Dr. Lucija Kolar je po zaključku študija veterinarske medicine l. 2003, doktorirala na Univerzi v Ljubljani, s področja ekotoksikologije na programu Biomedicina v okviru podiplomskega študija veterinarske medicine, leta 2007. Med podiplomskim študijem, je bila gostujoča študentka na Univerzi Vrije v Amsterdamu na Nizozemskem, pod mentorstvom znanega evropskega ekotoksikologa dr. Keesa van Gestela. Njen doktorat je temeljil na petih izvirnih znanstvenih člankih, bila je prva, ki je zagovarjala disertacijo v angleščini, s čimer je postala pionirka tega področja na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani. Za doktorsko delo je prejela Krkino nagrado. Dr. Kolar je bila med prvimi, ki je skupaj s kolegi predstavila posledice uporabe veterinarskih zdravil v okolju, potem ko se le-ta izločajo iz živali.
Kasneje je iz raziskovalne poti napredovala do ustanoviteljice zasebnega zavoda Complementarium, Inštituta za raziskave narave in razvoj okoljskih tehnologij – www.complementarium.si (leta 2011), kjer s svojim akademskim znanjem o raziskovanju sinergijsko razvija nove poslovne modele širši javnosti. Njeni posebni interesi so podajanje preproste razlage principov zapletene znanosti pred in šolskim otrokom preko poskusov in raziskovanjem narave okoli nas. Slednja je zanjo pravi navdih, saj je večina projektov s katerimi se ukvarja, predvsem na lokalnem nivoju, vpeta v okolje – vodovja, travnike, vrtove in gozdove.
Poleg omenjenih aktivnosti, deluje na različnih drugih področjih, kjer se ukvarja predvsem z vsebinami, ki so povezane z Agendo 2030. Osredotoča se širšo problematiko podnebnih sprememb, preučuje kemikalije, ki povzročajo endokrine motnje ter izpostavlja enakost spolov, s posebnim poudarkom na krepitvi vloge žensk v sodobni družbi in znanosti. Kot organizatorka ali kot gostujoča predavateljica je vključena v številne akcije okoljskega ozaveščanja. Je mentorica številnim dodiplomskim in podiplomskim študentom, ki jih spodbuja k objavljanju svojih dosežkov v znanstvenih revijah. V zadnjem času (od leta 2022) deluje tudi klinično, kjer se posveča boleznim domačih ljubljenčkov in razvija svojo primarno veselje do veterinarske medicine.
Dr. Lucija Kolar s svojim delom in pridobljenim strokovnim znanjem pogosto odkriva nova področja, jih razvija v globino in vertikalno povezuje v večjo celoto. Je navdušena bralka, odlična sodelavka in zanesljiva oseba. Prosti čas posveča družini, zborovskemu petju in ponovnemu stiku z naravo.

Izobrazba

Leta 2004 sem zaključila študij na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani ter se vpisala na Medicinsko fakulteto na doktorski študij biomedicine, smer biokemija in molekularna biologija. Kot mlada raziskovalka na Biotehniški fakulteti sem preučevala aviarne mikoplazme in leta 2009 zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Sinteza in učinkovitost nevraminidaz pri bakterijah Mycoplasma gallisepticum in Mycoplasma synoviae«.

Zaposlitve in področja raziskovanja

– 01/09/2005 – 30/6/2009: Mlada raziskovalka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani

Mikoplazmologija.

– 01/05/2008 – 30/09/2008: Konzultantka v WHO Food and Agricultural Organisation and International Atomic Energy Agency Joint Laboratories

Development of a test to detect Single Nucleotide Polymorphism (SNPs) associated with nematode resistance in sheep (Gene-based Technologies in Livestock Breeding, Characterization of Small Ruminant Genetic Resources in Asia: WHO FAO/IAEA D31025).

– 01/07/2009 – 19/02/2010: Podoktorska raziskovalka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani

Molekularna analiza imunskega odziva in interakcij ob hkratnih okužbah z aviarnimi mikoplazmami in virusi (ARRS J4-2020).

– 01/07/2011 – 31/08/2021: Podoktorska raziskovalka na University of Veterinary Medicine Budapest

VECTORIE (EU FP7 621466) – Determination of potential molecular markers of virulence of the West Nile virus in in-vitro and in-vivo models.

EDENEXT (EU FP7 261504) – Molecular surveillance of mosquito-borne pathogens in Central Europe.

ASKLEPIOS (EU FP7 602825) – Investigations of antiviral treatment of rabies virus infections in in-vitro and in-vivo models.

Vodilni partner madžarsko-slovenskega raziskovalnega projekta (OTKA SNN 116993 – ARRS N1-0041), v katerem smo preučevali “Vpliv hranjenja ličink hibridov sviloprejke (Bombyx mori L.) z listi starih lokalnih madžarskih in slovenskih genotipov murv (Morus alba L.) na razvoj in zdravstveni status ličink”.

– 15/12/2018 – 15/04/2019: Podoktorska raziskovalka na University of Veterinary Medicine Vienna

Determination of the complete genome sequence of the Lednice orthobunyavirus and the annotation and phylogenetic analysis of the viral genome.

– 1.9.2021 – : Ustanoviteljica, direktorica in raziskovalka na Inštitutu za svilogojstvo in svilarstvo Rebeka Lucijana Berčič, zasebni zavod za raziskave, Maribor (ISS RLB)

ISS RLB je bil ustanovljen maja leta 2018 z namenom raziskovanja in razvijanja pogojev za ponovno uvajanje in vzpostavitev trajnostnega, krožnega svilogojstva in svilarstva (S&S) v Sloveniji ter nekaterih drugih evropskih državah. Inštitut si prizadeva za znanstveno, strokovno, teoretično in praktično podporo bodočim svilogojcem in svilarjem na naslednje načine:
o razvoj molekularnih diagnostičnih metod za odkrivanje ter nadzor nad Bombyx mori nucleopolyhedrovirus v evropskih rejah sviloprejk;
o raziskovanje vpliva hrane (listov starih slovenskih genotipov murv ter klasičnih svilogojskih sort) na: rast in razvoj sviloprejk, proizvodnjo svilene niti sviloprejk, bakterijsko in virusno sestavo črevesnega mikrobioma ter telesa zdravih in obolelih sviloprejk (metagenomske analize), klinične znake bolezni sviloprejk;
o raziskave prirojenih imunskih obrambnih mehanizmov sviloprejk;
o izdajanje znanstvenih in strokovnih publikacij;
o upravljanje in vzdrževanje nasadov (genskih bank) murv;
o zagotavljanje diagnostičnih storitev, spremljanje zdravstvenega stanja ter epidemiološki nadzor nad boleznimi sviloprejk;
o izobraževanje in svetovanje o preventivi in nadzoru nad boleznimi sviloprejk;
o nadzor kakovosti v procesu reje sviloprejk ter proizvodnji surove svile;
o razvoj pridelave in standardizacije različnih tipov svilenih niti;
o plosko (dvodimenzionalno) tkanje ter proizvodnja tkanih in klekljanih oblikovalskih izdelkov;
o razvoj in vodenje zasebnega standarda, ki dokazuje, da je bila svila pridelana in predelana v Sloveniji;
o razvoj trajnostnih strategij sodobne tehnologije S&S, pri čemer »Environmental strategic assessment« dokazuje, da je bila sekvestracija ogljika v drevesih murvah večja kot izpusti CO2 tekom pridelave in predelave svile, vključno s transportom in porabo energije;
o koordinacija in sodelovanje z (mednarodnimi) medsektorskimi partnerji: združenji S&S, raziskovalnimi ustanovami, (ne)vladnimi organizacijami, tekstilno industrijo, kulturnim in turističnim sektorjem.

Leta 2009 sem diplomirala iz Biotehnologije pod mentorstvom dr. Majdiča na Veterinarski fakulteti v Ljubljani, kjer s raziskovala vlogo gena Crem v razvoju možganov pri miših. Doktorirala sem leta 2015 na Biotehniški fakulteti v Ljubljani na področju mikrobne biotehnologije, kjer sem se ukvarjala z dizajniranjem mikrobne združbe s pomočjo molekularnih metod za potrebe bioaugmentacije industrijskih procesov razgradnje. Raziskovalno pot sem v sklopu podoktorskega projekta nadaljevala na Veterinarski fakulteti v Laboratoriju za genomiko živali, kjer sem preučevala vpliv stresa na razvoj možganov pri miših in možnosti regeneracije hipokampusa s celično terapijo, kjer sem optimizirala izolacijo in in vitro gojenje matičnih celic. Trenutno pa raziskujem na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru na Inštitutu za fiziologijo.

Že vrsto let delujem tudi na področju komuniciranja znanosti, kot glavna urednica slovenske nevroznanstvene revije eSinapsa in kot ambasadorka znanosti za Slovenijo pri EARA.

Področje dela

V središču mojega raziskovalnem dela se prepletajo vprašanja s področja reprodukcije sesalcev, predvsem biologije spolnih celic in nastanka in zdravljenja raka. Rdeča nit vseh naših raziskovalnih projektov je stres, oz. zaščita pred njim. Zanimajo nas molekularni mehanizmi, ki so se evolucijsko razvili, da bi zaščitili celice, še posebej spolne celice, proti različnim stresnim dejavnikom in kako oz. zakaj rakave celice pogosto prevzamejo te mehanizme med onkogeno transformacijo. Vedno bolj je namreč jasno, da različni stresni dejavniki pomembno prispevajo k nastanku raka.

Z zadnjimi raziskavami smo odkrili, da so se najverjetneje evolucijsko razvili različni molekularne mehanizmi, ki spolnim celicam omogočijo preživetje v neugodnih razmerah. Zanimivo pa je, da smo pokazali, da vsaj nekatere uravnavajo tumorsko modni antigeni (TMA). TMA so zanimivi proteini, ki se normalno izražajo samo v modih, pogosto pa se nekontrolirano pojavijo pri raku. Že dolgo časa jih znanstveniki in zdravniki preučujejo za imunoterapijo raka. Mi pa smo prvi preučili njihovo fiziološko vlogo.

Pokazali smo, da TMA sicer niso potrebni za spermatogenezo v optimalnih pogojih, vendar pa so ključni v stresnem obdobju, kot je na primer pomanjkanje hrane. V neoptimalnih pogojih pomagajo ohraniti kakovost spolnih celic in plodnost samcev in so zato najverjetneje predstavljali evolucijsko prednost. Zanimivo je, da rakaste celice, ki se tudi same soočajo s številnimi podobnimi stresorji kot spolne celice, pogosto nekontrolirano izrazijo te proteine. Omogočajo jim hitrejšo rast in rezistenco na terapijo.

S svojim nadaljnjim raziskovalnim programom želimo nadgraditi ta dognanja in ugotoviti molekularne mehanizme teh zaščitnih poti proti stresu in predvsem kako jih lahko uporabimo pri zdravljenju raka ljudi in živali.