Z utopično vero v boljši šolski jutri, raziskuje, preoblikuje in s predajanjem YUNO učne metode revolucionarno spreminja učne navade vseh deležnikov izobraževalnega procesa.

Strastna zagovornica digitalizacije in umestitve umetne inteligence v izobraževalni proces na eni, in nenadomestljivosti pristnega človeškega stika, na drugi strani.

Strokovnjakinja na področju osnovnošolskega izobraževanja, ki je pod streho portala YUNO – tvoja šola, s svojo vizijo nagovorila in združila strokovne sodelavce na področju pedagogike, specialne pedagogike, sociale, logopedije, psihologije … in po YUNO učni metodi digitalizirala javni osnovnošolski učni načrt.

V sodelovanju z javnimi in zasebnimi zavodi po YUNO učni metodi digitalizira gradiva in priprave na nacionalna tekmovanja iz znanja za osnovne in srednje šole.

Predava in izobražuje pedagoge, starše in učence ter YUNO učno metodo širi tudi v korporativna okolja in javne ustanove.

Z bogatimi izkušnjami iz različnih šolskih okolij, učnih metod, pristopov in komunikacijskih veščin svetuje družinam otrok z učnimi izzivi in pomaga vzpostaviti vez med tradicionalnimi oblikami poučevanja in prilagoditvami, ki jih potrebujejo otroci s posebnimi darovi.

Formalno magistra forenzičnih financ in računovodstva, dolgoletna predsednica Združenja grafologov Slovenije, ki jo je materinstvo poslalo na pot raziskovanja učnih procesov, pedagogike in podjetništva.
Ustanoviteljica zagonskega podjetja, ki je vpisano v register inovativnih podjetij, nagrajena Top 3 podjetnica v programu CEED AWE (Academy for Women Entrepreneurs) pod okriljem U.S. Embassy Ljubljana.

Neskončno radovedna in zaljubljena v življenje.

Že dvajset let sem aktivna v zasebnem in javnem sektorju v Veliki Britaniji, v Severni Makedoniji in v Sloveniji. Z veseljem svetujem različnim institucijam, ki pri svojem cilju rade dodajo kanček jezikovnega in kulturnega bogastva.

Družba in kulturni običaji so me navdušili, ker sem imela privilegij živeti v kar nekaj državah. Trenutno se ukvarjam z vprašanjem, kako jezik vpliva na identiteto, ki ga rada predstavim na raznih lingvističnih konferencah in drugih dogodkih za jezikovne strokovnjake.

Želim ustvariti svet, v katerem bo imela beseda tujec pozitivno konotacijo in v katerem bo izginila fraza “prestar/a sem za jezike”. Dokler sem živela v Sloveniji, sem zato sodelovala z Amnesty International kot koordinatorka za Balkan in prevajalka, sedaj pa prostovoljim kot prevajalka pri Translators without borders. Kot jezikovna mentorica pri Slovenski filantropiji na daljavo nudim jezikovno podporo ukrajinskim beguncem, da bi se lažje integrirali v slovensko družbo. Trenutno razvijam jezikovne tečaje za starejše, ki bi si ob jutranji kavi radi privoščili jezikovno jogo namesto rogljička, ampak nič hudega, če bi ga vseeno radi obdržali. :)

Moje poslanstvo je nenehen boj proti diskriminaciji, tako spolni in narodnostni, kot tudi jezikovni, zato zagovarjam pomen vseh jezikov, ne glede na to, kako in kdaj so nastali. Zavzemam se za njihov obstanek s krepitvijo odnosov med njihovimi govorci in ozaveščanjem o pomenu jezika in različnih kultur na javnih nastopih, delavnicah in drugih strokovnih dogodkih.

V prostem času rada odgovarjam na slovnična vprašanja študentov na forumih, obiskujem galerije in muzeje. Ob petkih me lahko najdete v mojem lokalnem parku Dulwich park, kjer promoviram svoja dva jezika preko pogovora z mimoidočimi in organiziranih sprehodov za jezikovne strokovnjake in obiskovalce naših tečajev.

Članica:

Chartered Institute of Linguist – CIOL v Londonu
Linguistic Association of Great Britain
British Association of Applied Linguistic
British Association for Soviet Slavonic and East European Studies

Z veseljem stopim v stik z vsemi, ki bi to želeli.

http://linkedin.com/in/ana-ilievska-zavrsnik

http://ilievska-zavrsnik.com

Dr. Vesna Mikolič je redna profesorica in znanstvena svetnica na področju jezikoslovja, profesorica slovenskega in italijanskega jezika, esejistka in publicistka. Ukvarja se z jezikom in kulturo, jezikovno politiko, etnično identiteto, medkulturno pragmatiko, nenasilno komunikacijo, pomenoslovjem, terminologijo, analizo diskurza v znanosti, turizmu in literaturi ter literarno pragmatiko.
Diplomirala, magistrirala in doktorirala je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med podiplomskim študijem je prejela štipendijo za izpopolnjevanje na Univerzi v Trstu in na Okanagan University College pri British Columbia University v Vancouvru.
Leta 1997 se je zaposlila na novoustanovljenem Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, kjer je zaposlena še danes. Sodelovala je pri ustanavljanju Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer je vzpostavila tudi študijski program slovenistike in bila prva predstojnica slovenističnega oddelka, med letoma 2004 in 2012 pa je bila dekanja te fakultete.
Danes je predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Je vodja in članica več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov in nosilka raziskovalnega programa »Razsežnosti slovenstva v tretjem tisočletju med lokalnim in globalnim«. Poleg tega od leta 2016 predava tudi na Katedri za slovenski jezik in književnost Oddelka za humanistiko Univerze v Trstu. Bila je mentorica mladim raziskovalcem (doslej petim) in mentorica številnim študentom pri diplomskih, magistrskih in doktorskih delih. S predavanji je gostovala na številnih tujih univerzah v ZDA, Kanadi, Rusiji, na Japonskem, v državah EU in nekdanje Jugoslavije. Z referati nastopa na znanstvenih konferencah doma in po svetu. Bila je tudi vodja programskih odborov več mednarodnih znanstvenih konferenc, med drugim direktorica konference ob začetku predsedovanja Slovenije Evropski uniji in začetku Evropskega leta medkulturnega dialoga »Medkulturni dialog kot temeljna vrednota EU« v pristojnosti Evropske komisije in Ministrstva za kulturo RS.
Je utemeljiteljica medkulturne slovenistike in modela medkulturnega poučevanja jezika in književnosti za nenasilno komunikacijo TILKA (Teaching Interculturality through Language and Literature for Conflicts Avoidance). Je avtorica prek 500 bibliografskih enot, med drugim je avtorica petih znanstvenih monografij Ethnic Identity and Intercultural Awareness in Modern Language Teaching: Tilka Model for Ethnic Conflicts Avoidance (New York: Nova Science Publishers), Jezik v zrcalu kultur in Govor turizma (obe Koper: Znanstvena založba Annales), Izrazi moči slovenskega jezika (Koper: Znanstvena založba Annales, Ljubljana: Slovenska matica) in Ali bereš Cankarja? (Ljubljana: Slovenska matica), urednica in soavtorica Turističnega terminološkega e-slovarja TURS, Turističnega korpusa TURK ter redaktorica Bosansko-slovenskega slovarja (Sarajevo, Ljubljana).
Je tudi esejistka in publicistka, svoje eseje, kolumne in komentarje objavlja v časopisih (Primorske novice, Delo) in revijah (Sodobnost, Mladika, Dialogi, Primorska srečanja, Fontana), leta 2017 je bila med petimi nominiranci za najboljši esej revije Sodobnost.
Je članica uredniškega odbora več mednarodnih znanstvenih revij: Annales: Anali za istrske in mediteranske študije (Koper), znanstvene revije za teoretsko in uporabno jezikoslovje in literaturo Colloquium (Celovec) in Croatian Journal of Education (Zagreb). Je sourednica knjižne zbirke Pont v sozaložništvu založbe Beletrina in Annales ZRS Koper.
Je podpredsednica Slovenske matice, kjer je tudi članica Upravnega odbora in vodja Odseka za slovenski jezik ter urednica zbirke ponatisov Cankarjevih del. Je članica Upravnega odbora Slovenskega centra PEN in Ženskega odbora SC PEN Mira. Je predsednica Slavističnega društva Koper in podpredsednica Društva za uporabno jezikoslovje. Prav tako je oz. je bila članica različnih strokovnih komisij in društev doma in v tujini, med drugim Strokovnega sveta Zlati kamen, Sveta JAK, strokovnih komisij za področje knjige in bralne kulture pri MK, programskega odbora RTV Slovenija za italijanski narodnostni program idr.
Je prejemnica več nagrad, in sicer študentske Prešernove nagrade Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za diplomsko delo leta 1990, nagrade Sklada za znanstveno odličnost Univerze na Primorskem leta 2011 in nagrade ZRS Koper za vrhunske znanstvene dosežke »Glasnik znanosti« leta 2017.

Trenutno nudi storitve pravnega svetovanja v okviru Libra Consultiranje, poslovno, pravno in nepremičninsko svetovanje. Diplomirala in magistrirala je na Pravni fakulteti v Ljubljani. Njena karierna pot je zelo bogata: različna delovna mesta v Policiji, zaposlena na MJU, načelnica Upravne enote Koper, poslanka Državnega zbora, generalna sekretarka Vlade, direktorica Agencije za okolje, ministrica za pravosodje, svetovalka Zagovornika načela enakosti in Komisije za preprečevanje korupcije. Opravljen ima pravniški državni izpit, izpit za vodenje in upravljanje ter zaključena številna druga usposabljanja. Bila je sodnica porotnica na Delovnem sodišču v Kopru, članica izpitne komisije Vrhovnega sodišča RS za opravljanje pravniških državnih izpitov in članica izpitne komisije za opravljala izpita iz upravnega postopka. Večkrat je sodelovala na različnih konferencah in predavala na Fakulteti za upravo, Upravni akademiji. Kot poslanka, generalna sekretarka in ministrica za pravosodje ima tudi bogate mednarodne skušnje, še posebej v sodelovanju z institucija Evropske unije. Ima tudi bogate izkušnje z vodenjem nevladnih organizacij. Poleg strokovnih ima bogate vodstvene kompetence: usposobljenost za vodenje in upravljanje v upravi z opravljenim izpitom, usposobljenost za upravljanje s človeškimi viri upravljanje s tveganji; usposobljenost in kompetence s področja kreativnosti in inovativnosti v javni upravi; sposobnost vodenja teamov, delovnih skupin; pogajalske kompetence; usposobljenost za modele in sisteme vodenja kakovosti v javni upravi ter notranje ocenjevanje po modelu CAF; usposobljenost za medkulturne kompetence te; usposobljenost za nastopanje v javnosti;

Svojo karierno pot sem začela graditi v UniCredit Banka Slovenija d.d., kjer sem leta 2005 začela delati kot študentka v oddelku Poslovanje s podjetji. Kmalu za tem sem dobila prvo redno zaposlitev kot asistentka v tajništvu uprave. V UniCredit Banki sem spoznala veliko področij dela. Bila sem na različnih delovnih mestih; produktna specialistka, kartični specialist, projektna vodja, upravljavka s tveganji. Marca 2019 sem z veseljem sprejela izziv in delovno mesto Vodje kartičnega oddelka. Od maja 2021 pa delam kot strokovna sodelavka v Službi za varovanje. Letos, 2022 pa sem postala tudi Diversity, Equity and Inclusion ambasador v naši banki.

Ob službi sem uspešno zaključila podiplomski študij sociologije, študije spolov in uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo. To je bil tudi čas, ko sva si s partnerjem ustvarila družino treh otrok.

Pri delu in v življenju me zanima predvsem področje dela z ljudmi in enakovredno sprejemanje družbenih različnosti; to je tudi tema, ki sem jo obravnavala v svoji doktorski disertaciji in tema s katero se srečujem v vsakodnevnem življenju, saj je starejši sin zaradi cerebralne paralize težje gibalno oviran.

Delovno okolje in zasebno življenje sta me obogatila s smislom za organizacijo in delo z ljudmi, sposobnostjo natančnosti in hitrega odločanja ter projektnega dela v skupini ljudi. Imam veliko izkušenj z delom z ljudmi, organizacijo in vodenjem projektov. Navajena sem trdega dela in rada se ter sem se pripravljena hitro naučiti novih veščin.

Dr Verbole je diplomatka, mediatorka, raziskovalka, novinarka, trenerka in motivatorka. Ima več kot 25 let delovnih izkušenj na mednarodnem področju, ki jih je pridobila s svojim službovanjem na odločevalskih mestih v Združenih narodih (ZN) in v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Delovala je in še naprej deluje na različnih področjih kot so demokratizacija in razvoj civilne družbe, dobro upravljanje, človekove pravice, državljanska vzgoja, volitve, volilna reforma in neodvisnost volilnih institucij, preventivna diplomacija, mediacija, multikulturni dialog, pomiritve sprtih strani in reševanja konfliktov, gradnja miru in razvijanja dialoga, delo z mladimi, varnost in sodelovanje, lokalna samouprava, regionalni razvoj, problematika Romov in ranljivih skupin ter enakopravnost spolov. Sodelovala je s Svetom Evrope, predvsem na področju reševanja konfliktov in gradnje miru in promociji žensk v politiki v Severni Afriki in .na Kavkazu. Kariero je začela kot novinarka. Doktorirala je na Nizozemskem. V času študija se je ukvarjala s problematiko zaščitenih območij in še posebej reševanjem konfliktov med različnimi deležniki ter politiko in politiziranjem procesa razvoja. Bila je štipendistka Britanskega sveta, norveškega raziskovalnega inštituta in grške vlade. Aktivno je sodelovala pri ustanavljanju raziskovalne mreže COST – Social Sciences.

V Organizaciji združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (FAO) se je ukvarjala z razvojem podeželja. Vodila je tudi sekretariat FAO delovne skupine za ženske. V OVSE Misiji v Skopju se je ukvarjala z reformo izobraževanja in izobraževanjem manjšin ter medkulturnim dialogom. V Albaniji je vodila projekt za krepitve Romskih skupnosti. Kot visoka uradnica za demokratizacijo pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je med drugim zasnovala in izvedla številna usposabljanja za javne uslužbence, člane nevladnih organizacij, mlade, ženske političarke, člane parlamenta, člane volilnih komisij in volilne administracije ter Rome s področja razvoja lokalne samouprave, na temo mehanizmov za enakopravnost spolov, temo vključevanja v politiko in grajenja političnih znanj, na temo neodvisnost volilnih teles za strokovnjake in člane volilne administracije, usposabljanje nevladnih organizacij za vključevanje v procese odločanja in podobno. Kot strokovnjakinja za razvojne politike je svetovala vladam Albanije, Kosova in Turčije na temo razvijanja nacionalnih politik za reševanje problematike Romov in nudila tehnično podporo omenjenim vladam v boju proti diskriminaciji in za spoštovanje človekovih pravic. Kot ministrica svetovalka na sektorju za mednarodne organizacije (MZZ) je pokrivala OVSE. Je avtorica različnih publikacij na temo. Gostovala je kot predavateljica v okviru magistrskega študija International Relations and Diplomacy v Nemčiji, v okviru MZZ Diplomatske akademije in kot strokovnjakinja na Konferenci Evropskega diplomatskega programa o EU kot globalnem akterju vodila delavnico na temo Zahodnega Balkana. Trenutno se ukvarja s problematiko integracije držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo. Je članica različnih mednarodnih združenj.

Maja Gostič je študirala psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in psihoterapevtsko smer transakcijska analiza na Inštitutu za integrativno psihoterapijo in svetovanje (IPSA). V okviru zadnjega leta magistrskega študija je opravila raziskovalno prakso v Belgiji (Center for Social and Cultural Psychology, University of Leuven) in magistrirala leta 2016.

Oktobra 2017 se je vpisala na interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje na Univerzi v Ljubljani. Izbrala je področje Družboslovna metodologija in se kot mlada raziskovalka zaposlila na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, kjer je sodelovala na različnih nacionalnih in mednarodnih projektih. V svoji doktorski disertaciji, ki jo je januarja 2023 uspešno ubranila na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, se je posvečala konceptu intimnosti v zvezah na daljavo v družbah pozne moderne.

Januarja 2019 je zaključila študij (integrativne) transakcijsko analitične psihoterapije na Inštitutu za integrativno psihoterapijo in svetovanje (IPSA). Trenutno se pripravlja na pridobitev mednarodnega certifikata (CTA) in ob tem konsistentno poglablja znanja z obiskovanjem raznolikih delavnic ter izobraževanj (npr. končana 1. stopnja EMDR, opravljen 8-tedenski program čuječnosti) in vodi delavnice za različne populacije. Od leta 2018 je sourednica mednarodne strokovno-znanstvene revije AEMI Journal in aktivna članica delovne skupine za begunce pod okriljem Slovenske krovne zveze za psihoterapijo. V letu 2020 je aktivno sodelovala kot svetovalka na Telefonu za psihološko podporo ob epidemiji COVID-19, od leta 2021 pa vodi podporno skupino za starše otrok s posebnimi potrebami v okviru Zveze Sonček.

Deluje v znanosti, izobražuje različne populacije in izvaja psihoterapevtske obravnave pod redno supervizijo. Njena področja delovanja so družboslovna metodologija, psihosocialna podpora, svetovanje in psihoterapija, družbene manjšine in integracija.

Ob vseh znanstvenih udejstvovanjih najde prostor tudi za umetniško plat – je kantavtorica in pogosto nastopa v solo akustični izvedbi ali v duetu s svojo življenjsko partnerko. Nedavno sta zasnovali in izvedli performativni koncert Plavajoče pripovedi, v katerem z združevanjem avtorske glasbe, govorne pripovedi ter dopolnjujoče zvočne in svetlobne podobe pripovedujeta zgodbe, ki jih piše plovba po življenju. Projekt vključuje izbor avtorskih pesmi, ki se žanrsko gibljejo v polju intimne akustične glasbene poezije, navdahnjene iz osebnih premišljevanj o svetovih, ki jih živimo. Projekt je bil podprt s strani Mestne občine Ljubljana.

Kaja Širok (1975) je diplomirana zgodovinarka in italijanistka. Podiplomski študij je nadaljevala na kombiniranem programu ZRC SAZU in UNG ter leta 2009 doktorirala iz področja kulturne zgodovine. Za doktorsko delo je prejela nagrado Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.Leta 2011 je prevzela vodenje Muzeja novejše zgodovine Slovenije, kjer je delovala do leta 2021. V tem času se je muzej razvil v modernen in atraktiven prostor kulturnih in družbenih izmenjav, spoznavanja in učenja o kompleksnosti dogodkov XX. stoletja. Ob vodenju muzeja je dr. Širok tudi redno uspešno prijavljala evropske projekte, ki so dodatno obogatili ponudbo muzeja in ustvarili aktivno mrežo strokovnega povezovanja med evropskimi muzeji in sorodnimi znanstvenimi ustanovami. Kot docentka za področje novejše in sodobne zgodovine je istočasno delovala znotraj znanstvene raziskovalne skupine na oddelku za sociologijo, Filozofska fakulteta (UL).
Raziskovalno je aktivna na področju zgodovine, muzeologije in dediščine, ustne zgodovine, študij o mejah in nacionalnosti, študij koletivnega spomina. Objavlja v slovenskih in mednarodnih znanstvenih revijah, teksti se osredotočajo na teme vizualizacije preteklosti v nacionalnih spominskih praksah, oblikovanju nacionalnih naracij, nastanku in razumevanju nacionalnih mej.

Dr. Kaja Širok deluje danes kot samostojna podjetnica, svetovalka za področje kulturega mangementa in področja sodobne zgodovine. Aktivna je v pripravljalni skupini Evropske prestolnice kulture GO! 2025, deluje kot predavateljica za področje kulturne zgodovine na Univerzi v Novi Gorici in že drugi mandat vodi nacionalni slovenski odbor mednarodne organizacije ICOM. Aktivno deluje v različnih odborih muzejskih mednarodnih organizacijah, leta 2019 jo je Evropski parlament potrdil v akademski svet Hiše evropske zgodovine v Bruslju.

Za svoje delo na področju kulture in znanosti ji je leta 2014 Republika Italija podelila naziv Vitezinja reda italijanske zvezde. Leta 2015 se je na vabilo Združenih držav Amerike udeležila mednarodnega programa Cultural heritage preservation and museum management, v organizaciji International Visitor Leadership Program.

Zavezana k ustvarjanju participativnih, odgovornih in vključujočih družbenih okolji, ki delujejo v dobro javnosti in za potrebe vseh državljanov.