dr. Klementina Fon Tacer, dr. vet. med.

dr. Klementina Fon Tacer, dr. vet. med.

Področja:

dr. Klementina Fon Tacer, dr. vet. med.

Izobrazba

Doktorica veterinarske medicine, Univerza v Ljubljani (Veterinarska fakulteta), Ljubljana, Slovenija,

1999, diploma

1992-2002, magisterij Univerza v Ljubljani (Medicinska fakulteta), Ljubljana, Slovenija (Biomedicina, Biokemija in molekularna biologija), »Tkivno-specifično uravnavanje izražanja holesterogenih genov«

2005, doktorat – Univerza v Ljubljani (Medicinska fakulteta), Ljubljana, Slovenija (Biomedicina, Biokemija in molekularna biologija), »Tkivno-specifično uravnavanje biosinteze holesterola v modih, jetrih in možganih v različnih fizioloških/patofizioloških pogojih«

2006-2008, podoktorsko izobraževanje, Fulbrightova štipendistka University in Texas Southwestern Medical Center, Dallas, Texas, USA, »Jedrni receptorji in fibroblastni faktorji«

Zaposlitve

  • 1999-2005, Univerza v Ljubljani (Medicinska fakulteta), Ljubljana, Slovenija, mlada raziskovalka
  • 2006-2008, University of Texas Southwestern Medical Center, Dallas, TX, USA, podoktorska raziskovalka, Fulbrightova štipendistka
  • 2008-2010, Univerza v Ljubljani (Medicinska fakulteta), Ljubljana, Slovenija, podoktorska raziskovalka
  • 2011-2012, Univerza v Ljubljani (Veterinarska fakulteta), Ljubljana, Slovenija, Asistentka in raziskovalka
  • 2012-2015, University of Texas Southwestern Medical Center, Dallas, TX, USA, raziskovalka
  • 2016-2020, St. Jude Children’s Research Hospital, Memphis, TN, USA, Raziskovalka
  • 2020-sedaj, Texas Tech University School of Veterinary Medicine, Amarillo, TX, USA, docentka in vodja raziskovalne skupine
  • 2021-sedaj, Texas Center for Comparative Cancer Research (TC3R), direktorica
  • 2021-sedaj, Slovenski veterinarski zbornik (Slovenian Veterinary Research), glavna urednica
  • 2021-sedaj, American Slovenian Educationa Foundation (ASEF), profesoricaNagrade in priznanja

Dodatne aktivnosti in priznanja

  • 1988-1998, Zoisova štipendija, Slovenija
  • 1998, Krkina nagrada za dodiplomsko raziskovalno delo
  • 1999, Zlata plaketa Univerze v Ljubljani
  • 1999-2005, Štipendija za mlade raziskovalce, ARRS, Slovenija
  • 2001, Klaus Ruckpaul-ova nagrada na 12. mednarodni konferenci o citokromih P450, Francija
  • 2002, Krkina nagrada za podiplomsko raziskovalno delo
  • 2005, Krkina nagrada za podiplomsko raziskovalno delo
  • 2006, Fulbright-ova štipendija za podoktorsko izobraževanje
  • 2017, Financiranje projektnih gostovanj na slovenskih visokošolskih zavodih (217. JR)
  • 2020, CPRIT Scholar, Cancer Prevention and Research Instittute of Texas

Področje dela

V središču mojega raziskovalnem dela se prepletajo vprašanja s področja reprodukcije sesalcev, predvsem biologije spolnih celic in nastanka in zdravljenja raka. Rdeča nit vseh naših raziskovalnih projektov je stres, oz. zaščita pred njim. Zanimajo nas molekularni mehanizmi, ki so se evolucijsko razvili, da bi zaščitili celice, še posebej spolne celice, proti različnim stresnim dejavnikom in kako oz. zakaj rakave celice pogosto prevzamejo te mehanizme med onkogeno transformacijo. Vedno bolj je namreč jasno, da različni stresni dejavniki pomembno prispevajo k nastanku raka.

Z zadnjimi raziskavami smo odkrili, da so se najverjetneje evolucijsko razvili različni molekularne mehanizmi, ki spolnim celicam omogočijo preživetje v neugodnih razmerah. Zanimivo pa je, da smo pokazali, da vsaj nekatere uravnavajo tumorsko modni antigeni (TMA). TMA so zanimivi proteini, ki se normalno izražajo samo v modih, pogosto pa se nekontrolirano pojavijo pri raku. Že dolgo časa jih znanstveniki in zdravniki preučujejo za imunoterapijo raka. Mi pa smo prvi preučili njihovo fiziološko vlogo.

Pokazali smo, da TMA sicer niso potrebni za spermatogenezo v optimalnih pogojih, vendar pa so ključni v stresnem obdobju, kot je na primer pomanjkanje hrane. V neoptimalnih pogojih pomagajo ohraniti kakovost spolnih celic in plodnost samcev in so zato najverjetneje predstavljali evolucijsko prednost. Zanimivo je, da rakaste celice, ki se tudi same soočajo s številnimi podobnimi stresorji kot spolne celice, pogosto nekontrolirano izrazijo te proteine. Omogočajo jim hitrejšo rast in rezistenco na terapijo.

S svojim nadaljnjim raziskovalnim programom želimo nadgraditi ta dognanja in ugotoviti molekularne mehanizme teh zaščitnih poti proti stresu in predvsem kako jih lahko uporabimo pri zdravljenju raka ljudi in živali.

Kontaktiraj strokovnjakinjo

"*" indicates required fields

This field is for validation purposes and should be left unchanged.