Strokovnjakinje v kategoriji: kulturna politika
- Iva BabićSem Iva Babić, igralka. Zaposlena sem v SNG Drami Ljubljana. Med svojim igralskim delom sem zaznala kako reproduciramo in utrjujemo vzorce, ki nas kot ženske tlačijo v pasivne in stereotipne vloge tako na odrih kot v življenju. Temu se želim odločno upreti.Igralka in borka za ozavescanje škodljivih vzorcev. Rojena leta 1976 v Beogradu. Diplomirala na AGRFT.
- Inga Ulokina, mag. art.
Akademska violinistka in pedagoginja, rojena v Sankt Peterburgu, deluje kot umetniška vodja Ljubljanskega godalnega ansambla. Magistrirala je summa cum laude na Akademiji za glasbo v Zagrebu in se izpopolnjevala na Hochschüle für Music Köln in na Anton Bruckner Privatuniversität Linz. Uspešno je sodelovala na več mednarodnih in državnih tekmovanjih, prav tako je prejela prvo nagrado na tekmovanju komorne glasbe na državnem tekmovanju v Zagrebu, Dekanove nagrade Zagrebške akademije ter številne nagrade na mednarodnih tekmovanjih Alpe – Adria v Gorici, Ars Nova v Trstu in drugih. Posveča se komornemu muziciranju, poučevanju in snovanju didaktičnih iger za mlade violiniste. Kot solistka je nastopila s Simfoničnim orkestrom Graškega konservatorija.
https://ars.rtvslo.si/podkast/slovenski-solisti/173250679/174578773 - Nina Stankovič
Partnerica v svetovalnem komunikacijskem podjetju NC3 – New Century Corporate Communications, specializiranem za področja korporativnega komuniciranja, javne zadeve (PA) in odnose z javnostmi.
Politologinja z več kot 20 letnimi izkušnjami iz novinarstva, strateškega komuniciranja in javnih zadev.
Rojena Kamničanka, ljubiteljica slovenske Istre in zaprisežena Evropejka. Politologinja z več kot 20 letnimi izkušnjami iz novinarstva, strateškega komuniciranja in javnih zadev. Na različnih pozicijah sem delovala v državnem zboru RS, evropskem parlamentu in izvršnih organih vlade RS. Znanje in izkušnje sem nabirala tudi v mednarodnem političnem in poslovnem okolju. Specialistka za strateško in krizno komuniciranje, načrtovanje in vodenje političnih kampanj ter poznavalka javnih sistemov in medijske krajine. Kot aktivna državljanka že od mladosti aktivno sodelujem z različnimi nevladnimi in civilno-družbenimi organizacijami na lokalni in nacionalni ravni, ki jim pomaga pri realizaciji njihovih strateških ciljev. Blizu mi je glasba, zato že leta aktivno pomagam in sodelujem s platformo ART BSA in njihovimi projekti, kot sta Slovenski mladinski orkester in projekt Music for the Future. - doc. dr. Ines VodopivecDocentka dr. Ines Vodopivec je univerzitetna diplomirana bibliotekarka in doktorica znanosti s področja umetnostne zgodovine. Je pomočnica ravnatelja za vodenje strokovnega dela Narodne in univerzitetne knjižnice, članica odbora evropske digitalne knjižnice – Europeane ter članica Nacionalnega odbora UNESCO za spomin sveta.Raziskovalno se Ines največ ukvarja z razvojem evropske knjižne grafike in tiskarstva v 16. stoletju. Kot managerka, znanstvenica in mama, ki čas za pisanje najde predvsem v večernih urah, se dobro zaveda in ceni možnosti, ki jih ponuja digitalizacija gradiva v dediščinskih ustanovah. Zato se zadnja leta posveča predvsem implementaciji mednarodnih digitalnih strategij ter dostopa do podatkov v okviru odprte znanosti, v povezavi z digitalizacijo kulturne dediščine v Sloveniji.
Aktivna je v mednarodnih infrastrukturah RDA, DARIAH, IMPACT, CLARIN in E-RIHS.si in veliko sodeluje na mednarodnih projektih digitalizacije, povezanih s pisno kulturno dediščino. Tako se je v letu 2022 od njenim vodstvom zaključil mednarodni projekt na temo branja v srednjem veku – The Art of Reading in the Middle Ages, ki je združeval sedem evropskih držav in 8 partnerjev. Za raziskovalno delo je leta 2005 prejela Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani in kristalno nagrado na konferenci v Firencah z naslovom The Magic of the Renaissance v letu 2018.
Več let že sodeluje v znanstvenem založništvu – kot avtorica, urednica in vodja založbe. Mdr. je bila pet let (2011-2015) glavna urednica znanstvene revije Knjižnica, urejala pa je tudi več drugih publikacij – tako periodičnih kot tudi monografskih, zbornikov s konferenc in visokošolskih učbenikov. Po dolgoletnem raziskovalnem delu med policami s 500-letnim gradivom je izdala dve znanstveni monografiji in več znanstvenih poglavij. Monografija z naslovom Flores in colores je izšla ob razstavi o knjižnici frančiškanskega samostana v Novem mestu v letu 2010 in govori o kulturnozgodovinskem kontekstu Dolenjske v obdobju od leta 1500 do 1600. Druga knjiga, iz leta 2018, obsega širše slovensko območje in umešča tu živeče prebivalstvo v evropski kulturni prostor. Nosi naslov Vivitur ingenio: renesančni mojstri knjižne grafike na Slovenskem, v njej pa lahko najdemo večino največjih evropskih likovnih mojstrov renesanse iz naših dediščinskih ustanov, to so na primer: Albrecht Dürer, Lucas Cranach starejši, Hans Holbein mlajši, Tizian. Z objavami se trudi ozaveščati o bogastvih, ki jih hranimo na naših tleh.
Ob tem že vrsto let sodeluje kot kustosinja pri umetnostnih razstavah in razstavnih projektih s področja slovenske knjižne dediščine. - mag. Nataša KosSem diplomatka, zaposlena v ministrstvu za zunanje zadeve. V svet sta me ponesli strast do moje službe. Vmesna postaja je bilo rodno mesto Maribor, ki je 2012 gostilo Evropsko prestolnico kulture. Za dušo sem dolga leta prevajala literaturo iz italijanščine. Zasledovala sem tudi akademsko kariero na ljubljanski Filozofski fakulteti. Zadnja leta sem spet v stiku z mediji, preko njih ozaveščam javnost, kako pomembno je razvojno sodelovanje za bolj pravično in trajnostno prihodnost za vse.Sem diplomatka, 17 let zaposlena v ministrstvu za zunanje zadeve. V svet sta me ponesli najprej strast in kasneje diplomacija. Po Beogradu, Kijevu, Moskvi in Rimu me je po mnogih letih družina vrnila domov. Vmesna postaja je bila v mojem rodnem mestu Mariboru, ki je leta 2012 gostilo Evropsko prestolnico kulture. Tja sem kot vodja mednarodnega programa za eno leto iz Ljubljane “preselila” kulturne ambasade tujih veleposlaništev. Med študijem sem si domišljala, da bom novinarka, natančneje dopisnica iz Rima – zato tudi izbor študijske smeri novinarstva in italijanščine, nekaj časa sem se v tej obrti tudi preizkušala. Za dušo sem dolga leta prevajala romane in poezijo iz italijanščine, se pogovarjala z italijanskimi pisateljicami in pisatelji o literaturi ter širila navdušenje nad branjem. Polna znanja sem ga želela deliti naprej, tako sem nekaj let zasledovala akademsko kariero, najprej kot asistentka za italijansko književnost in potem kot lektorica za italijanski jezik na ljubljanski Filozofski fakulteti. Zadnja leta sem spet v stiku z mediji, obveščam jih o slovenskih zunanjepolitičnih prioritetah ter preko njih ozaveščam javnost, kako pomembna sta razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč za bolj pravično, trajnostno, vključujočo, varno in solidarno prihodnost za vse na vsetu.
- Halida ĐonlagićSem doktorska kandidatka na FDV/samostojna znanstvena raziskovalka družbenih znanosti, avtorica družboslovnih znanstvenih prispevkov in mirovna aktivistka. Področja znanstvenih raziskav: politologija, sociologija, kulturologija, miroven študije, politična filozofija, filozofija religije, sociologija religije, feminizem, študij spola. S Konzorcijem Turizem Šiška razvijam projekt "Peace Pathway ".
Doma sem iz Bosne in Hercegovine, v Ljubljani živim zadnje 4 leta.Samostojna znanstvena raziskovalka družbenih znanosti, avtorica družboslovnih znanstvenih prispevkov in mirovna aktivistka.
Področja znanstvenih raziskav: politologija, sociologija, kulturologija, miroven študije, politična filozofija, filozofija religije, sociologija religije, feminizem, študij spola, Doma sem iz Bosne in Hercegovine, v Ljubljani živim zadnje 4 leta, kjer sem od 2019 članica Regionalne religiološke mreže.
Raziskovalka, predavateljica, avtorica in mirovna aktivistka.
Glavni del moje izobrazbene poti sem opravila na Univerzi v Sarajevu na Fakulteti za politične vede, kjer sem diplomirala iz politologije, magistrirala sem na oddelku za varnostne in mirovne študije. Sedaj sem doktorska kandidatka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Moje raziskovalno delo so podprli Obrazovanje Gradi BiH – Jovan Divjak, Fondacija Konrad Adenauer Sarajevo, Ekumenska iniciativa žena in Erasmus Plus.
Dodatno sem se strokovno izobraževala na Nizozemskem, v Belgiji, Indiji, Sloveniji in na Hrvaškem na področjih enakosti spolov, nenasilne komunikacije, gradnje mira, mirovnega aktivizma, demokracije, pluralizma, medijev in religiologije.
Delovne izkušnje sem pridobila v zadnjem času kot samostojna znanstvena raziskovalka kot tudi na različnih mednarodnih projektih pri nevladnih organizacijah. Največ sem delovala na področjih izobraževanja, gradnji mira, mirovnem aktivizmu, demokraciji in človekovih pravicah, medijih, religiji in politiki.
Udejstvovala sem se tudi na mnogoterih regionalnih in mednarodnih znanstvenih konferencah, delavnicah, seminarjih in simpozijih.
Trenutno sem v Ljubljani angažirana na projektu "Peace Pathway" pri Konzorciju Turizem Šiška in s pisanjem moje doktorske disertacije s področja epistemologije in fenomenologije miru. - Mag. Katja Arzensek KonjajevaMama, izobraževalka, predavateljica, raziskovalka. Oseba, ki se uči celo življenje in jo izkušnje plemenitijo. Rada bere, preživlja čas z otroki, v naravi, se druži, kuha uživa življenje.Rojena sem 19. 5. 1976 v Celju. Po končani gimnaziji v Celju sem nadaljevala študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer Slovenski jezik in književnost, kjer sem tudi diplomirala 21. 12. 2000 in dobila naziv profesorica slovenščine. V gimnaziji in na fakulteti sem bila Zoisova štipendistka. Leta 2009 sem magistrirala na ISH v Ljubljani, smer Lingvistika govora in teorija družbene komunikacije, tema naloge je bila Razvoj kompetenc pri učenju slovenščine kot drugega jezika, v kateri je predstavljena primerjava med slovenščino kot prvim jezikom in slovenščino kot drugim jezikom ter kognitivna zavest in pragmatičnost pri učenju jezika in vpliv znanja različnih jezikov na razvoj komunikacijske kompetence.
Že od leta 1998 delam v šolstvu, takrat sem v OŠ Bičevje nadomeščala učiteljico. Nadaljevala sem na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, kjer sem tudi nadomeščala učiteljico, nato v OŠ Spodnja Šiška v Ljubljani, od leta 2000 kot učiteljica, od 2005 pa kot ravnateljica šole, od leta 2009 sem bila ravnateljica v OŠ Lucija, nato pa ravnateljica v OŠ Vide Pregarc. Zdaj sem zaposlena na Zvodu RS za šolstvo in opravljam delo višje predavateljice Šole za ravnatelje.
Imam opravljen izpit iz aktivnega znanja angleščine, znanja francoščine, govorim pa tudi nemški, hrvaški, srbski, češki, ruski in italijanski jezik.
Prav tako kot izpraševalka v komisiji za strokovne izpite poznam tudi celotno šolsko zakonodajo.
Moje močno področje je timsko delo in organizacija dela na pripravljalni, izvedbeni in analitični ravni, komunikacijske spretnosti, spremljanje dela, povratna informacija, refleksija. - Mika CimoliniSem diplomirana inženirka arhitekture, magistrirala sem na Berlage Institutu na Nizozemskem. Trenutno sem vodja programa Centra za kreativnost, kjer se ukvarjam z razvojem kreativnih industrij. Delujem pa tudi v okviru lastnega podjetja Hikikomori, ki sem ga ustanovila, da bi se osredotočila na združevanje arhitekture z multimedijo, računalniško animacijo in proizvodnjo digitalnih vsebin. Moja posebnost je spreminjanje vsebine v produkt.
Sem diplomirana inženirka arhitekture. Trenutno sem zaposlena kot poslovni vodja programa Centra za kreativnost, ki deluje v okviru Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, kjer se ukvarjam z razvojem kreativnih industrij. To je prva nacionalna interdisciplinarna platforma, ki povezuje, promovira, predstavlja in podpira dejavnosti in razvoj slovenskega kulturnega in kreativnega sektorja. Zadnja štiri leta sem razvijala programe za odkrivanje potencialov družbene in ekonomske vrednosti kreativnega sektorja v Sloveniji ter krepitev vezi med kreativnimi in poslovnimi, znanostjo, izobraževanjem in drugimi sektorji.
Delujem pa tudi v okviru lastnega podjetja Hikikomori, ki sem ga ustanovila, da bi se osredotočila na združevanje arhitekture z multimedijo, računalniško animacijo in proizvodnjo digitalnih vsebin.
Diplomirala sem na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, kjer sem se najprej zaposlila kot asistentka profesorja. Na inštitutu Berlage na Nizozemskem sem pridobila magisterij iz arhitekture z raziskavo, ki se osredotoča na implementacijo strategij produktnega oblikovanja in marketinških strategij v arhitekturne organizacije. Kariero sem začela kot novinarka na nacionalni televiziji, v oddaji Studio City s prispevki o umetnosti in arhitekturi. Po študiju na Nizozemskem sem ustanovila svoj mednarodni arhitekturni biro – Elastik, in kot predavateljica gostovala na različnih arhitekturnih šolah po Evropi. Bila sem članica nacionalnih kulturnih strokovnih svetovalnih komisij pri Ministrstvu za kulturo in članica upravega odbora Zbornice arhitektov in prostorskih načrtovalcev Slovenije.
V Centru za kreativnost se kot poslovni vodja programa zadnja štiri leta ukvarjam z zasnovo programa prve nacionalne platforme za razvoj kreativnega sektorja. (več na www.czk.si). Poleg splošne programske usmeritve, sem zasnovala predvsem naslednje programe:
– znak odličnosti “Made in Slovenia”, ki ga podeljujemo izdelkom, ki predstavljajo dobre prakse slovenskih kreativcev in podjetij, ki delujejo v kreativnem sektorju.
– kurirala in zasnovala sem razstave sodobnega slovenskega oblikovanja Prihodnost bivanja – 35 razstav v 25 državah, v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve v času presedovanja Slovenije svetu EU,
– “Prenos veščin” – predavanja, osebno svetovanje in mreženjski dogodki, ki predstavljajo izkušnje in karierne poti uveljavljenih kreativcev in poslovnežev (kot so Lara Bohinc, Jasmina Cibic, Robert Lešnik idr.). s katerim smo promovirali vrednost kreativnega sektorja,
– kuriram naslednje razstave: vsako-letna predstavitev slovenskega oblikovanja na Milano Design Week, z izborom sodobne produkcije slovenskih oblikovalcev in neodvisnih izdelovalcev pohištva in dodatkov za dom, Prihodnost bivanja (2021), Odprti smo (2019 – Milano, Paris, Oslo), the Circle (2020 – Danska). Tunel 29 – Oblikovanje za post-apokaliptični svet (2020 -2021, Ljubljana, Milano) ter “Novi časi”, ki jo bomo predstavili v letu 2022.
zasnova in izdelava oblikovalskih natečajev, odprtih razpisov, sodelovanja med oblikovalci in podjetji, izobraževanj in konferenc o modi, kreativnem turizmu itd.Kot soustanoviteljica in direktorica podjetja Hikikomori d.o.o. se ukvarjam z razvojem arhitekturnim projektov. Kombinacija arhitekture in multimedije se najbolje odraža v razstavnih zasnovah, v katerih je interaktivna instalacija združena s prostorsko postavitvijo fizičnih elementov in gradi na edinstveni izkušnji za obiskovalca ter ga spodbuja k raziskovanju in doživljanju. Za Prirodoslovni muzej Slovenije smo ustvarili prvo znanstveno utemeljeno razstavo, ki vključuje prostorske interaktivne elemente. To je bila razstava Naše malo, veliko morje,ki je leta 2016 prejela Valvasorjevo nagrado. Trenutno pa sodelujemo na razstavi o meteoritih, kjer smo prav tako zasnovali interaktiven element razstave. Zasnovali pa smo tudi postavitve za Čebelarski muzej v Radovljici, Univerzo na Primorskem idr. Več na http://hikikomori.com/ ter na mikacimolini.com
- dr. Jana Zidar Forte
Tudi besede štejejo.
Sem izšolana prevajalka in konferenčna tolmačka za angleški in francoski jezik z doktoratom iz prevodoslovja. Delam na Ministrstvu za zunanje zadeve, z veseljem pa občasno sodelujem tudi s fakultetami v obliki pedagoškega dela, seminarjev, mentorstva ali projektnega dela. Kot aktivna članica Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije se ukvarjam z zagovorništvom na področju vidnosti in vloge jezikovnih poklicev v Sloveniji, zlasti v spletu in na družbenih kanalih.
2007 – diploma iz prevajanja in začetek samostojne poklicne poti
2009 – magisterij (bolonjski) iz konferenčnega tolmačenja
2011-2015 – mlada raziskovalka na Oddelku za prevajalstvo FF UL
2016 – zaposlitev na MZZ RS
2016 – doktorat iz prevodoslovja
2018 – sodelovanje pri pripravi mednarodne konference in razstave En proces-štirje jeziki (ZKTS)
2018-19 – sodelovanje pri pripravi in predstavitvah Bele knjige o prevajanju
2020 – sodelovanje pri izvedbi in analizi ankete o tolmačenju na daljavo, 2 kroga (ZKTS), sodelovanje pri pripravi standarda in kataloga znanj za NPK za skupnostnega tolmača/skupnostno tolmačko za albanski jezik
2021 – koordinacija tolmačenja za potrebe predsedovanja Slovenije Svetu EU, izvajanje seminarjev o prevajanju in tolmačenju v okviru Upravne akademije - dr. Anja BajdaDoktorica dramaturgije (doktorat na AGRFT pod mentorstvom dr. Blaža Lukana iz dramskih opusov Petra Božiča, Rudija Šeliga in Kristijana Mucka), dipl. dramaturginja (AGRFT, Ženska identiteta in odnosi med spoloma v izbranih dramah iz obdobja ludizma), teatrologinja, gledališka kritičarka.
Med leti 2017 in 2022 vodja Kulturnega doma Cerknica.Doktorica dramaturgije (doktorat na AGRFT pod mentorstvom dr. Blaža Lukana iz dramskih opusov Petra Božiča, Rudija Šeliga in Kristijana Mucka), dipl. dramaturginja (AGRFT, Ženska identiteta in odnosi med spoloma v izbranih dramah iz obdobja ludizma), teatrologinja, režiserka, gledališka kritičarka.
Režiserka ambientalne uprizoritve (2014), korežiserka predstave Ljubezen in država (SNG Drama LJ, rež. Dragan Živadinov).
Med leti 2017 in 2022 Vodja Kulturnega doma Cerknica. V tem obdobju režiserka in scenaristka večine protokolarnih kulturnih prireditev. - Nina UkmarDiplomirala na Ekonomski fakulteti v Ljubljani (smer trženje), od 2012 je direktorica Kosovelovega doma Sežana. Pred tem je 3 leta delala kot strokovni sodelavec na področju družbenih dejavnosti in projektov znotraj Občine Sežana. Še pred tem je vodila Mladinski center Podlaga, organiziran kot samostojna enota znotraj zavoda. Predsednica Art kino mreže Slovenije (AKMS) v l. 2016-2020 in je v AKMS trenutno tudi članica UO. 2018 članica žirije Europa Cinemas na filmskem festivalu v Locarnu.
Nina Ukmar je diplomirala na Ekonomski fakulteti v Ljubljani (smer trženje), od 2012 je direktorica Kosovelovega doma Sežana. Pred tem je 3 leta delala kot strokovni sodelavec na področju družbenih dejavnosti in projektov znotraj Občine Sežana. Še pred tem pa je vodila Mladinski center Podlaga, ki je bil organiziran kot samostojna enota znotraj večjega zavoda.
Poleg vodenja Kosovelovega dom Sežana skrbi tudi za programe kulturne in filmske vzgoje in skupaj z ekipo razvija nove programe za razvoj občinstev. Nina Ukmar je bila predsednica AKMS v letih 2016-2020 in je v AKMS dejavna članica združenja, trenutno tudi članica upravnega odbora. Aktivno se udeležuje tako strokovnih srečanj kot tudi festivalov.
Nina pa je aktivna tudi v mednarodni mreži Europa Cinemas, udeležila se je dveh mednarodnih srečanj z delavnicami (Bologna in Sofia) ter se vključila v program NEXT, preko katerega je študijsko obiskala soroden kino v Nemčiji. Leta 2018 je bila članica žirije Europa Cinemas na filmskem festivalu v Locarnu.
Trenutno je članica sveta Festivala slovenskega filma (2021-2023).Leta 2016 se je priključila neformalni skupini PREMIK in od začetka sodelovala pri projektu ekipe neodvisnih prostovoljcev, ki sledi osnovni ideji o združevanju in povezovanju na lokalni ravni. V Sežani so kar pet leto zapored pripravili dogodek PREMIK, ki so ga nadgradili s serijo mesečnih pogovornih večerov PREMIK 1 na 1.
19. decembra 2020 je skupina pričela dobrodelno akcijo s sloganom ZA DOBRODELNOST NI NIKOLI PREPOZNO, namenjeno zbiranju sredstev za postavitev Zbliževalnika, ki bi stanovalcem Doma upokojencev Sežana omogočil stik z bližnjimi. - dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M.
Sem ustanoviteljica in vodja Inštituta za intelektualno lastnino,
Moje raziskovalno in svetovalno delo je osredotočeno na intelektualno lastnino, zlasti avtorsko pravo ter na pravna vprašanja upravljanja s podatki in umetne inteligence.
Prihodnost naše družbe in planeta je odvisna od naših vrednot in vrlin in upam in verjamem, da bodo dobre vrednote in vrline prevladale. Ne smemo pa dovoliti, da našo družbo in planet vodijo požrešni bunkeljni. Pa hvala za rože!
Sem ustanoviteljica in vodja Inštituta za intelektualno lastnino, zasebne raziskovalne, izobraževalne in svetovalne ustanove s sedežem v Ljubljani. Diplomirala sem na Pravni fakulteti v Ljubljani (1996) in magistrirala na Pravni fakulteti v Ljubljani (1999, ekonomija), na Harvard Law School (2000, pravo) in na Facoltà di Giurisprudenza di Torino (2005, intelektualna lastnina). Doktorirala sem na Pravni fakulteti v Ljubljani (2006, avtorsko pravo).
Moje raziskovalno in svetovalno delo je osredotočeno na intelektualno lastnino, zlasti avtorsko pravo ter na pravna vprašanja upravljanja podatkov in umetne inteligence. S teh področji sem objavila knjige, članke in druge prispevke. Sodelujem pri različnih mednarodnih projektih in sem razsodnica v postopkih za alternativno reševanje domenskih sporov za domenski prostor .si in zastopnica za znamke in modele.
Vodila sem projekt Creative Commons Slovenija, od leta 2019 sem predstavnica in pravna vodja slovenskega chapter-ja v mreži Creative Commons Global Network.
Sem lanica združenja Communia, ki se zavzema za širjenje javne domene in dostop ter ponovno uporabo kulture in znanja.
Vodim skupino za avtorsko pravo pri CENL (cenl.org)
V zadnjem času je moje delo osredotoča na pravne vidike upravljanja podatkov in regulacije umetne inteligenco, zlasti na vprašanja avtorskih pravic v zvezi s strojnim učenjem, upravljanjem podatkov in umetno inteligenco. Sem sopredsednica delovne skupine za upravljanje podatkov pri Globalnem partnerstvu za umetno inteligenco (GPAI www.gpai.ai)
Sem mami dveh super fantov Jan Karla in Julijana in še vedno zaljubljena v Matjaža. - dr. Kaja ŠirokDocentka za področje sodobne in moderne zgodovine, predavateljica za področje kulturne dediščine, managerka na področju kulture, dva mandata direktorica nacionalnega muzeja za novejšo zgodovino.
Članica akademskega sveta Hiše evropske zgodovine v Bruslju, in članica ETHCOM–Mednarodnega sveta za muzejsko etiko. Predsednica ICOM Slovenija, nacionalnega mednarodnega muzejskega komiteja.
Kuratorka projekta EPICenter Evropske prestolnice kulture GO! 2025.Kaja Širok (1975) je diplomirana zgodovinarka in italijanistka. Podiplomski študij je nadaljevala na kombiniranem programu ZRC SAZU in UNG ter leta 2009 doktorirala iz področja kulturne zgodovine. Za doktorsko delo je prejela nagrado Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.Leta 2011 je prevzela vodenje Muzeja novejše zgodovine Slovenije, kjer je delovala do leta 2021. V tem času se je muzej razvil v modernen in atraktiven prostor kulturnih in družbenih izmenjav, spoznavanja in učenja o kompleksnosti dogodkov XX. stoletja. Ob vodenju muzeja je dr. Širok tudi redno uspešno prijavljala evropske projekte, ki so dodatno obogatili ponudbo muzeja in ustvarili aktivno mrežo strokovnega povezovanja med evropskimi muzeji in sorodnimi znanstvenimi ustanovami. Kot docentka za področje novejše in sodobne zgodovine je istočasno delovala znotraj znanstvene raziskovalne skupine na oddelku za sociologijo, Filozofska fakulteta (UL).
Raziskovalno je aktivna na področju zgodovine, muzeologije in dediščine, ustne zgodovine, študij o mejah in nacionalnosti, študij koletivnega spomina. Objavlja v slovenskih in mednarodnih znanstvenih revijah, teksti se osredotočajo na teme vizualizacije preteklosti v nacionalnih spominskih praksah, oblikovanju nacionalnih naracij, nastanku in razumevanju nacionalnih mej.Dr. Kaja Širok deluje danes kot samostojna podjetnica, svetovalka za področje kulturega mangementa in področja sodobne zgodovine. Aktivna je v pripravljalni skupini Evropske prestolnice kulture GO! 2025, deluje kot predavateljica za področje kulturne zgodovine na Univerzi v Novi Gorici in že drugi mandat vodi nacionalni slovenski odbor mednarodne organizacije ICOM. Aktivno deluje v različnih odborih muzejskih mednarodnih organizacijah, leta 2019 jo je Evropski parlament potrdil v akademski svet Hiše evropske zgodovine v Bruslju.
Za svoje delo na področju kulture in znanosti ji je leta 2014 Republika Italija podelila naziv Vitezinja reda italijanske zvezde. Leta 2015 se je na vabilo Združenih držav Amerike udeležila mednarodnega programa Cultural heritage preservation and museum management, v organizaciji International Visitor Leadership Program.
Zavezana k ustvarjanju participativnih, odgovornih in vključujočih družbenih okolji, ki delujejo v dobro javnosti in za potrebe vseh državljanov.
- Tatjana HabjanSamostojna podjetniška pot mi je odprla nove možnosti, zlasti pa omogočila svobodo. Svobodo odločanja in delovanja. Pri svojih več kot šestdesetih sem se zavedla svojega poslanstva: pomagati manj izkušenim. Delovanje podjetij pregledujem in podjetnikom in gospodarstvenikom svetujem že več kot 30 let. Imam izkušnje. Praktične. In imam znanje, pridobljeno na Ekonomski fakulteti, Inštitutu za revizijo, Računskem sodišču in v EISEP. Sami in skupaj lahko naredimo veliko zase in za druge.
Revidiranje, svetovanje, presoja kakovosti notranje-revizijskih služb; naročniki: Agencija za Knjigo RS, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem RS, Snaga Maribor d.d., LON d.d., IMT, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Univerzitetna psihiatrična klinika, Zavarovalnica Maribor, Letrika (pregled v Franciji in na Kitajskem), Žito d.d. (sodelovanje s KPMG d.o.o.), sodelovanje s KPMG Slovenija pri AQR – Asset Quality Review – Sberbank … organiziranje, vodenje in izvajanje predavanj in delavnic (Strategija-več kot beseda, Uvajanje sistema upravljanja s tveganji – ERM, Korporativno upravljanje…) na Slovenskih železnicah, Vzajemni d.v.z., Ministrstvu za gospodarstvo (v času službovanja na MG), Elektro Energiji d.o.o.
01/01/2011 – 30/08/2011 NEODVISNA STROKOVNJAKINJA: PREIZKUŠENA NOTRANJA REVIZORKA, – VZAJEMNA D.V.Z.
– Izvajanje pregledov poslovanja v skladu s sprejetim pogodbami (sklepi uprav in nadzornih svetov)
– Sodelovanje pri projektih
– Svetovanje poslovodstvu
– Ozaveščanje o pomembnosti notranjih kontrol, integritete01/05/2008 – 31/12/2010 POMOČNICA DIREKTORICE PODROČJA NOTRANJEGA REVIDIRANJA – skupina KDPregled poslovanja (notranje-revizijski pregledi: pravilnosti (zakonitosti) in smotrnosti (učinkovitosti, uspešnosti, gospodarnosti)), skladnosti poslovanja; usposabljanje drugih, ozaveščanje o pomembnosti ocene tveganja, sodelovanje pri pripravi kodeksa etike; pregledi posameznih družb skupine KD; ostala dela pomočnice direktorice področja notranjega revidiranja
01/11/2007 – 30/04/2008 SVETOVALKA S PODROČJA NOTRANJIH KONTROL – SLOVENSKE ŽELEZNICE D.D.Zaposlitev na podlagi mandata predsednika uprave, ki je bil zmenjan, zato je obdobje službovanja kratko. V tem času sem opravila notranje revizijski pregled nabave in svetovala sistemske spremembe na tem področju.
IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
10/10/1996 – UNIVERZITETNA DIPLOMIRANA EKONOMISTKA – SMER DENARNIŠTVO IN FINANCE – Ekonomska fakulteta v Ljubljani
30/11/2006 – DRŽAVNI REVIZOR – Računsko sodišče RS
19/03/2004 – DRŽAVNI NOTRANJI REVIZOR – Ministrstvo za finance RS
17/01/2000 – PREIZKUŠENA RAČUNOVODKINJA – Slovenski inštitut za revizijo
14/10/2003 – PREIZKUŠENA NOTRANJA REVIZORKA – Slovenski inštitut za revizijo
19/05/2005 – IZPIT IZ DRŽAVNE UPRAVE – POGOJ ZA IMENOVANJE V NAZIV – Ministrstvo za javno upravo RS
OSTALE SPRETNOSTI IN ZNANJA:
- Računalniška znanja MS Office, Gmail, Outlook
- organizacijska – do sedaj uspešna pri reševanju izzivov, delo razporejam po prioritetah, samostojna in samoiniciativna , sposobna samostojnega in timskega dela, fleksibilna do meje zakonitosti, spodobnosti
- izkušnje pri korporativnem upravljanju
- članica nadzornega sveta Elektro Celje d.d. (mandat: 26. 8. 2013, 26. 8. 2017)
- predsednica revizijske komisije Elektra Celje d.d. (mandat: 26. 8. 2013, 26. 8. 2017)
- ustanoviteljica (ena izmed) Evropskega inštituta za skladnost in etiko poslovanja, leto in pol direktorica tega inštituta
- bila članica revizijske komisije ERGO, življenjska zavarovalnica d.d.
- bila članica – zunanji strokovnjak – revizijske komisije Slovenskih železnic d.d.
- drugo- vozniški izpit B, krvodajalka, 7 let zaposlena kot zunanja revizorka, ki je samostojno opravljala revizije računovodskih izkazov v KPMG Slovenija.