Sem magistrica mednarodnih odnosov, certificirana strokovnjakinja za merjenje in analizo komunikacijskih učinkov, nekdanja novinarka, voditeljica in urednica. S 360° vpogledom v delovanje medijev in odnosov z javnostmi.

Delujem kot svetovalka na področju komuniciranja – vodim in povezujem dogodke, skrbim za javno podobo podjetij in organizacij ter jim pomagam učinkovito komunicirati. Izvajam pa tudi različna izobraževanja in delavnice s področja javnega nastopanja, odnosov z javnostmi, načrtovanja komunikacijskih kampanj, postavljanja S.M.A.R.T. komunikacijskih in poslovnih ciljev ter merjenja komunikacijskih učinkov.

Izkušnje:
– 2018/2023 – Vodja oddelka za medijske analize in raziskave, Kliping d.o.o. – Razvoj nove metodologije za merjenje in analizo medijev, ki jo sedaj uporabljajo različna podjetja in organizacije.
– 2014/2018 – Specialistka za vsebinski marketing in novinarka, Časnik Finance, časopisno založništvo d.o.o.
– 2015 – Mladinska delegatka Slovenije pri Združenih narodih
– 2007/2015 – Urednica, voditeljica in novinarka, Televizija Novo mesto d.o.o.
– 2013 – Pripravnica, Evropski parlament
– 2012 – Pripravnica, Stalno predstavništvo RS pri Evropski uniji v Bruslju

Več o meni lahko preberete tudi na spletni strani katjacimermancic.si.

Veselim se novih sodelovanj!

Leta 2008 je z odliko diplomirala na Pravni fakulteti v Ljubljani ter v letih 2008 in 2009 opravljala sodniško pripravništvo na Višjem sodišču v Ljubljani. Leta 2009 se je kot odvetniška pripravnica zaposlila v Odvetniški pisarni Miro Senica in odvetniki, d.o.o., v kateri je od leta 2009 dalje (po opravljenem pravniškem državnem izpitu) opravljala delo odvetniške kandidatke ter od leta 2012 dalje delovala kot odvetnica. Od leta 2017 nadaljuje svoje odvetniško delo v okviru Odvetniške družbe Pirc Musar & partnerji, o.p., d.o.o., od leta 2019 naprej kot partnerica in od leta 2022 dalje tudi kot direktorica.

Dr. Vesna Mikolič je redna profesorica in znanstvena svetnica na področju jezikoslovja, profesorica slovenskega in italijanskega jezika, esejistka in publicistka. Ukvarja se z jezikom in kulturo, jezikovno politiko, etnično identiteto, medkulturno pragmatiko, nenasilno komunikacijo, pomenoslovjem, terminologijo, analizo diskurza v znanosti, turizmu in literaturi ter literarno pragmatiko.
Diplomirala, magistrirala in doktorirala je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med podiplomskim študijem je prejela štipendijo za izpopolnjevanje na Univerzi v Trstu in na Okanagan University College pri British Columbia University v Vancouvru.
Leta 1997 se je zaposlila na novoustanovljenem Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, kjer je zaposlena še danes. Sodelovala je pri ustanavljanju Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer je vzpostavila tudi študijski program slovenistike in bila prva predstojnica slovenističnega oddelka, med letoma 2004 in 2012 pa je bila dekanja te fakultete.
Danes je predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Je vodja in članica več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov in nosilka raziskovalnega programa »Razsežnosti slovenstva v tretjem tisočletju med lokalnim in globalnim«. Poleg tega od leta 2016 predava tudi na Katedri za slovenski jezik in književnost Oddelka za humanistiko Univerze v Trstu. Bila je mentorica mladim raziskovalcem (doslej petim) in mentorica številnim študentom pri diplomskih, magistrskih in doktorskih delih. S predavanji je gostovala na številnih tujih univerzah v ZDA, Kanadi, Rusiji, na Japonskem, v državah EU in nekdanje Jugoslavije. Z referati nastopa na znanstvenih konferencah doma in po svetu. Bila je tudi vodja programskih odborov več mednarodnih znanstvenih konferenc, med drugim direktorica konference ob začetku predsedovanja Slovenije Evropski uniji in začetku Evropskega leta medkulturnega dialoga »Medkulturni dialog kot temeljna vrednota EU« v pristojnosti Evropske komisije in Ministrstva za kulturo RS.
Je utemeljiteljica medkulturne slovenistike in modela medkulturnega poučevanja jezika in književnosti za nenasilno komunikacijo TILKA (Teaching Interculturality through Language and Literature for Conflicts Avoidance). Je avtorica prek 500 bibliografskih enot, med drugim je avtorica petih znanstvenih monografij Ethnic Identity and Intercultural Awareness in Modern Language Teaching: Tilka Model for Ethnic Conflicts Avoidance (New York: Nova Science Publishers), Jezik v zrcalu kultur in Govor turizma (obe Koper: Znanstvena založba Annales), Izrazi moči slovenskega jezika (Koper: Znanstvena založba Annales, Ljubljana: Slovenska matica) in Ali bereš Cankarja? (Ljubljana: Slovenska matica), urednica in soavtorica Turističnega terminološkega e-slovarja TURS, Turističnega korpusa TURK ter redaktorica Bosansko-slovenskega slovarja (Sarajevo, Ljubljana).
Je tudi esejistka in publicistka, svoje eseje, kolumne in komentarje objavlja v časopisih (Primorske novice, Delo) in revijah (Sodobnost, Mladika, Dialogi, Primorska srečanja, Fontana), leta 2017 je bila med petimi nominiranci za najboljši esej revije Sodobnost.
Je članica uredniškega odbora več mednarodnih znanstvenih revij: Annales: Anali za istrske in mediteranske študije (Koper), znanstvene revije za teoretsko in uporabno jezikoslovje in literaturo Colloquium (Celovec) in Croatian Journal of Education (Zagreb). Je sourednica knjižne zbirke Pont v sozaložništvu založbe Beletrina in Annales ZRS Koper.
Je podpredsednica Slovenske matice, kjer je tudi članica Upravnega odbora in vodja Odseka za slovenski jezik ter urednica zbirke ponatisov Cankarjevih del. Je članica Upravnega odbora Slovenskega centra PEN in Ženskega odbora SC PEN Mira. Je predsednica Slavističnega društva Koper in podpredsednica Društva za uporabno jezikoslovje. Prav tako je oz. je bila članica različnih strokovnih komisij in društev doma in v tujini, med drugim Strokovnega sveta Zlati kamen, Sveta JAK, strokovnih komisij za področje knjige in bralne kulture pri MK, programskega odbora RTV Slovenija za italijanski narodnostni program idr.
Je prejemnica več nagrad, in sicer študentske Prešernove nagrade Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za diplomsko delo leta 1990, nagrade Sklada za znanstveno odličnost Univerze na Primorskem leta 2011 in nagrade ZRS Koper za vrhunske znanstvene dosežke »Glasnik znanosti« leta 2017.

Rojena sem na Zavrhu v osrčju Slovenskih Goric. Po končani mariborski Drugi gimnaziji sem končala študije kot profesorica slovenskega in nemškega jezika s književnostjo, magistrica znanosti s področja teologije in filozofije ter doktorica znanosti s področja teologije. Deset let dela v novinarstvu in trideset let v bibliotekarstvu me je spodbujalo k nenehnemu vzporednemu študiju in znanstvenemu raziskovanju. Po upokojitvi nadaljujem raziskovalno delo, ki mi je v minulih letih zapolnjevalo ves prosti čas.
Sem literarna zgodovinarka, teologinja in bibliotekarka. V svojem znanstvenem delu se ukvarjam z raziskovanjem slovenske protestantske misli 16. stoletja, slovenske duhovne zgodovine ter življenja in dela njenih akterjev, ki so skozi stoletja gradili slovenski duhovni in kulturni prostor. Poznavanje krščanstva na naših tleh mi z vidika teološke antropologije omogoča prepoznavati odnose med pripadniki različnih Cerkva v njihovih zgodovinskih in medčloveških situacijah, zato se zavzemam za ekumenizem in svetovni etos, ki je skupen vsem religijam z geslom »Ravnaj z drugimi, kot želiš, da drugi ravnajo s teboj«. V današnjem razčlovečenem in ideološko razdeljenem svetu velikokrat pozabljamo, da moramo spoštovati svojo preteklost in tradicijo. Zavedati se moramo svojih korenin, saj če dobro poznamo sebe in svoje korenine, ne moremo imeti težav pri spoznavanju in spoštovanju drugih, tudi drugače mislečih. Zato v svojih monografijah ter v razpravah na konferencah skušam osvetliti življenje in delo posameznih katoliških in protestantskih piscev, ki so oblikovali slovensko duhovno zgodovino. V prizadevanju za znanstveno odličnost v teologiji slušateljem predavam metodologijo znanstvenega dela. Pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije pa že drugi mandat vodim Spominski sklad dr. Bruna Hartmana, ki podeljuje štipendije doktorskim študentom s področja bibliotekarstva.

Moja bibliografija obsega okoli 250 enot, med njimi šest monografij v sklopu Zbranih del Primoža Trubarja; monografije Človek v Božjem okolju, Teološka knjižnica Maribor, vez med preteklostjo in prihodnostjo, Bibliografsko kazalo Znamenja; soavtorstvo pri monografijah Tri pridige o jeziku, Slomškovo zbrano delo, Trubarjeva teologija, itd. Uredila sem številne zbornike in jezikovno pregledala mnoge strokovne in znanstvene monografije; v domačih in tujih revijah in zbornikih pa objavljam razprave s konferenc in simpozijev.

Kot bivša športnica padalka in športna pilotka sem še aktivna padalska sodnica na domačih tekmovanjih, navdušeno pa spremljam vse naše uspešne športnike.
Sem članica: Evropskega združenja katoliških teologov – European Society for Catholic Theology; Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, Gibanja Svetovni etos Slovenija in Društva slovenskih letalk.

Dr. Nike Krajnc (Rojena v Kranju, mladost preživela v komuni v Šempasu)

Od 1996 sem redno zaposlena na Gozdarskem inštitutu Slovenije kot raziskovalka. Od novembra 2008 do fenruarja 2023 sem bila vodja oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko. Od februarja 2023 pa se direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije.
Izobrazba: doktorat znanosti, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta (04/2005)
Poročena in mati dveh otrok: Nejc (27) in Ema (21).
Moje raziskovalno in strokovno delo poteka na področju pridobivanja, predelave in učinkovite rabe lesne biomase. V zadnjih 26 letih sem se ukvarjala z ocenjevanji potencialov lesne biomase v energetske namene, analizo ekonomičnosti rabe biomase ter s promocijo lesne biomase med lastniki gozdov. Težišče sedanjega raziskovalnega dela je spodbujanje učinkovite rabe ter sodobnih tehnologij pridobivanja, predelave in rabe lesa na podeželju ter analize proizvodnih verig. Gre za področje, ki je tesno povezano z gozdarsko politiko ter ekonomiko.
Od leta 2001 vodim domače in tuje raziskovalne projekte, kjer je poudarek na sodelovanju z industrijo ter drugimi končnimi uporabniki znanj (predvsem lastniki gozdov, kmeti ter predstavniki lokalnih skupnosti). Vodim in organiziram domače in tuje znanstvene in strokovne konference.
V zadnjih 10 letih sem sodelovala pri nastajanju številnih zakonskih in podzakonskih dokumentov tako na področju gozdarstva kot tudi na področju obnovljivih virov energije.
Od leta 2008 dalje skrbim za finančno pokritost oddelka in aktivno vključevanje v mednarodne in domače projekte in projektne skupine.
Gozdarstvo je v Sloveniji še vedno predvsem v domeni moških, vse več žensk pa zaseda nekatera pomembna delovna mesta in tudi delež gozdark se povečuje.
Trenutno vodim mednarodni projekt »Gozdovi v ženskih rokah« Fem4Forest (Forests in Women’s Hands), ki je sofinanciran v sklopu programa Interreg Danube Transnational Programme. V projekt je vključenih 14 partnerjev iz 10 držav (Slovenija, Hrvaška, Avstrija, Nemčija, Bosna in Hercegovina, Srbija, Romunija, Češka, Bolgarija, Ukrajina). Cilj projekta je okrepiti gozdarski sektor na območju Podonavja na lokalnem, regionalnem in mednarodnem nivoju s pomočjo večjega vključevanja žensk. Eden izmed pristopov za doseganje tega cilja je aktivno povezovanje zainteresiranih gozdark, lastnic gozdov, študentk gozdarstva in vseh, ki jih gozd zanima, v obliki gozdnih sprehodov. Vzpostavljamo pa tudi program mentorstva ter mednarodno združenje žensk v gozdarstvu.

Ženske v gozdarstvu so, ampak so redke in predvsem velikokrat neslišane in to je po moji oceni velika škoda.

Pridobivanje, nadgrajevanje in deljenje povezav ter znanja na vseh ravneh so vrednote, h katerim stremim.
Sem izjemno aktivna in dobro organizirana pri strategijah razvijanja in prepoznavanja potencialov pri posameznikih in v organizacijah.
Ker sem ves čas v kreiranju projektov in procesov, sem izjemno dobra in zanesljiva organizatorka. Posebna področja, ki jih obvladam, so: strokovno pisanje, javni nagovori, grajenje in ohranjanje dolgoročnih poslovnih odnosov.
Zasebno sem mama trem že odraslim otrokom, pri katerih cenim prizadevanja za ohranjanje vrednot, s katerimi lahko gradijo na vseh odnosih (tako zasebnih kot tudi poslovnih). Brez vrednot nikomur nam ne bo uspelo na dolgi rok.
Izjemno rada ima živali, še zlasti pse.

Poslovna pot:
Telekom Slovenije – vodja na oddelku naročnikov za materialno poslovanje
IMP Ljubljana- vodja poslovanja družbe
Urad predsednika države – protokol RS
Life Learning Academia – direktorica
Predsednica Cluba Diplomatov Slovenije
GLOCertify Group direktorica razvoja

Izobrazba in pridobljena znanja:
Izobrazba:
Fakulteta za komercialne vede Celje – mag. poslovnih ved
Doktorat – Usposabljanje diplomatov
Certifikat WIPO – World Intelectual Property Organisation
Cetifikat družbeno-odgovorni vodja IRDO Institut
Certifikat – Palača razmišljanja – Malta President
EU Modul – Jean Monet
Priznanje za projekt “Let’s talk while walk”

Kontaktni podatki:

milana.karajic@gmail.com

Skype milanakarajic

Vsi učitelji, ki so me podpirali v času šolanja, so mi v roke dali ključ in luč, ki ju od tedaj nisem izpustila iz rok. Delati v poklicu, na področju za katerega si se izobraževal in usposabljal je posebna sreča. Moja stroka je obramboslovje. Sodim v generacijo, ki si je pridobila vojaško znanje in veščine v praksi in pridobila častniški čin. A šele izzivi, ki sem jim šla naproti so me izklesali v strokovnjakinjo, ki je aplicirala poglobljena znanja v sistemu zaščite in reševanja ter v izgradnji sodobnega obrambnega sistema. Še več, okoliščine moje generacije so me docela izzvale, da sem moje znanje in veščine preizkusila tako v vojni za Slovenijo kot v praksi civilnih domačih in mednarodnih operacij.

Najmočneje je moj poklicni in osebni razvoj opredelilo delo na vključevanju Slovenije v Nato, predsedovanje odboroma Sveta EU v 2004 za nadzor nad trgovino s konvencionalnim orožjem in v 2021 za humanitarno pomoč, vodenje operacij v regiji na vzhodu Ukrajine v opazovalni misiji OVSE v prvem letu konflikta in dolžnost veleposlanice v Bosni in Hercegovini. Trenutno se posvečam vprašanjem varnostne politike, še zlasti terorizma, mednarodnih vidikov boja proti terorizmu in nasilnem ekstremizmu. Moj prosti čas, čas za regeneracijo telesa in duha, pripada konjeništvu in skrbi za ohranjanje ogrožene pasme bosanskih planinskih konj.