketingu Sportina Bled d.o.o.
September 2009 – december 2014
– Content marketing
– CRM
– Pospeševanje prodaje
– Oglaševanje in PR
– Organizacija dogodkov
– Digitalni Marketing
– Prenova kluba zvestobe Sportina Group
– Zasnova in implementacija kluba zvestobe XYZ
– Vodenje Klubov zvestobe Sportina Group in XYZDemonstratorka, Ekonomska fakulteta
februar – maj 2011
Vodenje vaj pri predmetu Trženjsko raziskovanje. Obravnava primerov iz prakse in pomoč pri zasnovi in izvedbi projektnih nalog.Asistentka v oddelku Strateški razvoj in marketing, Droga Kolinska
marec 2008 – junij 2009
– Pomoč pri pripravi mesečnih poročil za upravo
– Letno poročilo o trendih v prehrambeni industriji
– Obdelava podatkov iz panelnih raziskav (Gfk, Nielsen,…)
– Interna testiranja izdelkovŠtudentsko delo, Časnik Finance
februar 2007 – februar 2008
– telefonska prodaja
– tržne raziskave / anketiranje