Sem znanstvenica na področju debelosti, imunologije, presnove, raka in RNA. Trenutno zaključujem doktorat iz molekularne in celične medicine na Univerzi v Oxfordu. Moje raziskovalno delo se osredotoča na mehanizem avtofagije v maščobnem tkivu in njegovo vlogo pri uravnavanju imunskega odziva, povezanega z debelostjo. Raziskovalno pot sem začela z diplomo iz biotehnologije na Univerzi v Ljubljani, nato pa sem svoje znanje in veščine nadgrajevala v Nemčiji, na Danskem in v Švici, kjer sem sodelovala z uglednimi evropskimi inštituti, kot so Max Planck, DKFZ (Deutsches Krebsforschungszentrum) in NIBR (Novartis Institutes for BioMedical Research). Magistrirala sem iz molekularnih bioznanosti na Univerzi v Heidelbergu. Moje delo je bilo objavljeno v vodilnih znanstvenih revijah, kot sta Nature in Cell, in prepoznano s prestižnimi štipendijami, vključno s Clarendon in Medical Research Council štipendijo. Poleg bogatih raziskovalnih izkušenj aktivno prispevam k razvoju mladih biotehnoloških talentov kot direktorica za podjetništvo pri Global Biotech Revolution. Prav tako si prizadevam za krepitev podjetniškega sodelovanja v Sloveniji in delujem kot mentorica ter svetovalka mladim podjetnikom in raziskovalcem.

Za več informacij in kontakt: https://www.linkedin.com/in/klara-piletic/

2020-2024: PhD at Department of Radiology, University of Cambridge, UK
April-July 2020: Nationales Zentrum für Tumourerkrankungen, Heidelberg
May-June 2019: Medical Elective at Neuroradiology, Oxford University, UK
Aug 2018 – Jan 2019: Aarhus University, Denmark
2014-2020: Medicine at Medizinische Universität Wien, Österreich
2012-2014: International Baccalaureate, II. gimnazija Maribor, Slovenija

Sem strokovnjakinja na področju podatkovne znanosti v onkologiji, kjer z uporabo umetne inteligence (globokega strojnega učenja) skušamo bolje razumeti biologijo raka in razviti medicinske produkte za boljšo zaznavo raka, njegovo diagnosticiranje, bolj tarčno zdravljenje in napovedovanje tveganja za razvoj raka, napredovanja bolezni in odziva na terapije. Slednje je zanimivo tudi za Pharma industrijo in razvoj zdravil.

Kot vodja za razvoj produktov in platform sem odgovorna za vodenje multidisciplinarnih ekip razvijalcev (inženirjev, dizajnerjev in kliničnih strokovnjakov), za oblikovanje produktne strategije, časovnice in OKRs (objectives & key results), za oceno trga, validacijo umetne inteligence, razumevanje naših uporabnikov (user discovery) in izbiro strateških partnerstev, ki prispevajo k razvoju produkta.

Prihodnost vidim v personaliziranem zdravljenju in podatkovna znanost v onkologiji ima velik potencial, da prispeva k boljšemu upravljanju z rakom.

Moja pot

Preproste besede ali misli lahko grejo mimo mene neopažene, ampak lahko pa name naredijo velik vtis, če je v tistem trenutku bil pravi čas zanje. Doslej sem zmeraj sledila takšnim “impulzom”, ki so se ponudili in sem jih prepoznala kot priložnost.

Ena takšnih, ki je definitivno veliko prispevala k mojemu znanju na tem področju, je bilo več letno delo za londonski start up Kheiron Medical Technologies, kjer smo razvili produkt za zgodnjo detekcijo raka dojke v presejalnih programih. Marca 2023 je bilo naše delo prepoznano tudi globalno in objavljeno na naslovnici časopisa New York Times – Using A.I. to Detect Breast Cancer That Doctors Miss.

Druga takšna priložnost pa je trenutno delo za britansko nacionalno podjetje Genomics England, kjer sem odgovorna za razvoj raziskovalne platforme in strojnih modelov, ki omogočajo strokovnjakom dostop do velike količine standardiziranih podatkov s področja genetike, digitalne patologije, radiologije in kliničnih informacij na nivoju pacienta za proučevanje mutacij in celičnih sprememb, povezanih z rakom.

V prostem času sem aktivna prostovoljka društva VTIS (mreže več kot 2000 v tujini izobraženih Slovencev), trenutno ena izmed šestih članov upravnega odbora, odgovorna za grajenje skupnosti in zadovoljstva članov. Povezovanje s Slovenijo mi veliko pomeni, tako preko poslovnih priložnosti kot tudi zgolj preko deljenja dobrih praks in izmenjave izkušenj.

IZOBRAZBA

2022-2024
Postdoc, Karolinska Institutet, Centre for Translational Microbiome Research, Sweden
Project: Oncobiome – Microbiome and Cancer

2017 – 2022
PhD Biology, Lund University, Faculty of Science, Sweden
Thesis title: Soil microbial diversity in agriculture: Responses to land-use and extreme weather events

2014 – 2017
MSc Microbiology, University of Innsbruck, Faculty of Biology, Austria
Thesis title: Rumen fluid as amendment to anaerobic digesters and source of lignocellulose degrading microbes

2011 – 2014
BSc Microbiology, University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Slovenia

Sem znanstvenica na področju onkologije in sem svoje študije opravljala na Cold Spring Harbor Laboratoriju. Moj raziskovalni fokus je molekularna biologija, genetika in epigenetika raka ter pristopi precizne medicine pri njihovem zdravjenju. Preučevala sem mehanizme odpornosti rakavih celic na tarčne terapije pri EGFR-Tki-odpornih bolnikih s pljučnim rakom z objavljenim člankom (Safaric Tepes, 2021, eLife), do optimizacije uporabe metode CRISPR-(dd)Cas9 ki omogoča temporalno kontrolo delovanja Cas9 (Safaric Tepes, 2021, JoVE). V zadnji raziskavi pa sem razvila elaborat (Safaric Tepes, 2021, Nature LI) za preučevanje redkih tumorjev, ki jih poganja genska fuzija, kot je mezenhimski hondrosarkom, kjer sem identificirala in potrdila nove možnosti zdravljenja z že registriranim zdravilom Imatinib.

S svojim delom sem lansko leto bila častna panelistka na srečanju C3 US-Arab Healthcare and Business Summit v NYC v sklopu s področja preprečevanja in zdravljenja raka, organiziranega s strani prestolonaslednika in bahreinskega premiera Salman bin Hamad Al Khalifa. Z delom o odpornosti pljučnega raka pa sem postala ena od finalistk nagrade KRKINIH nagrad 2021. S strani Svetovnega Slovenskega Kongresa pa sem bila zaradi dela v v precizni medicini vabljena panelistka na konferenco slovenskih zdravnikov iz sveta (2021), kjer sem predstavila svoja odkritja.

Poleg znanstvenice sem zagovornica sistemskih sprememb pri enakosti spolov v znanosti. Januarja 2021 sem postala strokovna sodelavka pri Royal Academy of Science International Trust, mednarodne organizacije, ki ima posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem Svetu Združenih narodov, pod vodstvom HRH Princess dr. Nisreen El-Hashemite, kjer sodelujem pri programih zagotavljanja verodostojnih znanstvenih nasvetov ter oblikovanju znanstvene politike predvsem na področju spolne enakopravnosti v znanosti na sedežu Združenih narodov v New Yorku. Poleg tega sem v sodelovanju s Slovensko misijo pri Združenih narodih bila aktivno vključena v ozaveščanje pomena povečanja števila deklet in žensk v znanosti na mednarodnih konferencah v ZN v letih 2020, 2021 in 2022 ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti, 11. februarja. Ob sodelovanju z bivšo veleposlanico Darjo Bavdaž Kuret pa sva organizirali prvo strokovno ekskurzijo veleposlanikov držav članic pri ZN na ogled Cold Spring Harbor Laboratorija, predstavitev novih tehnologij in znanstvenikov. Poleg tujine sem tudi aktivna doma in pri povezovanju Slovenk po svetu in razširjanju znanja. Kot aktivna članica društva VTIS organiziram dogodke in okrogle mize za povezovanje Slovenk po svetu z namenom osveščanja problema spolne neenakopravnosti v strokovnem prostoru in kako zmanjšati vrzel med spoloma. Letos pa sem predavateljica na TEDxLjubljana z namenom razširjanja znanja o genetiki raka in novih možnosti zdravljenja. Za več informacij in kontakt na Linkedin: www.linkedin.com/in/polonast

LinkedIn Profil; linkedin.com/in/anita-senk-phd-91b775117

dr. Anita Šenk
Quality Control Project Manager | ten23 health
Executive Board Member | Društvo VTIS – Association of Slovenes Educated Abroad

Področje dela

V središču mojega raziskovalnem dela se prepletajo vprašanja s področja reprodukcije sesalcev, predvsem biologije spolnih celic in nastanka in zdravljenja raka. Rdeča nit vseh naših raziskovalnih projektov je stres, oz. zaščita pred njim. Zanimajo nas molekularni mehanizmi, ki so se evolucijsko razvili, da bi zaščitili celice, še posebej spolne celice, proti različnim stresnim dejavnikom in kako oz. zakaj rakave celice pogosto prevzamejo te mehanizme med onkogeno transformacijo. Vedno bolj je namreč jasno, da različni stresni dejavniki pomembno prispevajo k nastanku raka.

Z zadnjimi raziskavami smo odkrili, da so se najverjetneje evolucijsko razvili različni molekularne mehanizmi, ki spolnim celicam omogočijo preživetje v neugodnih razmerah. Zanimivo pa je, da smo pokazali, da vsaj nekatere uravnavajo tumorsko modni antigeni (TMA). TMA so zanimivi proteini, ki se normalno izražajo samo v modih, pogosto pa se nekontrolirano pojavijo pri raku. Že dolgo časa jih znanstveniki in zdravniki preučujejo za imunoterapijo raka. Mi pa smo prvi preučili njihovo fiziološko vlogo.

Pokazali smo, da TMA sicer niso potrebni za spermatogenezo v optimalnih pogojih, vendar pa so ključni v stresnem obdobju, kot je na primer pomanjkanje hrane. V neoptimalnih pogojih pomagajo ohraniti kakovost spolnih celic in plodnost samcev in so zato najverjetneje predstavljali evolucijsko prednost. Zanimivo je, da rakaste celice, ki se tudi same soočajo s številnimi podobnimi stresorji kot spolne celice, pogosto nekontrolirano izrazijo te proteine. Omogočajo jim hitrejšo rast in rezistenco na terapijo.

S svojim nadaljnjim raziskovalnim programom želimo nadgraditi ta dognanja in ugotoviti molekularne mehanizme teh zaščitnih poti proti stresu in predvsem kako jih lahko uporabimo pri zdravljenju raka ljudi in živali.