Strokovnjakinje v kategoriji: spolno nasilje
- dr. Renata ŠribarRenata Šribar je predavateljica in raziskovalka na področju antropologije ter sociologije. Prvo delovno obdobje je potekalo na področju kulture in javnega komuniciranja; po zaključenem formalnem izobraževanju je prestopila na aktualno polje. Je avtorica, soavtorica in sourednica šestih znanstvenih monografij, številnih člankov različnih ravni in zavzeta mentorica. Obstransko je tudi avtorica esejev, kratkih zgodb in kritiških sestavkov. Njen hobi so zelišča.E-pošta: renata.sribar@guest.arnes.si
Pedagoški naziv: doc. za področje kulturne in socialne antropologije (UL FF), izr. prof. za področje antropologije (AMEU-ISH)
Izobrazba
Diploma: prof. primerjalne knjiž. in lit. teorije (A) in angl. jezika s književnostjo (B), Univerza v Ljubljani (Filozofska fakulteta), Ljubljana, Slovenija,1980–1983
Magisterij: Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija (Sociologija kulture), 2002, »K emancipaciji telesa: Menstruirajoče telo skozi popularne diskurze s poudarkom na oglaševanju«, mentor: doc. dr. Jože Vogrinc.
Doktorat: Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana, Slovenija (antropologija vsakdanjega življenja – medijski študiji), 2006, »Politike seksualnosti: Regulacija pornografije in reinvencije ženskega užitka«, mentorica: prof. dr. Eva Bahovec.
Zaposlitve
1983–1986: urednica tematske časopisne strani v časniku Delo (ČGP Delo)
1986–1989: urednica oglaševanja v Studiu marketing (ČGP Delo)
1989–2001: samostojna kulturna delavka – publicistka (register Ministrstva za kulturo)
2001–2004: podiplomski študij, sofinanciran s strani države in samofinanciran
2004–2012: zasebna raziskovalka, registrirana pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost – ARRS
2012 → prekarno pogodbeno predavateljsko, mentorsko delo in raziskovalno delo s sodelovanjem v komisijah na AMEU-ISH – Fakulteti za podiplomski humanistični študij, Ljubljana; Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, Oddelek za sociologijo (s prekinitvijo do štud. leta 2020/2021) in Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani
2015 → zunanja strokovnjakinja Evropske komisije na področjih spolov, izobraževanja, zdravja, epistemologije, človekovih pravic, odraščanja, medijev in etike v znanstvenem raziskovanju in raziskovalne integritete ter digitalizacije.
2016 → soustanoviteljica in direktorica (2016–2018) zasebnega neprofitnega zavoda Center FemA – Zavod za transformativne študije in delovanje
2018→ pogodbeno predavateljsko delo na UM FF (do 2021), UL FSD (do 2022), FZV UNM, UL PEF, AMEU-ISH
Raziskovalno delo
– medijske in druge družbeno-kulturne konstrukcije telesnosti, ospoljenja in seksualnosti, – epistemološki in metodološki pristopi, – intersekcijski (medpresečni) pristop k spolni neenakosti v spregi z drugimi nepravičnimi družbenimi hierarhijami, – socializacija in nasilje,
– razmerja institucionaliziranih oblasti, – medikalizacija družbe, – etika in RI (raziskovalna integriteta), – digitalizacija, – pandemija kot novi red, – študije miru in konstruktivne komunikacije, – staranje in starost, – raziskovanje razmerja med osebnimi psihičnimi motnjami/boleznimi in t. i. družbeno polikrizo, vključujočo destruktivna, a široka sprejeta načela in normalizacijo vedenjskih odklonov.
Strokovno delovanje
– Sodelovanje v kampanji LDS: prve demokratične volitve (1990–1991)
– Koordinacija Mednarodnega leta družine MDDSZ (1994)
– Vodenje PR za potrošniško javnost med uvajanjem DDV v Sloveniji v okviru mednarodne skupine pod vodstvom podjetja Stuart Leasor, GB (1997–1999)
– Študija predloga indikatorjev za položaj deklic v EU (MDDSZ in FDV, 2007–2008)
– Vodenje kampanje za noveliranje medijske zakonodaje z vidika zaščite otrok in mladoletnih pred pornografskimi in nasilnimi vsebinami (podpora ambasade Nizozemske v Lj., 2005–2006)
– Študija in sprejeti predlog uvedba novega zakonskega določila KZ: sankcioniranje posedovanja t.i. otroške pornografije (podpora ambasade GB v LJ., 2007)
– Smernice za označevanje potencialno škodljivih televizijskih vsebin (naročilo Sveta za radiodifuzijo, 2007)
Članstva in priznanja
– članica komisije za ženske v znanosti pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (jan. 2010–2016),
– članica Sveta Zavoda za kulturo dialoga Za in proti (2000–2010),
– poročevalka Evropskega avdiovizualnega observatorija za Slovenijo (2007–2010),
– dobitnica Valvasorjevega priznanja (2007),
– 3. nagrade za kratko zgodbo na natečaju koprske Rotunde (2011) in
– izbrana zgodba na natečaju Radia Slovenija – Program ARS (2014)Kraj bivanja:
Ljubljana (stalno); Sv. Anton – Kortina (začasno) - Iva BabićSem Iva Babić, igralka. Zaposlena sem v SNG Drami Ljubljana. Med svojim igralskim delom sem zaznala kako reproduciramo in utrjujemo vzorce, ki nas kot ženske tlačijo v pasivne in stereotipne vloge tako na odrih kot v življenju. Temu se želim odločno upreti.Igralka in borka za ozavescanje škodljivih vzorcev. Rojena leta 1976 v Beogradu. Diplomirala na AGRFT.
- Vesna FašinkSem odvetnica z več kot 23 let izkušenj v lastni odvetniški pisarni v Idriji. Biti odvetnica v majhnem mestu zahteva strokovno delo na več področjih. Ko te stranka sprejme, si njen svetovalec za celotno paleto pravnih problemov, ki jih življenje naplete.
Najbolj sočutna, skrbna in odločna sem na področju pravic otrok in žrtev nasilja. Ljubezen do otrok in družin nosim v sebi še iz svojega prvega poklica, poklica učiteljice. Občutljiva sem na sistemsko diskriminacijo.Vesna Fašink, roj. Kavšek, sem se rodila 11.01.1962 v Novem mestu. Bili smo štiričlanska delavska družina (sestra je bila rojena v decembru istega leta kot jaz). Moje otroštvo so bogatili podeželje, šolska knjižnica, pisanje v Pionirski tednik Radija Slovenija, reka Kolpa, rokomet. Osnovno šolo sem obiskovala v domači vasi, Starem trgu ob Kolpi.
Gimnazijo pedagoške smeri Ljubljana (sedaj Gimnazija Ledina) sem zaključila v juniju 1980 z odličnim učnim uspehom (Spričevalo o zaključnem izpitu Gimnazije pedagoške smeri Ljubljana z dne 27.06.1980). V zadnjem letniku gimnazije sem se januarja 1980 poročila z Dragom Fašinkom in 24. marca 1980 rodila hčerko Katjo. Še istega leta smo se zaradi moje prve zaposlitve preselili na Vojsko, leto za tem v Idrijo, kjer je še vedno naš dom.
Na Pedagoški akademiji Ljubljana sem diplomirala junija 1982. Ker me je pravo zelo zanimalo, sem v jeseni leta 1989 pričela s študijem prava ob delu (brez vsakršne podpore delodajalca, ki do samega zaključka za moj študij ni vedel) in januarja 1995 diplomirala na Pravni fakulteti Maribor, Univerza Maribor (diploma Univerze Maribor, Pravna Fakulteta, št. 72 z dne 19.01.1995). Dne 2.12.1998 sem opravila pravniški državni izpit (potrdilo izpitne komisije št. 852 z dne 2.12.1998).
Od jeseni leta 1980 sem zaposlena. Najprej kot učiteljica, nekaj let tudi kot pomočnica ravnateljice in v.d. ravnateljica. Bila sem uspešna pri izvajanju integriranega pouka v 3.razredu osnovne šole in sodelovala pri sestavi učbenika Drevo iz zemlje raste (za 3.razred OŠ). Od 1995 do jeseni 1998 sem bila zaposlena v občinski upravi Občine Idrija kot vodja službe za gospodarske dejavnosti. Od 4.maja 2000 pa opravljam poklic odvetnice v lastni odvetniški pisarni v Idriji. Delujem na več področjih prava.
Največji podpornik moje poklicne poti je bil mož Drago. Sem tudi mama, stara mama (nona) in prababica dva meseca stare deklice Karoline. - mag. Lia BordonSem mag. Lia Bordon, coachinja za ženske, psihoterapevtka, predavateljica, zagovornica transspolnih oseb, LGBT+ osebnost leta 2023. Po izobrazbi sem magistrica znanosti iz državnih in evropskih študij ter diplomirana varstvoslovka. Fakultativno sem doštudirala transpersonalno psihoterapijo in coaching. Predvsem pa sem ženska, žena in mati z neobičajno življenjsko zgodbo. Iz nje črpam znanja, izkušnje in navdih, s katerimi pomagam tistim, ki trčijo v na videz nepremostljive izzive življenja.Moja posebnost je, da sem sem se rodila kot ženska, ki ji je bil ob rojstvu pripisan moški spol. Spoznanje, da bi se morala roditi kot deklica, sem v zgodnjem otroštvu potlačila v nezavedno in 42 let skušala živeti v vlogi, pripisani ob rojstvu. Spomin na deklico je potonil v pozabo, notranji nemir je ostal. Pehal me je v iskanje same sebe, ne da bi vedela, kaj točno iščem.
Življenje me je peljalo od študija do študija, skozi raznolike poklice in udejstvovanja, ki na videz nimajo nič skupnega. Študiju varstvoslovja sem dodala magisterij znanosti iz državnih in evropskih študij ter fakultativni študij transpersonalne psihoterapije in coachinga. Raziskovala sem različne tehnike in pristope, s katerimi si lahko pomagamo v iskanju osebnega napredka.
Poklicno pot sem začela kot novinarka in voditeljica dnevno-informativnih oddaj na Radiu Slovenija, jo nadaljevala v razvoju nepremičninskih projektov, za tem ustanovila podjetja za osebno in poslovno svetovanje, bila sem vodja Gasilske šole ter vodja Centra za obveščanje Republike Slovenije na Upravi RS za zaščito in reševanje. Poklicno in prostovoljno sem se udejstvovala doma in v tujini, med drugim sem bila leta 2021 vodja 2. odprave mednarodne misije za gašenje katastrofalnega požara v naravi v Severni Makedoniji. V vsem, kar sem počela, sem bila uspešna, a se kljub temu nisem našla.
Vztrajnost v iskanju sebe je obrodila sadove nekega decembrskega večera leta 2020. Spontan čustveni preboj je vnovič prebudil spoznanje o moji pravi spolni identiteti, ki sem ga v globine nezavednega potisnila v ranem otroštvu. Ta odrešilni moment je moj svet obrnil na glavo. Pred menoj je bila najtežja preizkušnja, na katero me je življenje pripravljalo 42 let. Vstopila sem v tranzicijo, v potrditev spola, ki ga od nekdaj doživljam v sebi. Vse, kar sem ustvarjala desetletja, se je čez noč sesulo v prah. V letu in pol, ki je sledilo, sem bila pogosto na robu obupa, večkrat sem razmišljala o samomoru, a kljub teži preizkušnje vztrajala. Življenje sem si z ženo in otroki postavila na novo, v novem okolju, z novimi ljudmi. Bilo je nepredstavljivo mučno, boleče in težko, vendar čez vse nagrajujoče.
Zdaj živim tako, kot sem že v otroštvu čutila, da bi bilo prav – kot ženska – iskreno in avtentično. Svojo zgodbo delim s svetom, vodim usposabljanja in delavnice za vzpostavitev vključujočih delovnih okolij za transspolne in druge LGBT+ osebe, kot profesionalna coachinja se posvečam predvsem ženskam, ki si želijo pristnega življenja in udejstvovanja v svojem poklicu. Vse to v želji, da bi vse_i, ki trčijo v takšne ali drugačne na videz nepremostljive izzive, našle_i pot do avtentičnega izražanja sebe ter življenja v družbi pravičnosti in enakosti.
- Eva SorčanSem Eva Sorčan, kmalu tudi diplomirana novinarka. Stara sem 23 let in delam v marketingu farmacevtske firme InnoPharma, kjer smo v podjetju močan ženski kolektiv. Poleg tega sem udeležena tudi v slovenskem in mednarodnem športnem prostoru. Sem bila edina ženska govorka na svetovnem prvenstvu v rokometu poleti 2022 za članice do 21 let. Prav tako sem bila novembra istega leta edina ženska govorka na evropskem rokometnem prvenstvu za članice v Stožicah.Sem Eva Sorčan, rojena 11. 11. 1999 v Celju. Trenutno sem zaposlena v marketinški ekipi farmacevtske firme InnoPharma. Obiskujem Fakulteto za družbene vede v Ljubljani in letos sem se odločila za absolventsko leto, kar pomeni, da bom ob koncu študijskega leta diplomirana novinarka. Delujem na področju digitalnega marketinga in športa v slovenskem in mednarodnem prostoru.
V letu 2022 sem bila edina ženska govorka na svetovnem prvenstvu v rokometu za članice do 21 let, ki je bilo v Celju. Prav tako sem bila novembra istega leta edina ženska govorka na evropskem rokometnem prvenstvu za članice v Stožicah. Izkušnje z govorjenjem pred polno dvorano mi tako ne predstavljajo težav.
V letih od 2020 do 2022 sem bila dve leti edina tiskovna predstavnica moškega nogometnega kluba iz Celja. Moje delo je bilo sodelovanje na tekmah, objavljanje na družbenih omrežjih, govorjenje na tiskovnih konferencah, pripravljanje planov in opravljanje analiz objav na družbenih omrežjih, produciranje video vsebin z nogometaši … V Celju sem prav tako sodelovala pri organizaciji dogodkov (koncertov) preko podjetja Majkdrop in pol leta vodila družbena omrežja podjetju Avtocenter A2S Celje.
V letu 2022 sem šest mesecev pisala za Slovensko tiskovno agencijo – šport.
Poleg tega delam na različnih projektih v okviru marketinga: pisanje za spletne strani, prevajanje spletnih strani v agnleščino, ki jo tekoče govorim že od petega leta, optimizacije spletnih strani. V decembru sem preko Innopharme s pomočjo hrvaške agencije Alert razvijala svojo prvo marketinško kampanjo. V okviru te smo posneli oglase, ki se še zdaj vrtijo po družbenih omrežjih. Sodelujem še pri snemanju in fotografiranju nepremičnin za nepremičninske agencije.
Rada razpravljam o aktualnih temah, predvsem kar se tiče sociologije dela, (ne)enakosti spolov v delovnem okolju … Sama sem iz delovnih izkušenj do sedaj doživela kar nekaj nevšečnosti. Na fakulteti sem prav tako vedno obiskovala predmete, ki so to poudarjali in se spustili v globino družbenih problemov in spolnih neenakosti. Sem željna izkušenj in novega znanja, ki ga nikoli ni premalo.
- mag. Tatjana BobnarSem magistra pravnih znanosti in celotno svojo poklicno kariero, ki sem jo preživela v slovenski policiji oziroma v sistemu ministrstva za notranje zadeve, sem z razlicnimi projekti ( od priprave sprememb zakonodaje, vodenja usposabljanj…) posvetila razvoju in učinkovitejšemu delu slovenske policije, s posebnim poudarkom na področju preiskovanja kaznivih dejanj nasilja nad ženskami, družinskega nasilja, spolne zlorabe otrok, krepitvi spoštovanja človekovih pravic in vladavine prava.Tatjana Bobnar
Junij 2022-December 2022
Ministrica za notranje zadeve v Vladi RS
-vodenje ministrstva z 2 organoma v sestaviMarec 2020 – junij 2022
Svetovalka generalnega direktorja policije
– nosilka predmeta in predavateljica kazenskega prava na Policijski akademiji
-vodenje odbora za etiko in integriteto v policiji
-sodelovanje pri pisanju terminološki slovarjaDecember 2018 – marec 2020
Generalna direktorica policije
-vodenje slovenske policijeMarec 2009 – december 2018
Namestnica generalnega direktorja policije
-vodenje številnih projektov v policiji – ustanovitev posvetovalnega telesa za enakost spolov v policiji, vodenje projekta v policiji priprave nove policijske zakonodaje, sodelovanje pri pripravi številnih strokovnih podzakonskih aktov s področja policijskih postopkov in policijske.organizacije, vodenje projekta krepitve etike in integritete v policiji, vodenje projekta psihološke pomoči in podpore v policiji, vodenje delovne skupine za odpravo administrativnih bremen v policiji, sodelovanje z vladnimi in nevladnimi organizacijami na temo odprave stereotipov in diskriminacije na področju spola, spolne usmerjenosti, sodelovanje pri preventivnih projektih na temo preprecevanja nasilja nad ženskami in nasilja v družini, vodenje priprave nove policijske strategije za delo v skupnosti, predsednica programskega sveta policijske akademije, soustanoviteljica in vodja sveta za policijsko pravo in pooblastila, predavateljica kazenskega prava v Policijski akademiji….2007-2009
Pomočnica direktorja uprave kriminalistične policije
-vodenje in koordinacija dela na področju pravno sistemskih zadev in sprememb kazenske zakonodaje2005-2007
Pomočnica direktorja Policijske uprave Ljubljana
– koordinacija dela policijske uprave na vseh segmentih delovanja policije na regionalni ravni2002-2007
Vodja službe za operativno podporo Policijske uprave Ljubljana
– vodenje službe in skrb za finančno, materialno tehnično in logistično podporo vsem službam policijske uprave Ljubljana1996- 2002
Vodja skupine za mladoletniško kriminaliteto , Sektor kriminalistične policije, Policijska uprava Ljubljana
– vodenje kriminalistov pri preiskavi kaznivih dejanj nasilja v družini, spolnega nasilja, usposabljanje policistov, sodelovanje v multidisciplinarnih timih1993-1996
Kriminalistka v skupini za mladoletniško kriminaliteto, Policijska uprava Ljubljana1984-1988
Družboslovni tehnik
Srednja jezikovna in družboslovna šola Ljubljana
Angleški, italijanski, nemški jezik, psihologija, filozofija, sociologija1988-1993
Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta, kriminologijo, kazensko procesno pravo, kazensko materialno pravo, ekonomika, filozofija prava, rimsko pravo, mednarodno pravo2000-2004
Magister pravnih znanosti
Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta, sodna psihopatologija, kazensko pravo, kriminologijaVodstvene kompetence:
Vodenje velikih sistemov, vodenje projektov, multidisciplinarnih delovnih skupin, vodenje priprave predlogov sprememb zakonov…..
Opravljeno usposabljanje CEPOL za najvišje policijske vodje TOPSPOC, Police leadership, Train the Trainers 1, 2, CEPOL vloga žensk v policiji,….. - Maja MeglaSem avtorica knjig, novinarka, založnica, publicistka, popotnica. Kot diplomirana literarna komparativistka sem bila petindvajset let zaposlena kot novinarka in urednica v kulturi (Delo, Mladina, Mag). Po hudi izgorelosti sem napisala prvenec Stres, kuga sodobnega časa in za tem izdala psihološko obarvano knjigo Smem biti to, kar sem. Sem kolumnistka v Dnevnikovem Objektivu. In potujem, kolikor je le mogoče.Diplomirala sem iz primerjalne književnosti in literarne teorije. Ob rednem študiju sem kot neobvezno, dodatno študijsko smer vpisala starogrški jezik s književnostjo. Za diplomsko delo Borghes in postmodernizem sem prejela študentsko Prešernovo nagrado. Poleg pisanja v časniku Delo in v tednikih Mladina ter Mag sem objavljala v kulturnih revijah Literatura, Emzin, Naši razgledi ter v mesečnikih Ambient in Defacto. Pisala sem predvsem o kulturi in sodobni vizualni umetnosti ter tudi o znanosti, ekologiji in človekovih pravicah.
Knjiga STRES, KUGA SODOBNEGA ČASA je nastala po daljši bolezni, ko sem za svoje nerazumljive bolezenske simptome iskala pojasnila in rešitve tako v nevroznanosti, medicini in psihologiji kot tudi v komplementarnih, holističnih in alternativnih zdravilnih sistemih. Oprla sem se na izsledke najnovejših znanstvenih raziskav in vsebino preverjala na spletnih straneh ameriških in britanskih zdravstvenih in raziskovalnih ustanov, kot so klinika Mayo, Tehnološki inštitut Massachusettsa (MIT), Univerza Johnsa Hopkinsa, Univerze Stanford, Harvard in Berkeley, Kalifornijski tehnološki inštitut idr. Iskala sem odgovore na vrsto vprašanj. Zakaj čutimo bolečino kot pri zlomu, če zloma ni? Kaj se takrat dogaja v možganih? Kako se spopasti z bolečinskim sindromom? Zakaj se telo sesede v izčrpanost in si ne odpočije več? Čemu srčna aritmija, če je srčna mišica zdrava? Je življenja za tem, ko se zaradi stresa, pretresa ali travme zrušijo kemični procesi v možganih, konec, ker je škoda nepopravljiva? Se je mogoče prenoviti? Je mogoče ponovno zaživeti? Kako se iz porušenega zdravja prebiti nazaj v življenje?
Druga knjiga SMEM BITI TO, KAR SEM je vodnik po človekovih temeljnih pravicah in psiholoških mehanizmih, pripovedovan skozi osebno življenjsko zgodbo in osvetljen s spoznanji iz psihologije, (nevro)znanosti in duhovnosti. Zlorabe (spolne, fizične, čustvene), travme, rane in programiranja otroštva oblikujejo očala, skozi katera vidimo, doživljamo, razumemo in interpretiramo sebe, druge in svet. Živimo življenje, ki ga ustvarjajo naša prepričanja, naše vedênje in obrambe, naši odzivi. Če hočemo zgraditi drugačno prihodnost, moramo spremeniti psihološke mehanizme, ki so nastali v preteklosti. V možganih moramo ustvariti nove nevronske povezave. Tokrat sem iskala odgovore na druga vprašanja. Smem sebe postaviti na prvo mesto? Smem izražati vsa čustva? Smem imeti vselej svoje mnenje? Smem poskrbeti za svoje temeljne potrebe? Smem imeti lastne vrednote in izbire? Smem biti nepopoln/a? Smem delati napake? Smem postavljati meje? Smem biti srečen/na? Smem biti to, kar sem?
Naslednji dve knjigi sta izbor pogovorov, ki so nastajali med leti 1990 in 2015.
Več o knjigah, tekstih in drugih projektih na https://majamegla.si/
Kraj bivanja:
Kriška vas, Polževo - Ana PetričSem Ana Petrič. Polna izkušenj s področja dela s starejšimi, magistra socialnega dela in direktorica DEOS Centra starejših Notranje Gorice. Za svoje delo sem prejela precej potrditev in nagrad. V čast si štejem, da delam z ljudmi z izjemnimi življenjskimi zgodbami, znanji in modrostmi. Vsak dan me nekaj novega naučijo in spodbujajo, da vztrajam na področju dela s starejšimi. Skupaj razbijamo stereotipe in kažemo, da je marsikaj možno, če le sta volja in energija.Na kratko o meni:
25. avgusta 2022 sem dopolnila 40 let. Ravno prav, da sem prišla do določenih spoznanj in modrosti o tem, kaj je v življenju pomembno in sicer: odnosi, spoštovanje drugih in sebe, družina, zdravje, ljubezen ter namen življenja. Moj namen življenja je zagotovo delovati tudi v dobro drugih. Zato sem že kot otrok rada pomagala šibkejšim in ranljivim skupinam ter hitro prepoznala stiske in se znala nanje primerno odzvati. Starejši ljudje so mi bili od nekdaj posebej blizu. Ugotovila sem, da se lahko od njih mnogo naučim, da imajo ogromno izkušenj in prav poseben smisel za humor. Vsako preizkušnjo, dogodek, leto delovanja ugotavljam, da je to moje življenjsko poslanstvo, katerega z veliko mero energije, empatije, kreativnosti in dobre volje z veseljem opravljam.
Delovne izkušnje:
2005- 2015 V DEOS Centru starejših Cerknica sem se preizkusila na različnih delovnih mestih.
Pogodbi o zaposlitvi na delovno mesto strežnice so z ustreznim izobraževanjem ter marljivim delom sledile spremembe in tako sem opravljala delo negovalke, socialne oskrbovalke, receptorke, animatorke, delovne inštruktorice, tajnice, pripravnice socialnega dela, vodje varovane enote. Po navodilu nadrejenih sem poprijela za vsa dela, za katera sem bila kompetentna in usposobljena.
Hitro sem prepoznala pomembnost medgeneracijskega sodelovanja in prostočasnih aktivnosti. Velik potencial sem videla v povezovanju s skupnostjo. Poleg svojega delokroga sem prevzela še načrtovanje, organizacijo in izvedbo dogodkov, ki so pomembno vplivali na kvaliteto bivanja in življenja starejših.
2015- v teku Leta 2015 sem prejela ponudbo za zaposlitev na delovnem mestu direktorice DEOS Centra starejših Notranje Gorice. Na tem mestu sem pričela hitro uresničevati vse zamisli, ideje, realizirati inovativne primere dobrih praks obravnave starejših. S timskim delom in zavedanjem, da smo uspešni, če delujemo skupaj in vsakdo prispeva delček sebe, smo dosegli nepredstavljivo. V dobrih šestih letih smo pomembno prispevali k področju socialnega varstva v Sloveniji in lahko rečem da tudi v tujini. Naše ideje, projekte uspešno kopirajo po drugih domovih in centrih za starejše širom države.
Moje osrednje lastnosti:
Prijatelji menijo, da sem poštena in iskrena ter vedno pripravljena pomagati. Delodajalec, da sem proaktivna in lojalna.
Javnost me vidi, kot strokovnjakinjo s področja obravnave starejših, humanitarko, idejno vodjo številnih medgeneracijskih projektov. Sama zase bi rekla, da sem delovna, pozitivna in da znam v vsakomur poiskati nekaj dobrega.
Izobrazba:
2014 Diplomirala na Fakulteti za socialno delo (UN)
2019 Magistrirala na Fakulteti za socialno delo
Dodatna izobraževanja:
2017 Šola za vodenje socialno varstvenih zavodov
Pomembni dosežki:
2016 Posebno priznanje- Najtoplejši domovi starejših
2017 1. mesto na F3ŽO, za Naj medgeneracijski projekt- varstvo otrok zaposlenih
2019 Ime meseca avgusta na radiu Val 202, za inovativni medgeneracijski projekt Počitnice v zameno za prostovoljno delo
2020 Naj prostovoljski projekt leta 2020, Mala pozornost za veliko veselje
2020 Nagrada za izstopajoče kvalitetno in strokovno delo v zadnjih petih letu v letu 2020 na področju socialnega varstva, podeljena s strani Republike Slovenije, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
2020 Državna nagrada Jabolko navdiha, podeljeno s strani predsednika Republike Slovenije
2021 Priznanje občine Brezovica za dobro sodelovanje in ravnanje v času Covid- 19
2021 Nominiranka za Ona 365
2021 Zavrnila nominacijo za Slovenko leta, ker tako želela podpreti svojo vzornico, ki je tudi bila kandidatka.
2023 Priznanje Ameriške gospodarske zbornice, Poslovna liderka leta 2023Pomemben mož je dejal: »Ana Petrič, z domiselnimi in vključujočimi projekti pooseblja vrednote medgeneracijske solidarnosti in
bogati življenja srebrne generacije.« - Gabrijela Kukovec PribacVes čas iščem, ustvarjam uspešne načine sporazumevanja med različnimi generacijami. Ko sem v času študija ugotovila, da je za učitelje zgolj znanje didaktike pri poučevanju v razredu premalo za vzpostavitev medosebnih odnosov, sem začela iskati nove pristope, ki bodo bolj učinkoviti pri komunikaciji z otroki iz slovenskega okolja. V mojem delu se začuti močno ljubezen do besed in pogovora na splošno. Obožujem mlade predvsem z dveh vidikov, tj. njihove percepcije sveta, ter otroške razigranosti.Moja dela in naloge so: opravljanje uvodnih razgovorov z uporabniki, obiskovanje osnovnih šol, srednjih šol, vrtcev z namenom zbiranja informacij o vedenjskih in čustvenih težavah otrok, ki potrebujejo dodatno pomoč, posledično vodenje in urejanje dokumentacije.
S posameznimi uporabniki vzpostavljam medsebojni dialog o problemih v izobraževalnem in vzgojnem procesu. Raziskujem in vzpostavljam možnosti sodelovanja med vladnimi in nevladnimi institucijami, z izobraževalnimi institucijami.
Poleg tega sem v šolskem letu 2020 do 2022 sodelovala s strokovno skupino za ustanovitev samostojnega svetovalnega centra, ki jo je vzpostavila Mestna občina Koper in ob tem dodobra spoznala potrebe in pomen priprave letnega in finančnega programa institucije »Svetovalnega centra Istra«.
Ob svojem delu v različnih izobraževalnih institucijah, pa sem pridobila izredno bogate in strokovne izkušnje kako pripravljati in izvajati različne programe in gradiva za le te, kako sodelovati, oblikovati, izvajati in poročati o programih, ki so del javnih naročil.
Pomoč učiteljem in profesorjem pri pedagoško izobraževalnem procesu in oblikovanju pozitivne klime v razredu. V sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje sem dve leti pripravljala in izvajala proaktivne delavnice in predavanje za krepitev socialno čustvene kompetence v vzgoji in izobraževanju. Podporno delo usmerjam v opolnomočenje strokovnih delavcev za obvladovanje učencev, ki ne zmorejo uspešno sodelovati in zaključevati učni proces, ker so ali vedenjsko težavni ali pa učno neuspešni.Od 2022 Socialna delavka v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Istre
– Vodenje pogovorov, svetovanj z uporabniki svetovalnega centra,
– Zbiranje, anketiranje in intervjuji z uporabniki za namen zbiranja podatkov za izvajanje projekta SUP – skupno ustvarjanje pomoči
– Usmerjanje uporabnikov k strokovnjaku, skupini, terapevtu, ustanovi…
– Vzpostavljanje interdisciplinarnih timov,
– Izvedba in priprava okroglih miz, prireditev s ciljem ozaveščanja o pomembnosti celostne obravnave otrokovega duševnega zdravja,
– Sodelovanju pri pripravi dokumentacije načrtovanja poslovanja institucije,
– Sodelovanje in priprava letnega delovnega načrta institucije
– Priprava programskih vsebin in predlogov, za EU sredstva,
– Predlogi, priprava in zapis za programski svet in svet zavoda,
– Sodelovanje pri pripravi javnih naročil,
– Priprava pogodb in spremljanje izvajanja pogodb izvajalcev s področja EU projektov,
– Organizacija in izvedba prireditev, katerih organizator je Svetovalni center (okrogle ize, javna predavanja…), predpriprave, pridobivanje potrebnih dovoljenj za izvedbo javne prireditve.2018 do septembra 2021 Učiteljica psihologije v Srednji šoli Izola
– Pripravljala in izvajala sem predavanja, seminarje, vaje in druge oblike pedagoškega dela.
– Za učni proces sem pripravljala učni načrt, študijsko gradivo in pripomočke.
– Eno uro na mesec sem imela govorilne ure za dijake in njihove starše.
– Spremljala, nadzirala in ocenjevala dijakovo delo pri vajah in seminarjih.
– Spodbujala in usmerjala aktivno sodelovanje dijakov na učnih urah.
– Načrtovala, vrednotila in posodabljala učni načrt svojega predmeta,
vsebino predavanj, uporabo pripomočkov in metod poučevanja.
– Spremljala razvoj svojega področja z branjem literature, izmenjavo mnenj s kolegi.
– Udeleževala sem se strokovnih in znanstvenih srečanj.2017 – 2018 Vzgojiteljica v Vzgojnem zavodu Planina – Stanovanjska skupina Semedela v Kopru
– Delo z otroki in mladostniki v stanovanjski skupini, enoti Vzgojnega zavoda Planina.
– Aktivno sem pripravljala in izvajala dnevno usposabljanje mladostnikov in otrok
za samostojno življenje. Delala sem na področju od celostne nege, vzgoje,
oskrbe in izobraževanja.
– Pripravljala otroke in mladostnike na samostojno vključevanje v odraslo okolje.
– Delo v stanovanjski skupini je bilo oblikovano kot dopolnilna oblika zavodske vzgoje,
ki prispeva k mehkemu prehodu iz bolj zaprtega in strukturiranega
zavodskega okolja v samostojno življenje. - Mag. Lilijana KozlovičSem magistra pravnih znanosti in se 40 let ukvarjam z pravnimi vsebinami različnih pravnih področij. Največ teoretičnega in praktičnega znanja imam na področju kazenska in prekrškovnega prava, upravnega prava, delovnega prava, varstva osebnih podatkov, integritete in zaščite prijaviteljev, upravljanja s tveganji, svetovanje pri vodenju, izdelavi internih aktov. Velika dodana vrednost na pravnem področju je magisterij s področja filozofije prava, teorije države in sociologije prava, ki pravnemTrenutno nudi storitve pravnega svetovanja v okviru Libra Consultiranje, poslovno, pravno in nepremičninsko svetovanje. Diplomirala in magistrirala je na Pravni fakulteti v Ljubljani. Njena karierna pot je zelo bogata: različna delovna mesta v Policiji, zaposlena na MJU, načelnica Upravne enote Koper, poslanka Državnega zbora, generalna sekretarka Vlade, direktorica Agencije za okolje, ministrica za pravosodje, svetovalka Zagovornika načela enakosti in Komisije za preprečevanje korupcije. Opravljen ima pravniški državni izpit, izpit za vodenje in upravljanje ter zaključena številna druga usposabljanja. Bila je sodnica porotnica na Delovnem sodišču v Kopru, članica izpitne komisije Vrhovnega sodišča RS za opravljanje pravniških državnih izpitov in članica izpitne komisije za opravljala izpita iz upravnega postopka. Večkrat je sodelovala na različnih konferencah in predavala na Fakulteti za upravo, Upravni akademiji. Kot poslanka, generalna sekretarka in ministrica za pravosodje ima tudi bogate mednarodne skušnje, še posebej v sodelovanju z institucija Evropske unije. Ima tudi bogate izkušnje z vodenjem nevladnih organizacij. Poleg strokovnih ima bogate vodstvene kompetence: usposobljenost za vodenje in upravljanje v upravi z opravljenim izpitom, usposobljenost za upravljanje s človeškimi viri upravljanje s tveganji; usposobljenost in kompetence s področja kreativnosti in inovativnosti v javni upravi; sposobnost vodenja teamov, delovnih skupin; pogajalske kompetence; usposobljenost za modele in sisteme vodenja kakovosti v javni upravi ter notranje ocenjevanje po modelu CAF; usposobljenost za medkulturne kompetence te; usposobljenost za nastopanje v javnosti;
- Nina Kočar, MscSem biopsihologinja ter magistra svetovanja in psihoterapije, predvsem pa oseba z veliko strasti do dela z otroki, mladostniki in starši. Kot ustanoviteljica in direktorica neprofitne organizacije Lunina vila, inštitut za zaščito otrok, že več kot 6 let nudim terapevtsko pomoč otrokom in mladostnikom, ki so preživeli spolno, fizično, čustveno zlorabo in zanemarjanje, ter jim z ekipo pomagam okrevati po najtežjih življenjskih preizkušnjah.
2011 – 2014: Dodiplomski študij biopsihologije na UP Famnit, Slovenija
2014: prostovoljka društva SOS telefon
2014 – 2015: MSc Counselling and Psychotherapy na univerzi v Edinburgu, Škotska, Združeno Kraljestvo
2015-2016: Psihoterapevtka za otroke in svetovalka za starše na Otok Peska, inštitut za osebnostni razvoj
2016: 3 mesečna praksa na Child Advocacy Center, Kristi House – Miami, ZDA
2016 – danes : Direktorica in ustanoviteljica organizacije Lunine vila, inštitut za zaščito otrok, socialno podjetje
– več kot 4.000 ur terapevtskega dela z otroki, mladostniki in starši
– več kot 130 izobraževanj za strokovne delavce in starše
– vodja kampanje proti zlorabam otrok Ljubezen zmore drugače – 2017 - Katarina Bervar SternadSem pravnica, zagovornica človekovih pravic z jasno vizijo, kako bi morala na tem področju delovata država. Moj cilj je, da čim več ljudi prepričam v to.
Svojo poklicno delo posvečam pravnemu varstvu človekovih pravic in okolja. Več kot 10 let kot direktorica PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. Moje strokovno delo se dotika več področij oz.pravic, ki jih ščitijo mednarodni dokumenti s področja človekovih pravic. Zanima me predvsem, kako doseči sistemske spremembe, skozi zakonodajo, politike in prakso. Delam na nacionalnih in mednarodnih projektih, sem avtorica več analiz in študij s področij mojega dela in certificirana tutorka Sveta Evrope za izobraževanje pravnih strokovnjakov na različnih področjih. Sem tudi članica upravnega odbora Agencije EU za temeljne pravice, članice več svetovalnih teles Vlade RS in članica upravnega odbora International Service for Human Rights.
V prostem času za revijo Grazia pišem kolumne s področja enakosti spolov in o aktualnih družbenih vprašanjih s pravnega vidika. Nikoli mi ni dolgčas.
Navdušena sem nad svojo službo, še bolj pa me navdušujeta moja dva najstnika.
- Polona LahSem ekonomistka, ki je s srcem in dušo predana vsemu, česar se poslovno, zasebno in prostovoljno lotim. Moja iskrena skrb za sočloveka, enake možnosti in socialno pravičnost me spremljajo na vsakem koraku moje profesionalne in življenjske poti.Polona Lah je po osnovni izobrazbi ekonomistka, po svojem življenjskem nazoru pa velika zagovornica medgeneracijskega sodelovanja in povezovanja. Najraje sodeluje pri projektih, ki omogočajo enakopraven položaj starejšim, mladim, brezposelnim, tujcem, in vsem tistim, ki so zaradi različnih razlogov odmaknjeni na socialni rob. V svoji več kot 25letni karieri je sodelovala pri vzpostavljanju večgeneracijskih in medgeneracijskih centrov: tako v mestih, kot v ruralnih področjih. Na področju dela s starejšimi, predvsem pa s povezovanjem starejše in mlajše generacije je dokazala, kaj vse s svojo vztrajnostjo in trdno voljo zmore. Z vzpostavitvijo novih praks medgeneracijskega delovanja v Domu starejših občanov je bila po izboru bralcev revije Zarja/Jana leta 2019 izbrana za Žensko leta. Njen izostren čut za sočloveka, predvsem pa iskrena želja po iskanju dodatnih možnosti medgeneracijskega sodelovanja, jo je spodbudila, da je svoje znanje s področja razvoja in upravljanja starejših zaposlenih nadgradila tudi s formalnim izobraževanjem in pridobila naziv »Glasnica razvoja starejših zaposlenih«. Trenutno zaključuje magistrski študij s področja socialne gerontologije.
Polona Lah je v svoji 25- letni karieri nabirala izkušnje tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju, v zadnjem letu pa tudi na svoji lastni podjetniški poti. Področje njenega dela obsega širok diapazon aktivnosti in specializiranih znanj s področja financ, nabave, prodaje, organizacije, izobraževanja kadrov, v zadnjem obdobju pa veliko svojega časa posveča tudi projektom, ki se ukvarjajo z iskanjem rešitev na področju izboljšanja življenjskih pogojev starejših, mlajših in socialno izključenih. Njeno delo vključuje sodelovanje z različnimi naročniki, za katere izvaja racionalizacije poslovnih procesov, kadrovske reorganizacije, uvajanje novosti na področju digitalizacije poslovnih postopkov. S svojim znanjem in izkušnjami, predvsem pa s celostnim pogledom na določeno organizacijo strateško snuje in načrtuje izboljšave, ki pripeljejo naročnike vselej do vidnih rezultatov.
Polona Lah svoje ideje udejanja na različnih razpisih, ki organizacijam omogočajo pridobivanje finančnih sredstev za izboljšanje poslovanja, razvoja kadrov, reorganizacije in izboljšanja odnosov na delovnem mestu. Organizirala in vodila je številne dogodke, projekte in konference. Svoja znanja je uspešno uporabljala pri vodenju več evropskih projektov iz različnih področji – ekologija, vseživljenjska karierna orientacija, digitalizacija storitev za starejše, … Med njene najnovejše aktivnosti se uvršča svetovanje lokalni skupnosti pri ustanovitvi javnega zavoda za dolgotrajno oskrbo in pomoč mladim podjetnikom pri vzpostavitvi več deset zasebnih ali javnih družb. Veliko časa posveča tudi vključevanju v procese dela po dolgotrajni bolniški odsotnosti, projektnemu učenju mladih odraslih, ozaveščanju problematike spolnih zlorab.
Polona Lah je s srcem in dušo predana vsemu tistemu, kar počne poslovno, zasebno in prostovoljno. Njene lastnosti kot so: vsestranska skrb za dobrobit človeka, zavzetost za enake možnosti vseh, občutljivost za različnost in socialno pravičnost so jo ne nazadnje pripeljale tudi do članstva v različnih organizacijah (Center za pomoč na domu; članica strokovnega sveta, Srebrna nit, komisija za socialo KS, mentorica mladinske gledališke skupine Kulturnega društva Pekre Limbuš,…).