Strokovnjakinje v kategoriji: seksizmi

Sem pisateljica, prevajalka in profesorica slovenščine in italijanščine, doma s Primorske, iz Vipavske doline, živim pa v Ljubljani.
Poučujem na gimnaziji, tuje pa mi niso niti poklicne in strokovno-tehnične šole, saj imam tudi te delovne izkušnje. Skrb za dijake, ki se niso znašli v strukturah slovenskega jezika, me je privedla do pisanja jezikovnih priročnikov, ki jih je zdaj že prek 30. Za učbenik Slovenščina, po korakih do odličnega znanja sem leta 2019 na Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado za najlepše oblikovan priročnik. Učbeniki in delovni zvezki Besede 1-5 so na šolskih klopeh poklicnih in poklicno-tehničnih šol že od leta 2000.
Kot profesorica sem dnevno med mladimi. Skupaj z njimi tudi sama rastem in se učim, kajti mladostnik je v najintenzivnejši dobi odraščanja in mi, ki smo njihovi sopotniki, moramo rasti z njimi, jih čutiti, jim prisluhniti in se tudi od njih učiti. Mnogo bolečih zgodb me je že prizemljilo, da vedno znova odgovarjam na izzive, ki mi jih dajejo, predvsem pa krepijo mojo ljubezen in spoštovanje do njih.
Kot prevajalka (in tudi članica Društva slovenskih književnih prevajalcev) prevajam zlasti iz italijanščine. V zbirki mojih prevedenih del so predvsem otroški in mladinski romani, spominska alpinistična literatura in strokovne knjige.
Predvsem pa sem – kot sem navedla na prvem mestu – pisateljica. Pišem za otroke, mladostnike in odrasle. Podpisana sem na 16 knjigah. Ustvarjam pravljice, kratke zgodbe in romane. Pišem o veselih, zabavnih trenutkih vsakdana, pa tudi o težkih, mračnih, na videz brezizhodnih situacijah, ki jih skušam najti pot k svetlobi. Moja ustvarjalnost je taka, kot sem jaz: ob hudih življenjskih preizkušnjah sem dala pot svoji žalosti, jezi, bolečini, hkrati pa delala drobne korake naprej – in zmogla. V to neomajno verjamem, zato sem večna iskalka dobrega, pozitivnega, sočutnega, prijaznega. Za svoj mladinski (ali bolje: medvrstniški) roman Balada o drevesu sem leta 2022 dobila desetnico, nagrado, ki jo za najboljši roman podeljuje Društvo slovenskih pisateljev (katerega članica tudi sem). Tudi ta roman razgalja bolečo izkušnjo, s katero se soočajo mladi: Ada, nadarjena violinistka, žaluje po samomoru svojega fanta Majka. Bolečino deli z mlajšo sestro, prijateljico, Majkovimi bližnjimi, predvsem pa s svojo violino. In – kot jaz – dela drobne korake naprej. Kajti Ada je ostala in bo živela naprej, mora živeti naprej!
Čez kakšen mesec dni, septembra 2023, pa bo luč sveta zagledal roman Gorica, nova. V njem sem potovala skozi svoje otroštvo in mladost, šla pa tudi veliko globlje v zgodovino – v čas, ko je Gorica bila sprva ena sama, nato razdeljena, potem pa je na njenem desnem boku začela nastajati nova, Nova Gorica. Veselim se romana, zlasti pa bralcev!

Rojena sem 11.9.1967 v Zasavju.
Leta 1993 sem diplomirala na FDV, Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, smer sociologija. Izobraževala sem se, med drugim, na področjih političnega marketinga, socialne psihologije, MVO in zlorabah otrok.
Od leta 1995 sem zaposlena v državni upravi. V diplomaciji sem službovala na Kitajskem, dva mandata v Iranu in v Braziliji.
Na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije sem doslej pokrivala politično varnostna vprašanja, globalne izzive in razporeditev moči v mednarodnem okolju, človekove pravice, predvsem pravice otrok in ranljivejših skupin v različnih okoljih.

Področje trpinčenja (mobbing), spolnega nadlegovanja in nadlegovanja na delovnem mestu:
– izvajanje usposabljanj delodajalcev, sindikatov … za preventivno delovanje in obravnavo primerov
– svetovanje delodajalcem in sindikatom – priprava internih aktov s področja varovanja dostojanstva na delovnem mestu, svetovanje s področja celostnega pristopa
– predavanja in delavnice za različne ciljne skupine
– pisanje člankov, ozaveščevalnih gradiv, smernic
– sodelovanje s stanovskimi združenji in sindikati
– izvajanje raziskav
– občasno svetovanje žrtvam teh vrst nasilja

Objave (izbor):
Lešnik Mugnaioni, Doroteja, Sonja Robnik, Darinka Klemenc in Irena Špela Cvetežar (ur.): Nasilje. NE! Priročnik za obravnavo nasilja v zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih. (sourednica in avtorica poglavij: Obravnava spolnega nadlegovanja in nadlegovanja zaradi spola, Obravnava trpinčenja, Obravnava spletnega nasilja)
Robnik, Sonja (2022): Delo na domu. Vidik varnosti in zdravja pri delu. Rezultati raziskave Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Robnik, Sonja (2021): Priporočila za obravnavo spletnega nasilja. V: Utrip XXIX(3), 47-54
Robnik, Sonja (2021): Priporočila za obravnavo spolnega nadlegovanja in nadlegovanja zaradi spola na delovnem mestu. V: Utrip XXIX (1), 43-50
Robnik, Sonja (2019): Priporočila za obravnavo trpinčenja na delovnem mestu. V: Utrip XXVII (9), 51-58.
Robnik, Sonja (2019): Senčne plati feminizacije poklica: ali se lahko zgodijo tudi prevajanju? V: Bela knjiga o prevajanju 2018 (ur. Barbara Pregelj). Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev.
Robnik, Sonja (2017): “Imej, no, malo smisla za humor!” Pogled od zunaj na spolno nadlegovanje v zdravstveni negi. V: Utrip XXV (9), 25-26.
Robnik, Sonja (2017): (Ne)plačano delo: zakaj je uravnoteženost nujna in kako jo doseči? V: Usklajevanje dela in družine. Regijski pregled in smernice, 21-28. Ljubljana: Združenje delodajalcev Slovenije.
Robnik, Sonja (2016): Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba. Pregled razvoja na področju enakosti spolov v Sloveniji, 1991-2006. Ljubljana: MDDSZ.
Robnik, Sonja (2015): Transparentnost in nediskriminacija pri kadrovanju: načeloma da, v praksi pa … V Faganel, Anisa et al. (ur.): Vključi vse: zbornik za enake možnosti v vodenju. Ljubljana: Združenje Manager.
Robnik, Sonja (2015): Enakost spolov na mestih odločanja – pomen transparentnega kadrovanja. Ljubljana: MDDSZ.
Robnik, Sonja (2013): Trpinčenje: spolna neenakost in vloga organizacije. Doktorska disertacija. Ljubljana: FDV.
Robnik, Sonja (2012): Teoretski koncepti, družboslovne raziskave ter pojav trpinčenja med in nad zaposlenimi v zdravstveni negi. Obzornik zdravstvene nege, 46(2), 127-136.
Robnik, Sonja (2012): Zdravstvena nega potrebuje dostojanstvo in dostojanstvo potrebuje nego. Utrip, XX (2), 14-15.
Robnik, Sonja (2011): Merilo »ne spol, ampak sposobnost«. MQ, 18, 16-17. Ljubljana: Združenje Manager.
Robnik, Sonja (2010): Trpinčenje na delovnem mestu: ko je pekel sinonim za službo. Utrip, XVIII(10), 14-15.
Robnik, Sonja (2010): Domestic Violence against Women: When the Practice Creates the Theory. The Slovenian Case. V Fabian, Katalin (ed.): Domestic Violence in Postcommunist States: Local Activism, National Policies, and Global Forces. Indiana University Press
Robnik, Sonja (2009): (Ne)Razumljeni NE?! Spolno nadlegovanje in nadlegovanje zaradi spola na delovnem mestu. Ljubljana: i2.

Moja posebnost je, da sem sem se rodila kot ženska, ki ji je bil ob rojstvu pripisan moški spol. Spoznanje, da bi se morala roditi kot deklica, sem v zgodnjem otroštvu potlačila v nezavedno in 42 let skušala živeti v vlogi, pripisani ob rojstvu. Spomin na deklico je potonil v pozabo, notranji nemir je ostal. Pehal me je v iskanje same sebe, ne da bi vedela, kaj točno iščem.

Življenje me je peljalo od študija do študija, skozi raznolike poklice in udejstvovanja, ki na videz nimajo nič skupnega. Študiju varstvoslovja sem dodala magisterij znanosti iz državnih in evropskih študij ter fakultativni študij transpersonalne psihoterapije in coachinga. Raziskovala sem različne tehnike in pristope, s katerimi si lahko pomagamo v iskanju osebnega napredka.

Poklicno pot sem začela kot novinarka in voditeljica dnevno-informativnih oddaj na Radiu Slovenija, jo nadaljevala v razvoju nepremičninskih projektov, za tem ustanovila podjetja za osebno in poslovno svetovanje, bila sem vodja Gasilske šole ter vodja Centra za obveščanje Republike Slovenije na Upravi RS za zaščito in reševanje. Poklicno in prostovoljno sem se udejstvovala doma in v tujini, med drugim sem bila leta 2021 vodja 2. odprave mednarodne misije za gašenje katastrofalnega požara v naravi v Severni Makedoniji. V vsem, kar sem počela, sem bila uspešna, a se kljub temu nisem našla.

Vztrajnost v iskanju sebe je obrodila sadove nekega decembrskega večera leta 2020. Spontan čustveni preboj je vnovič prebudil spoznanje o moji pravi spolni identiteti, ki sem ga v globine nezavednega potisnila v ranem otroštvu. Ta odrešilni moment je moj svet obrnil na glavo. Pred menoj je bila najtežja preizkušnja, na katero me je življenje pripravljalo 42 let. Vstopila sem v tranzicijo, v potrditev spola, ki ga od nekdaj doživljam v sebi. Vse, kar sem ustvarjala desetletja, se je čez noč sesulo v prah. V letu in pol, ki je sledilo, sem bila pogosto na robu obupa, večkrat sem razmišljala o samomoru, a kljub teži preizkušnje vztrajala. Življenje sem si z ženo in otroki postavila na novo, v novem okolju, z novimi ljudmi. Bilo je nepredstavljivo mučno, boleče in težko, vendar čez vse nagrajujoče.

Zdaj živim tako, kot sem že v otroštvu čutila, da bi bilo prav – kot ženska – iskreno in avtentično. Svojo zgodbo delim s svetom, vodim usposabljanja in delavnice za vzpostavitev vključujočih delovnih okolij za transspolne in druge LGBT+ osebe, kot profesionalna coachinja se posvečam predvsem ženskam, ki si želijo pristnega življenja in udejstvovanja v svojem poklicu. Vse to v želji, da bi vse_i, ki trčijo v takšne ali drugačne na videz nepremostljive izzive, našle_i pot do avtentičnega izražanja sebe ter življenja v družbi pravičnosti in enakosti.

Magistrirala sem na Pravni fakulteti v Ljubljani in svojo karierno pot kot pravna svetovalka pričela v pravni pisarni, ki deluje na področju gospodarskega ter finančnega prava. Svoje pravno znanje sem še dodatno poglobila kot pripravnica na civilnem in kazenskem sodišču. Z ustanovitvijo lastnega zavoda (Zavod Viden) ter nudenjem pravne pomoči ženskam, ki so žrtve nasilja, sem odkrila svojo strast do dela z ljudmi ter željo po nadaljevanju svoje kariere na področju HR managementa. Sedaj sem zaposlena v agenciji, specializirani za iskanje in izbiro strokovnih in vodilnih kadrov ter kadrovsko svetovanje upravam in kadrovskim službam.

Svojo karierno pot sem začela graditi v UniCredit Banka Slovenija d.d., kjer sem leta 2005 začela delati kot študentka v oddelku Poslovanje s podjetji. Kmalu za tem sem dobila prvo redno zaposlitev kot asistentka v tajništvu uprave. V UniCredit Banki sem spoznala veliko področij dela. Bila sem na različnih delovnih mestih; produktna specialistka, kartični specialist, projektna vodja, upravljavka s tveganji. Marca 2019 sem z veseljem sprejela izziv in delovno mesto Vodje kartičnega oddelka. Od maja 2021 pa delam kot strokovna sodelavka v Službi za varovanje. Letos, 2022 pa sem postala tudi Diversity, Equity and Inclusion ambasador v naši banki.

Ob službi sem uspešno zaključila podiplomski študij sociologije, študije spolov in uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo. To je bil tudi čas, ko sva si s partnerjem ustvarila družino treh otrok.

Pri delu in v življenju me zanima predvsem področje dela z ljudmi in enakovredno sprejemanje družbenih različnosti; to je tudi tema, ki sem jo obravnavala v svoji doktorski disertaciji in tema s katero se srečujem v vsakodnevnem življenju, saj je starejši sin zaradi cerebralne paralize težje gibalno oviran.

Delovno okolje in zasebno življenje sta me obogatila s smislom za organizacijo in delo z ljudmi, sposobnostjo natančnosti in hitrega odločanja ter projektnega dela v skupini ljudi. Imam veliko izkušenj z delom z ljudmi, organizacijo in vodenjem projektov. Navajena sem trdega dela in rada se ter sem se pripravljena hitro naučiti novih veščin.

Jasna je diplomirala na Fakulteti za družbene vede (UL), na programu Tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi ter se leta 2012 vpisala v magistrski študij smer Strateško tržno komuniciranje (FDV, UL), ki ga je uspešno zaključila leta 2014 (z zagovorom magistrskega dela z naslovom Izzivi množičnega financiranja med slovenskimi podjetniki: iskanje priložnosti na globalnem trgu ali ustvarjanje lastnih izkušenj?). Od 1. novembra 2016 do 1. oktobra 2020 je bila zaposlena kot mlada raziskovalka na Fakulteti za družbene vede, na interdisciplinarnem doktorskem študiju Humanistika in družboslovje, smer sociologija. Doktorirala je z delom Jezik in družbena (ne)enakost spolov na trgu delovne sile (2020), ki je bilo razglašeno za najboljši doktorat na Fakulteti za družbene vede (UL) v letu 2021.

Jasna je tudi avtorica knjige Spol in jezik (2021), ki je izšla pri Založbi FDV.

Projekti:

– mednarodni projekt EQPOWEREC – Enakost spolov pri razdelitvi ekonomske moči: razumevanje in preseganje ovir enakosti spolov pri odločanju v gospodarstvu (financer: Norveški finančni mehanizem); 2016

– analiza in poročilo Dostopnost trga dela za ženske in moške (financer: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti); 2016

– projekt Zgodnja in poklicna rehabilitacija v procesu vračanja na delo (financer: URI-Soča); 2020

– ECS: The impact of COVID-19 on workplace practices (financer: Eurofound); 2021.

– evalvacija nacionalnega strateškega dokumenta Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015-2020 (financer: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti); 2021.

Trenutno sodeluje na projektu Evropskega konzorcija za politične raziskave (ECPR), kjer skrbi za organizacijo mednarodne konference European Conference on Politics and Gender (https://ecpr.eu/Events/157). Je tudi članica uredniškega odbora revije Review of Economics and Economic Methodology (REEM).

Pedagoško je vpeta v izvajanje treh predmetov: Sociologija dela; Spol, jezik in moč; Kadrovska praksa.

Je tudi so-predstavnica Katedre za razvoj in menedžment organizacij in človeških virov za Alumni FDV in učiteljica tutorka na Katedri za razvoj in menedžment organizacij in človeških virov.  Od leta 2020 je tudi vodja Terminološke sekcije pri Slovenskem sociološkem društvu.

Svojo poklicno delo posvečam pravnemu varstvu človekovih pravic in okolja. Več kot 10 let kot direktorica PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. Moje strokovno delo se dotika več področij oz.pravic, ki jih ščitijo mednarodni dokumenti s področja človekovih pravic. Zanima me predvsem, kako doseči sistemske spremembe, skozi zakonodajo, politike in prakso. Delam na nacionalnih in mednarodnih projektih, sem avtorica več analiz in študij s področij mojega dela in certificirana tutorka Sveta Evrope za izobraževanje pravnih strokovnjakov na različnih področjih. Sem tudi članica upravnega odbora Agencije EU za temeljne pravice, članice več svetovalnih teles Vlade RS in članica upravnega odbora International Service for Human Rights.

V prostem času za revijo Grazia pišem kolumne s področja enakosti spolov in o aktualnih družbenih vprašanjih s pravnega vidika. Nikoli mi ni dolgčas.

Navdušena sem nad svojo službo, še bolj pa me navdušujeta moja dva najstnika.

California artist living and working in Slovenia since 2019. Currently working on poster design project for the municipality of Hrastnik.

Education:

2017-2019: BFA in Spatial Arts, summa cum laude, San Jose State University, San Jose, California

2015-2017: Associate degree in Studio Art, with highest honors, MIssion College, Santa Clara, California

Experience: Artist since 11 years of age. Practicing artist since 2008. Gallery shows throughout my educational career with 4 solo shows: Broken Icon, Visage, and my capstone BFA project, Deadly Valentine (2019).

Certifications: edX Verified Certificate for Drawing Nature, Science and Culture: Natural History Illustration 101 (March 2021)

Andreja Gomboc je bila rojena v Murski Soboti, stanuje v Ljubljani, dela v Ajdovščini.

Po diplomi in doktoratu iz fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je kot štipendistka programa Marie Skłodowska Curie raziskovala na Liverpool John Moores University v Veliki Britaniji.

Mednarodno sodelovanje je rdeča nit njenega raziskovalnega dela tudi po vrnitvi v Slovenijo. V letih 2004 – 2015 je pedagoško in raziskovalno delovala na Univerzi v Ljubljani, od leta 2015 je redna profesorica na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici in znanstvena svetnica v Centru za astrofiziko in kozmologijo.

Proučuje plimska raztrganja zvezd v bližini črnih lukenj, izbruhe sevanja gama in druge tranzientne pojave v vesolju ter orbitalno dinamiko satelitov. Je (so)avtorica več kot sto znanstvenih člankov v mednarodnih znanstvenih revijah, vodja projektov Evropske vesoljske agencije ESA, ocenjevalka opazovalnih predlogov za satelite NASA in ESA.
Vodi slovensko sodelovanje v projektu Observatorija Vere C. Rubin, ki bo pričel z opazovanji leta 2024 in bo v prvem letu delovanja videl več vesolja kot vsi dosedanji teleskopi skupaj.

Predava astrofizikalne predmete na vseh stopnjah študija.
Je soustanoviteljica GoChile – izobraževalnega teleskopa v Čilu, skupnega projekta Univerze v Novi Gorici in Astronomske revije Spika.

2007 – soprejemnica britanskega priznanja The Times Higher Award: Research Project of the Year
2015 – prejemnica Zoisovega priznanja
2016 – organizatorka prvega simpozija Mednarodne astronomske zveze v Sloveniji: Nova obzorja v astrofiziki črnih lukenj
od 2018 – predsednica slovenske Nacionalne komisije za astronomijo pri Mednarodni astronomski zvezi
od 2019 – predstavnica Slovenije v Evropskem astronomskem društvu
2021 – 2023: članica Division D (High Energy Phenomena and Fundamental Physics) Steering Committee pri Mednarodni astronomski zvezi
2021-2022: štipendistka programa Fulbright na University of Washington, ZDA

2019 – 2023: predsednica Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije
2018 – 2022: predsednica Komisije za enake možnosti na področju znanosti pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport
2019 – izbrana udeleženka ameriškega International Visitor Leadership Program-a: HiddenNoMore (Nič več skrite) – opolnomočenje žensk na področjih STEM

Kot komunikatorka, promotorka in populizatorka znanosti:
– je v okviru Mednarodnega leta astronomije 2009 vodila različne aktivnosti v Sloveniji, med njimi organizirala razstavo Od Zemlje do vesolja v Tivoliju,
– pripravlja poljudne članke in predavanja, prevaja poljudne astronomske vsebine,
– ureja spletni portalvvesolje.si (od 2011)
– predseduje komisiji za državno tekmovanje v znanju astronomije pri DMFA Slovenije (od 2009)
– je redna kolumnistka časopisa Delo (od 2018)
– si prizadeva za večje zavedanje o pomembnosti znanosti za sodoben način življenja in družbo, za enakost spolov, varno in vključujoče akademsko okolje, več študentk fizike in večji delež žensk na vodilnih in odločevalskih položajih v znanosti, širši družbi in v javnem življenju.

Sem raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Leedsu v Zdr. Kraljestvu, na univerzah v Stockholmu in Utrechtu ter na Inštitutu za novejšo zgodovino. Med 2019 in 2021 sem bila generalna direktorica za visoko šolstvo na MIZŠ.

Raziskujem, predavam in objavljam na področju delovnih razmerij, države blaginje in politične ekonomije, enakosti in vključenosti na trgu dela, ter razvijam nove metode mednarodnih analiz javnih in socialnih politik. Proučujem plačno vrzel, poklice prihodnosti, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja v mednarodni perspektivi, organizacijo dela, socialno trajnost, odprto znanost ter etiko umetne inteligence. Razvijam raziskovalne projekte vpliva pandemije na družbo, zlasti dolgega covida in ostalih obolenj, povezanih s kronično utrujenostjo, na trg dela in razmerja na trgu dela.

Sem članica številnih interdisciplinarnih raziskovalnih skupin in sodelujem s številnimi svetovnimi univerzami, z delodajalci, nevladnimi organizacijami in mediji. Od 2020 sem tudi članica slovenskega Sledilnika in Podnebnika in dolgoletna aktivna članica številnih družbeno-civilnih organizacij v Sloveniji in v tujini. Svetujem evropskim vladam in FTSE100 na področju enakosti, raznolikosti in vključenosti in javnih politik.

Sourejam znanstvene revije kot so Work, Employment & Society, International Journal of Care & Caring, the Journal of Family Studies, in Jrnl of Comparative Policy Analysis.

Redno pišem in komentiram za The Conversation, Guardian, Observer, Independent, Financial Times, Forbes, Bloomberg, Telegraph, The Times in Sunday Times ter za BBC.