Lara Topol, rojena Zagrebčanka, je magistrirala na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo univerze v Zagrebu, smer energetika, v sodelovanju z norveško univerzo za znanost in tehnologijo. Takoj po končanem študiju se je kot štipendistka zaposlila v Nuklearni elektrarni Krško, kjer dela 10 let.

Po pridobljenjem dovoljenju za operaterko reaktorja je v komandni sobi NEK je delala 5 let, kot del izmenske ekipe. Ob izmenskem delu in sodelovanju pri remontnih aktivnostih, kot je menjava jedrskega goriva, je pridobila tudi dovoljenje glavnega operaterja reaktorja in postala prva glavna operaterka reaktorja v elektrarni od leta 1983. S svojim zgledom želi spodbuditi mlade inženirke, da se odločijo za delo v jedrskem sektorju energetike. Meni, da brez jedrske energije v energetski mešanici ne bo mogoče uresničiti globalnih in evropskih podnebnih ciljev.

Trenutno dela kot inženirka izmene v komandni sobi in kot vodilna inštruktorica proizvodnje v enoti Strokovnega usposabljanja. S svojim timom inštruktorjev s predavanji in scenariji na popolnem simulatorju ustvarja in nadzira trening novih ter obstoječih operaterjev, ter jih pripravlja za licenciranje pred državno komisijo, katere je tudi člen.

Z delom v Društvih jedrskih strokovnjakov Slovenije in Hrvaške ter javnimi in medijskimi nastopi promovira jedrsko energetiko. Sodeluje v aktivnostih mednarodnih organizacij, kot sta Svetovno združenje operaterjev jedrskih elektrarn (WANO – World Association of Nuclear Operators) in Združenje uporabnikov tlačnovodnih reaktorjev (PWROG – Pressurised Water Reactor Owners Group), na področju usposabljanja operaterjev ter razvoja postopkov za tlačnovodne reaktorje.

V svojem prostem času se strastno ukvarja s kuhanjem, modo, smučanjem in telovadbo. Finalistka izbora za inženirko leta 2022.

Dr. Lucija Kolar je po zaključku študija veterinarske medicine l. 2003, doktorirala na Univerzi v Ljubljani, s področja ekotoksikologije na programu Biomedicina v okviru podiplomskega študija veterinarske medicine, leta 2007. Med podiplomskim študijem, je bila gostujoča študentka na Univerzi Vrije v Amsterdamu na Nizozemskem, pod mentorstvom znanega evropskega ekotoksikologa dr. Keesa van Gestela. Njen doktorat je temeljil na petih izvirnih znanstvenih člankih, bila je prva, ki je zagovarjala disertacijo v angleščini, s čimer je postala pionirka tega področja na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani. Za doktorsko delo je prejela Krkino nagrado. Dr. Kolar je bila med prvimi, ki je skupaj s kolegi predstavila posledice uporabe veterinarskih zdravil v okolju, potem ko se le-ta izločajo iz živali.
Kasneje je iz raziskovalne poti napredovala do ustanoviteljice zasebnega zavoda Complementarium, Inštituta za raziskave narave in razvoj okoljskih tehnologij – www.complementarium.si (leta 2011), kjer s svojim akademskim znanjem o raziskovanju sinergijsko razvija nove poslovne modele širši javnosti. Njeni posebni interesi so podajanje preproste razlage principov zapletene znanosti pred in šolskim otrokom preko poskusov in raziskovanjem narave okoli nas. Slednja je zanjo pravi navdih, saj je večina projektov s katerimi se ukvarja, predvsem na lokalnem nivoju, vpeta v okolje – vodovja, travnike, vrtove in gozdove.
Poleg omenjenih aktivnosti, deluje na različnih drugih področjih, kjer se ukvarja predvsem z vsebinami, ki so povezane z Agendo 2030. Osredotoča se širšo problematiko podnebnih sprememb, preučuje kemikalije, ki povzročajo endokrine motnje ter izpostavlja enakost spolov, s posebnim poudarkom na krepitvi vloge žensk v sodobni družbi in znanosti. Kot organizatorka ali kot gostujoča predavateljica je vključena v številne akcije okoljskega ozaveščanja. Je mentorica številnim dodiplomskim in podiplomskim študentom, ki jih spodbuja k objavljanju svojih dosežkov v znanstvenih revijah. V zadnjem času (od leta 2022) deluje tudi klinično, kjer se posveča boleznim domačih ljubljenčkov in razvija svojo primarno veselje do veterinarske medicine.
Dr. Lucija Kolar s svojim delom in pridobljenim strokovnim znanjem pogosto odkriva nova področja, jih razvija v globino in vertikalno povezuje v večjo celoto. Je navdušena bralka, odlična sodelavka in zanesljiva oseba. Prosti čas posveča družini, zborovskemu petju in ponovnemu stiku z naravo.

Vse relevantne podatke o moji izobrazbi in delovnih izkušenj so na mojem Linkedin profilu: https://www.linkedin.com/in/elena-spasevska-6459141b2/

Sem direktorica podjetja Interzero – trajnostne rešitve za svet brez odpadkov d.o.o.. Interzero se v sedmih državah članicah EU osredotoča na razvoj trajnostnih rešitev, ki jih zagotavlja preko 20.000 strankam. V letu 2021 je Interzero imel preko 1 milijardo prometa, saj so Interzero rešitve inovativne in nepogrešljive, če želimo ohraniti okolje, v katerem bivamo. Znotraj Interzero delujem v treh državah, pred tem pa sem delovala v številnih mednarodnih korporacijah, med drugim v MOLu in Mercatorju. Sem magistra s področja ekonomije in poslovnih ved. Dodatno sem se izobraževala na Univerzi Cambridge in sicer na področju Trajnostnega vodenja. Končala sem izobraževanje Združenja nadzornikov Slovenije. Sem ponosna mama dveh najstnic in učiteljica joge.

Pri mojem delu me žene predvsem želja, da se na področjih s katerimi se ukvarjam in kjer delujem, naredi kakovosten preskok v poslovanju. Sem redoljubna, sistematična, delovna, disciplinirana in zelo motivirana oseba, ki je pripravljena sprejeti odgovornosti, ki so zahtevane v določenem delovnem okolju. Skušam ustvarjati pozitivno klimo in motivirati sodelavce, da stremijo k istim ciljem, predvsem tistim, ki omogočajo boljšo fleksibilnost, organiziranost, manjšo obremenjenost zaradi dobrih sistemskih rešitev in stremim k uveljavljanju teamskega dela, ki istočasno dviguje zavest pripadnosti nekemu cilju na višjem nivoju. Sem dosledna, pozitivno naravnana, samoiniciativna, multidisciplinarna in k napredku usmerjena oseba.

Začetki in prve izkušnje niso bili povezani s področjem, na katerem delujem danes. So pa dodali veliko širino v razmišljanju in vsebinah. Delala sem namreč tako v bančnem sektorju kot tudi v eni izmed zadnjih podjetij na bivšem jugoslovanskem trgu, ki se je takrat ukvarjal z izdelavo in prodajo tobaka. Znanja pridobljena na teh področjih so mi dala širino in tudi istočasno odprla vrata v komunalno zgodbo.

Sem direktorica komunalnega podjetja in to delovno mesto zasedam že v tretjem komunalnem podjetju. V vseh sem poleg rednega poslovanja uvedla tudi nova znanja, nove aktivnosti, nove dejavnosti, ki so pripomogle k dobrim poslovnim rezultatom, posredno pa tudi zadovoljstvo lastnikov (občin ali drugih lastnikov). Uvajala sem aktivnosti, ki so pripomogla k promocijam in povečanju ugleda podjetij, uvajala sistematične pristope dolgoročnega eksternega komuniciranja z občani in mediji, uvajala nove strateške usmeritve, kot so aktivnosti na področjih zbirnih centrov, »Zero waste« strategije, lastnih blagovnih znamk, izvajala in sodelovala pri sistematizacijah v komunalnih podjetjih, ipd.

Komunalna podjetja, katerih vodenje mi je bilo zaupano, so imela oz. imajo med 60 in 120 zaposlenih. V tako širokem obsegu aktivnosti, ki jih komunalna podjetja pokrivajo (oskrba s pitno vodo, ravnanje s komunalnimi odpadki, odvajanje in čiščenje, odpadne vode, letno in zimsko vzdrževanje cest in javnih površin, oskrba s, plinom, pokopališka dejavnost, gradnje nove infrastrukture, vzdrževanje javne razsvetljave, stanovanjsko upravljanje, pogrebna dejavnost), delujem na tehničnem, vodstvenem in finančno ekonomskem področju, saj so takšna podjetja podrejena sistemu nadzornih in občinskih svetov, skupščin in temu primerno, je potrebna tudi širina in znanje korporativnega upravljanja.

S svojim delovanjem v Zbornici komunalnega gospodarstva tudi prispevam k širjenju dobrih praks in deljenju in uveljavljanju le-teh. Rada pa tudi sprejemam nova znanja na področju vodenja podjetij, četudi podjetja, kjer ta znanja sprejemam, nimajo nobene povezave s komunalno dejavnostjo, slovijo pa kot odlična podjetja bodisi na področju dobre klime v podjetju bodisi zaradi prodornosti na trgu, ker so učinkovita in inovativna. Izziv je namreč vedno uveljaviti nekaj novega, nekaj, kar ni tipično značilnega za neko podjetje na določenem področju, je pa lahko inovativno in pripomore k boljši klimi, zavedanju in pripadnosti podjetju, s tem pa tudi k večji storilnosti in učinkovitosti.

Po zaključku univerzitetnega študija gospodarskega inženirstva smer gradbeništvo leta 1999, sem se najprej zaposlila v podjetju Gradis d.d., na Ptuju, kjer sem pridobila izkušnje s področja vodenja gradbišč in gradbene operative. Nato sem tri leta delala kot višja svetovalka na Upravni enoti Ptuj, kjer sem vodila upravne postopke za izdajo gradbenega in uporabnega dovoljenja. Leta 2004 sem magistrirala iz tehniškega varstva okolja na Fakulteti za strojništvo in se zaposlila v podjetju Projekt d.d. Nova Gorica kot vodja enote podjetja v Ljubljani in vodja zahtevnih projektov (vodenje projektov, inženiring, prostorsko in okoljsko načrtovanje, nadzor nad gradnjo).

Pridobljene izkušnje iz gradbeništva in varstva okolja, stalna izobraževanja ter zanimanje za ta znanja so razlog, da sem postala aktivna članica Komisije za sistemske zakone, vodja Delovne skupine za varstvo okolja in izpraševalka pri strokovnih izpitih na Inženirski zbornici Slovenije za »Predpisi s področja graditve objektov, urejanja prostora, arhitekturne in inženirske dejavnosti, zborničnega sistema ter osnov varstva okolja in splošnega upravnega postopka«. Z letošnjim letom pa sem postala tudi članica skupščine Inženirske zbornice in Upravnega odbora MSG.
Ob strokovnem znanju s področja gradbeništva in 23-letnih delovnih izkušnjah dobro poznam tudi zakonodajo s področja okolja in različne upravne postopke. Več o mojih poslovnih kvalifikacijah si lahko preberete v življenjepisu, ki je podkrepljen z bibliografijo.
https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20191101_223420_24994.php

Svoj prosti čas, kolikor mi ga ostane, preživim na kolesu ali na smučeh – odvisno od obdobja v letu. Sem avanturistka, ultramaratonka na tekaških ali pa na turnih smučeh, na kolesu. V Avstraliji sem leta 2018 v dveh mesecih zarisala dve kolesarski sledi: v 27 dneh 5.500 kilometrov dolgo vodoravno (od Pertha dodo Sydneyja) in v 34 dneh 6.200 kilometrov dolgo navpično (od Cape Yorka do Wilsons Proma, pri čemer je več kot šestdeset odstotkov poti izven običajnih cest oziroma »off road«). Povezala sem štiri skrajne točke tega kontinenta in napisala knjigo z naslovom 12.000 kilometrov greha. Sem prva Slovenka oziroma celo prva na na svetu, ki mi je uspelo prevoziti obe poti brez spremljevalne ekipe – v nič kaj prijaznih razmerah. Septembra 2019 sem zaključila eno najtežjih MTB-bikepackig dirk Race to the Rock v Avstraliji, na kateri sem z zlomljenim rebrom v ekstremno težkih razmerah prevozila 2.696 kilometrov. Več o meni lahko preberete na moji spletni strani https://www.bernarda-avstralija.si/ ali na fb strani https://www.facebook.com/bernarda.juric.5/.

Helena Šuštar povezuje raziskovalno delo s pedagoškim in projekte z naročniki. V letu 2021 je odprla svetovalno podjetje, namenjeno srednje-velikim podjetjem pri prehodu iz linearnega v trajnostni poslovni model. Pri transformaciji podjetja uporablja oblikovalske principe sistemskega, strateškega, storitvenega in trajnostnega oblikovanja.

Pred tem je bila raziskovalka na taistih področjih na oddelku za oblikovanje Aalto Univerze, kjer je prejela raziskovalna sredstva univerze in Finskega Ministrstva za gospodarske zadeve in zaposlovanje za celostni razvoj vključevanja ekonomskih priseljencev v finsko družbo. Aplikacija je danes na spletni strani International House Helsinki.

Sodelovala je pri številnih regionalnih, nacionalnih in EU razpisih. Njeno pedagoško delo na Aalto University je zavzemalo poučevanje dodiplomskih in magisterskih študentov. Danes poučuje na Aalto Open University profesionalne slušatelje storitveno oblikovanje in aplikacijo le-tega.

Postdoktorski študij je končala na Sheffield Hallam University (VB), kjer je sodelovala na raziskovalnih projektih storitvenega oblikovanja v zdravstvu. Doktorski študij je opravila na City, University of London iz oblikovanja interakcije med človekom in računalnikom. Za doktorski študij je prejela prestižno triletno štipendijo od City, University of London.

Helena je v Sloveniji končala dodoplomski in magisterski študij industrijskega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, Univerze v Ljubljani.

Delovala sem Državnem zboru, Kabinetu predsednika vlade, Ministrstvu za okolje in prostor ter v številnih nevladnih institucijah v Sloveniji. Zaposlena sem bila v dveh oglaševalskih agencijah.

Zadnja leta se kot svetovalka osredotočam na korporativno in krizno komuniciranje.

Po osnovni izobrazbi sem profesorica matematike in pedagogike z dolgoletnimi izkušnjami na področju izobraževanja in projektnega vodenja. Zadnja leta se aktivno posvečam razvoju zelenih politik v okviru nove zelene stranke – Vesne.
Zadnjih 12 let aktivno delujem v nevladnem sektorju, kjer se osredotočam predvsem na okoljska vprašanja.

V obdobju 2013-2022 sem bila predsednica okoljske nevladne organizacije Društvo Ekologi brez meja, ki združuje aktiviste na področju varstva okolja. Prvi velik projekt društva je bil projekt »Očistimo Slovenijo«, ki je v enodnevni vseslovenski čistilni akciji združil več kot 14 % prebivalstva. V društvu smo razvili množico projektov, namenjenih spodbujanju povezovanja in družbeni aktivaciji ljudi in predvsem projektom na področju preprečevanja in zmanjševanja nastajanja odpadkov ter ponovni rabi. Krovni koncept, ki smo ga zastavili, je filozofija Zero waste, ki ga društvo kot nacionalna organizacija uresničuje tudi znotraj mreže Zero Waste Europe.

V prvih dveh akcijah Očistimo Slovenijo leta 2010 in 2012, ki sta aktivirali 14 % prebivalcev Slovenije, sem bila vodja lokalne koordinacije za 212 občin, leta 2012 tudi vodja projekta, prav tako sem bila vodja akcije Očistimo Slovenijo 2018. Bila sem vodja več prebojnih projektov (Eko-koncept, Tekstilnica, Zero Waste turizem, Ne meč’mo hrane stran! Itd.), intenzivneje sem se posvečala raziskovanju tematik, kot so zavržena hrana, implementacija konceptov krožnega gospodarstva ter Zero Waste na vseh nivojih, zeleni turizem itd.

Zaradi izjemne odmevnosti zadnje akcije Očistimo Slovenijo 2018, s sloganom Še zadnjič!, sem si leta prislužila naslov Slovenke leta 2018, časnik Delo pa me je nominiral tudi za Delovo osebnost leta 2018.

Ker mislim, da je dolžnost vseh nas razvijati družbo, biti aktiven državljan in prispevati k sistemskim spremembam, sem se odločila, da odločneje zastopam zelene in socialno pravične teme tudi v politiki. V letu 2019 sem bila na volitvah za evropski parlament nosilka liste “Povežimo se,” ki jo je podprla tudi Evropska zelena stranka (European Greens), leta 2022 pa sem s somišljeniki ustanovila Vesno – zeleno stranko. Stranka se je udeležila vseh volitev, postala članica evropskih Zelenih, njena podpora pa vztrajno raste.

Ne glede na to, sem ves čas tudi aktivna prostovoljka. Na lokalnem nivoju sem soustanoviteljica Društva za povezan razvoj Zgornje Savinjske doline, ki je še posebej pomembno pri obnovi in razvoju doline po katastrofalnih poplavah 4. avgusta 2023.

Sem oseba, ki verjame v moč povezovanja, v moč posameznika in njegovih dejanj, vsi lahko vplivamo na družbo in spreminjamo svet.