Rojena sem na Zavrhu v osrčju Slovenskih Goric. Po končani mariborski Drugi gimnaziji sem končala študije kot profesorica slovenskega in nemškega jezika s književnostjo, magistrica znanosti s področja teologije in filozofije ter doktorica znanosti s področja teologije. Deset let dela v novinarstvu in trideset let v bibliotekarstvu me je spodbujalo k nenehnemu vzporednemu študiju in znanstvenemu raziskovanju. Po upokojitvi nadaljujem raziskovalno delo, ki mi je v minulih letih zapolnjevalo ves prosti čas.
Sem literarna zgodovinarka, teologinja in bibliotekarka. V svojem znanstvenem delu se ukvarjam z raziskovanjem slovenske protestantske misli 16. stoletja, slovenske duhovne zgodovine ter življenja in dela njenih akterjev, ki so skozi stoletja gradili slovenski duhovni in kulturni prostor. Poznavanje krščanstva na naših tleh mi z vidika teološke antropologije omogoča prepoznavati odnose med pripadniki različnih Cerkva v njihovih zgodovinskih in medčloveških situacijah, zato se zavzemam za ekumenizem in svetovni etos, ki je skupen vsem religijam z geslom »Ravnaj z drugimi, kot želiš, da drugi ravnajo s teboj«. V današnjem razčlovečenem in ideološko razdeljenem svetu velikokrat pozabljamo, da moramo spoštovati svojo preteklost in tradicijo. Zavedati se moramo svojih korenin, saj če dobro poznamo sebe in svoje korenine, ne moremo imeti težav pri spoznavanju in spoštovanju drugih, tudi drugače mislečih. Zato v svojih monografijah ter v razpravah na konferencah skušam osvetliti življenje in delo posameznih katoliških in protestantskih piscev, ki so oblikovali slovensko duhovno zgodovino. V prizadevanju za znanstveno odličnost v teologiji slušateljem predavam metodologijo znanstvenega dela. Pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije pa že drugi mandat vodim Spominski sklad dr. Bruna Hartmana, ki podeljuje štipendije doktorskim študentom s področja bibliotekarstva.

Moja bibliografija obsega okoli 250 enot, med njimi šest monografij v sklopu Zbranih del Primoža Trubarja; monografije Človek v Božjem okolju, Teološka knjižnica Maribor, vez med preteklostjo in prihodnostjo, Bibliografsko kazalo Znamenja; soavtorstvo pri monografijah Tri pridige o jeziku, Slomškovo zbrano delo, Trubarjeva teologija, itd. Uredila sem številne zbornike in jezikovno pregledala mnoge strokovne in znanstvene monografije; v domačih in tujih revijah in zbornikih pa objavljam razprave s konferenc in simpozijev.

Kot bivša športnica padalka in športna pilotka sem še aktivna padalska sodnica na domačih tekmovanjih, navdušeno pa spremljam vse naše uspešne športnike.
Sem članica: Evropskega združenja katoliških teologov – European Society for Catholic Theology; Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, Gibanja Svetovni etos Slovenija in Društva slovenskih letalk.

DEVELOR, Sales manager, svetovalka, 2009 –
ECOLAB, KAM, 2006 – 2008
MAC’S MEDICAL, vodja prodaje za Slovenijo, 1997 – 2005
SPLOŠNA BOLNIŠNICA MARIBOR, nabavni referent, 1993 – 1997
HIDROMONTAŽA, referent zunanje trgovine, 1989 – 1993

Univerza v Mariboru, Ekonomska fakulteta, ekonomistka zunanje trgovine

II. GImnazija Maribor, gimnazijska maturantka

Jeziki: aktivno znanje angleščine, nemščine, srbščine, hrvaščine, pasivno – francoščina

Dodatna znanja, izobrazba: končana nižja glasbena šola (klavir), certifikat Kirkpatrick, certifikat TOJ Develor

Veščine: organizacija konferenc, predstavitev tematik, priprava gradiv in projektov

Interesi: glasba, književnost, medčloveški odnosi, DEI, zgodovina, narodnostna vprašanja, aktualna družbena problematika, šport, filmska umetnost

Po tem, ko sem leta 1993 diplomirala iz zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, sem študirala sodobno zgodovino na CEU (Central European University / Srednjeevropska univerza) v Budimpešti na Madžarskem, nato leta 1999 magistrirala iz sociologije kulture na Univerzi v Ljubljani in tu leta 2015 tudi doktorirala iz varstva kulturne dediščine. Od tega leta sem zaposlena kot raziskovalka na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU.
Vseskozi me zanimajo določena vprašanja in procesi iz sodobne zgodovine, ki vplivajo na naša življenja tudi danes in si pri tem prizadevam, da jih s povezovanjem zgodovinopisja, umetnostne zgodovine, sociologije kulture in dediščinskih študij, osvetljujem interdisciplinarno. Tako sem diplomirala iz razpada Jugoslavije, se nato osredotočila na študije idej in kultur, konkretno na razumevanje antisemitizma pri nas, kar me je pripeljalo do razmislekov o oblikovanju identitet in kolektivnega spomina ter s tem povezanega večkriterijskega vrednotenja kulturne dediščine. Zadnjih deset let raziskujem uveljavljanje žensk v znanosti pri nas, še posebej se osredotočam na inženirske poklice, kot sta gradbeništvo in arhitektura oz. konservatorstvo. Proučujem tudi restitucijo v času nacizma zaplenjenih umetnin, zlasti iz Avstrije v Jugoslavijo po letu 1945, in s tem povezana vprašanja pomena kulturne dediščine za identiteto. Zanima me še recepcija vizualne propagande v medijih v času vojnih spopadov, pri čemer izhajam iz časa prve svetovne vojne, v prihodnosti pa načrtujem nasloviti vprašanje vloge novinarjev v času družbenih sprememb, s čimer se želim pokloniti spominu mojega očeta novinarja, urednika, prevajalca in publicista Janeza Staniča (1937-1996). Najnovejši projekt, ki ga izvajam, je raziskava zgodovine rodbine Oblak-Dobovišek-Konte od konca 19. stoletja in v 20. stoletju. Raznolike usode posameznih članov rodbin, ki so živeli po celotnem ozemlju nekdanje Jugoslavije in v velikem delu nekdanje monarhije, so mreža, v katero vpenjam poglabljanje razumevanja tistih družbeno-zgodovinskih procesov, ki so na življenje družin še posebej vplivali, kot so na primer vzpon meščanstva in njegov pomen za transformacijo družbe ter vloga žensk pri tem.
Po študiju sem bila nekaj let mlada raziskovalka na ISH – Institutum Studiorum Humanitatis v Ljubljani, nato pa me je zanimalo tudi življenje izven akademskih krogov. Delala sem na Društvu slovenskih pisateljev, kjer me je bogatilo izjemno ustvarjalno okolje, bila urednica pri Enciklopediji Slovenije, kjer sem se od vrhunske ekipe učila natančnosti in predanosti skupnemu cilju, nato sem bila svetovalka na Ministrstvu za kulturo, kjer sem se naučila vodenja projektov, predvsem pa razumevanja, kako delujeta sistem in država, nato pa sem se preko evropskih projektov s področja varstva kulturne dediščine, ki sem jih vodila in izvajala na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, vrnila v znanost. Vrnitev ni bila enostavna, v kratkem času sem morala zapolniti več kot deset letno vrzel in se prilagoditi hitremu razvoju znanosti in načinu dela. Toda raznolike izkušnje dela v različnih okoljih in sektorjih ter takrat stkane mreže so danes prednost, ki mi pri raziskovalnem delu omogočajo širok pogled in prilagodljivost. Tudi zato verjamem v vseživljenjsko učenje in sem prepričana, da nikoli ni prepozno, da stopimo na novo in lahko tudi povsem drugačno pot.

Izobrazba:
– Splošna gimnazija “Ivan Goran Kovačić” Herceg Novi, Črna gora
– Elektrotehniški fakultet Podgorica, Črna gora, smer: elektronika, telekomunikacije računalništvo – osnovni študij
– Elektrotehniški fakultet Podgorica, Črna gora, smer: medicinska elektronika – specijalistični študij
– Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana, Slovenija, smer: biomedicinska tehnika – magisterij

Delovne izkušnje:
– Raziskovalka na projektih (na področju medicinske elektronike)
– Razvijalka hardware-a za potrebe medicine
– Delivery manager
– Produktni in poslovni analitik
– Produktni manager
– Vodja produktnega in poslovnega razvoja

Ostalo:
– Nominiranka za inženirko leta 2021 v Sloveniji
– Najboljša Študentka generacije 2012 (gimnazija in druge srednje šole v Herceg Novem)
– Prostovoljka v več organizacijah in projektih:
– Electrical Engineering Students European Association (EESTEC): član, kontaktna oseba, predsednica lokalnega komiteta Podgorica, koordinator regije Balkan…
– So-organizatorka delavnic za otroke s posebnimi potrebami
– Urednica časopisa za mladino s posebnimi potrebami Sunčev zrak
– Mentorica na različnih področjih: digitalizacija zdravstva, produktno vodenje, raziskovanje
– Mentoriram tudi na področju: reševanja konfliktov, osebnega razvoja, javnega nastopanja
– AEIOU leader
– Leader in Flow

Veseli me:
– Branje knjig
– Slikanje
– Dobri koncerti in predstave
– Mentoriranje
– Digitalizacija zdravstva
– Zgodovina
– Znanost in tehnologija
– Medicina
– Razvoj ekipe in karierni ter osebni razvoj posameznikov v ekipi
– Stili vodenja

Raziskovalno se Ines največ ukvarja z razvojem evropske knjižne grafike in tiskarstva v 16. stoletju. Kot managerka, znanstvenica in mama, ki čas za pisanje najde predvsem v večernih urah, se dobro zaveda in ceni možnosti, ki jih ponuja digitalizacija gradiva v dediščinskih ustanovah. Zato se zadnja leta posveča predvsem implementaciji mednarodnih digitalnih strategij ter dostopa do podatkov v okviru odprte znanosti, v povezavi z digitalizacijo kulturne dediščine v Sloveniji.
Aktivna je v mednarodnih infrastrukturah RDA, DARIAH, IMPACT, CLARIN in E-RIHS.si in veliko sodeluje na mednarodnih projektih digitalizacije, povezanih s pisno kulturno dediščino. Tako se je v letu 2022 od njenim vodstvom zaključil mednarodni projekt na temo branja v srednjem veku – The Art of Reading in the Middle Ages, ki je združeval sedem evropskih držav in 8 partnerjev. Za raziskovalno delo je leta 2005 prejela Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani in kristalno nagrado na konferenci v Firencah z naslovom The Magic of the Renaissance v letu 2018.
Več let že sodeluje v znanstvenem založništvu – kot avtorica, urednica in vodja založbe. Mdr. je bila pet let (2011-2015) glavna urednica znanstvene revije Knjižnica, urejala pa je tudi več drugih publikacij – tako periodičnih kot tudi monografskih, zbornikov s konferenc in visokošolskih učbenikov. Po dolgoletnem raziskovalnem delu med policami s 500-letnim gradivom je izdala dve znanstveni monografiji in več znanstvenih poglavij. Monografija z naslovom Flores in colores je izšla ob razstavi o knjižnici frančiškanskega samostana v Novem mestu v letu 2010 in govori o kulturnozgodovinskem kontekstu Dolenjske v obdobju od leta 1500 do 1600. Druga knjiga, iz leta 2018, obsega širše slovensko območje in umešča tu živeče prebivalstvo v evropski kulturni prostor. Nosi naslov Vivitur ingenio: renesančni mojstri knjižne grafike na Slovenskem, v njej pa lahko najdemo večino največjih evropskih likovnih mojstrov renesanse iz naših dediščinskih ustanov, to so na primer: Albrecht Dürer, Lucas Cranach starejši, Hans Holbein mlajši, Tizian. Z objavami se trudi ozaveščati o bogastvih, ki jih hranimo na naših tleh.
Ob tem že vrsto let sodeluje kot kustosinja pri umetnostnih razstavah in razstavnih projektih s področja slovenske knjižne dediščine.

Zadnjih trideset let sem razpeta med rodno Dolenjsko in zadnje čase vse več Vipavsko dolino, kar me je tudi osebnostno oblikovalo v delovno osebo širokega duha. Zaradi službenih obveznosti in družine sem med tednom vezana na Ljubljano. Po izobrazbi sem magistrica zgodovinskih znanosti in od leta 2006 opravljam delo ravnateljice na osnovni šoli Savsko naselje v Ljubljani. Zadnjih deset let dajem v šoli zelo velik poudarek digitalnemu opismenjevanju že od prvega razreda naprej, saj se mi zdi ključna kompetenca za 21. stoletje. V okviru svoje strokovne avtonomije na šoli skrbim, da pri vseh predmetih, v okviru kurikuluma, dajemo velik poudarek razvijanju kritičnega razmišljanja, ustvarjalnosti, kreativnosti in inovativnosti. Umetnost je široko področje, ki ga vse bolj uspešno vključujemo v osnovnošolski kurikulum. Po vseh letih ravnateljevanja lahko rečem, da je to razpoznavna značka naše šole. Trenutno sem vpeta v celostno prenovo šole, tako na področju statične in energetske sanacije kot tudi prostorske, z raziskovalnim naravoslovnim laboratorijem, z novo kuhinjo, jedilnico in večnamensko dvorano, kjer bodo lahko naši učenci izražali ves svoj umetniški potencial. Šola bo tudi najsodobneje opremljena z računalniško učilnico in vso ostalo IKT opremo. Tako sta vzgoja in izobraževanje postali moje življenjsko poslanstvo, kateremu sem zavezana zadnjih petintrideset let.
Pri mojem delu je izjemno pomembno vzpostavljanje dobrih človeških odnosov med vsemi deležniki, zato sem se dodatno izobrazila na področju splošne in predvsem vrstniške mediacije, coachinga in svetovanja. To znanje delim s svojimi sodelavci, kolegi ravnatelji in z vsemi, ki se obrnejo name po pomoč ali nasvet.
Sodelujem tudi na strokovnih izpitih učiteljev v okviru MIZŠ, kjer preverjam znanje kandidatov s področja šolske zakonodaje. Kot strokovna sodelavka in svetovalka sem aktivna tudi v okviru Šole za ravnatelje in ZRSŠ kamor so se leta 2022 priključili.
Ljubljana je moje najljubše mesto, zato se pogosto vključujem v aktivnosti pri njenem sooblikovanju. Aktivno sodelujem v Odboru za predšolsko vzgojo in šolstvo ter v uredništvu mestnega glasila Ljubljana. Od jeseni 2018 sem članica delovne skupine, sestavljene iz ravnateljev osnovnih šol in predstavnikov Oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje, katerih cilj je priprava analize stanja v ljubljanskih osnovnih šolah in stalna spremljava ter priprava konkretnih predlogov za spremembe poučevanja in izboljšanja kakovosti vzgoje in izobraževanja v šolah. Tudi nekaj svojih literarnih del in strokovnih člankov sem namenila Ljubljani.
Kot magistrica zgodovinskih znanosti, učiteljico in veliko ljubiteljico knjig me je pritegnilo tudi literarno ustvarjanje. V želji približati najmlajšim otrokom slovensko zgodovino sem se lotila pisanja slikanic. Izdala sem Skrivnosti zmajevega mesta, Škrat Rudi in Erazem Predjamski. Nastalo pa je še nekaj monografij in strokovnih člankov s področja zgodovine in vrsta drugih s področja ostalega strokovnega dela.
V zadnjih leti veliko časa namenim obnovi naše domačije na Gočah, kjer se spopadam s številnimi izzivi restavriranja pohištva, starih peči, poslikav in še mnogo drugega, kar zahteva tristo let stara družinska domačija.

Dr. Petra Svoljšak (1965) sem predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU, znanstvena svetnica, izredna profesorica, predsednica Upravnega odbora Inštituta za novejšo zgodovino, podpredsednica Upravnega odbora ZRC SAZU in članica upravnega odbora Ustanove Fundacija Poti miru v Posočju. Osnovno šolo Ivana Roba sem obiskovala v Šempetru pri Gorici, gimnazijo pa v Novi Gorici, kjer sem leta 1984 marurirala v zadnji generaciji gimnazijk in gimnazijcev do ponovne uvedbe zaključnega izpita in mature v šolskem letu 1994/1995. Za študij sem izbrala zgodovino in angleški jezik s književnostjo, slednjo zaradi povsem praktičnih vzgibov in prepričanja, da me bo morda hitreje pripeljala do službe. Po diplomi leta 1990 sem kot mlada raziskovalka dobila priložnost na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU, kjer sem nadaljevala, nadgrajevala in v slovenskem zgodovinopisju vzpostavila sistematično in kontinuirano raziskovanje prve svetovne vojne, ki mu je bilo inštitutsko in institucionalno okolje očitno naklonjeno, včasih resda pod geslom “Kar te ne krepa, te krepi”. Leta 1998 sem doktorirala z doktorsko disertacijo “Italijanska okupacija Posočja 1915 – 1917”, ki je v predelani obliki izšla leta 2003 pri Založbi Nova revija pod naslovom “Soča, sveta reka. Italijanska zasedba slovenskih ozemelj 1915 – 1917.” Leta 2007 smo s sodelavci pripravili študijski program Kulturna zgodovina, ki se izvaja na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici in sem ga vodila ter na njem sodelovala do konca leta 2020, pedagoško pa sodelujem tudi s Podiplomsko šolo ZRC. Med letoma 2012 in 2018 sem bila predsednica (do 2013) in podpredsednica Nacionalnega odbora za obeleževanje 100. letnic prve svetovne vojne, ki jo je ustanovila vlada RS in s katerim se je Slovenija postavila na evropski zemljevid obeleževanj prve svetovne vojne s skoraj 500 zabeleženimi dogodki po celotnem slovenskem prostoru, s postavitvijo spomenikov v spomin slovenskim vojakom na Doberdobu, v Gorlicah (Poljska) in Lvivu (Ukrajina).
Moje raziskovalno delo se osredotoča na zgodovino prve svetovne vojne ter njen kulturno-zgodovinski kontekst, širše pa na družbeno in politično zgodovino 19. in 20. stoletja, če samo izpostavim glavna področja raziskovanja: vojaške okupacije in nasilje nad civilnim prebivalstvom, begunstvo, položaj nebojujočih se skupin (otroci, ženske, starejši), vojni invalidi, vdove in sirote, socialna zgodovina vojne, žrtve vojne, spominjanje in spominska krajina ter dediščina prve svetovne vojne, kjer s Fundacijo Poti miru v Posočju ter drugimi partnerskimi organizacijami ustvarjamo Poti miru/Walk of peace, pot po dediščini in idejo Poti miru kot prostor sobivanja, sožitja, medsebojnega razumevanja, spoznavanja in spoštovanja ter miru kot najvišje vrednote družbe. Sem avtorica znanstvenih in strokovnih člankov, monografij, leksikalnih gesel, razstavnih besedil, s katerimi poskušam znanstvene rezultate predstaviti in približati širši javnosti.
Za svoje delo sem prejela Srebrni znak ZRC SAZU za najodmevnejši doktorat na področju humanistike za leto 1998, odlikovanje viteški križ madžarskega reda za zasluge “kot priznanje za njen trud pri razvoju madžarsko-slovenskih znastvenih in kulturnih stikov ter pri organizaciji spominskih slovesnosti ob stoletnici prve svetovne vojne”. in nagrado Klio Zveze zgodovinskih društev Slovenije za leti 2019 in 2020 za monografijo: Petra Svoljšak, Gregor Antoličič, Leta strahote. Slovenci in prva svetovna vojne. Ljubljana: Cankarjeva založba 2018.
Nimam posebnega gesla, mi je pa zagotovo blizu misel Marge Piercy: Never doubt that you can change history. You already have.