Strokovnjakinje v kategoriji: seksizmi

  • Iva Babić
    Iva Babić

    {Name + first and last name: 1}

    Sem Iva Babić, igralka. Zaposlena sem v SNG Drami Ljubljana. Med svojim igralskim delom sem zaznala kako reproduciramo in utrjujemo vzorce, ki nas kot ženske tlačijo v pasivne in stereotipne vloge tako na odrih kot v življenju. Temu se želim odločno upreti.

     

    Igralka in borka za ozavescanje škodljivih vzorcev. Rojena leta 1976 v Beogradu. Diplomirala na AGRFT.
  • Mateja Gomboc
    Mateja Gomboc

    {Name + first and last name: 1}

    Sem pisateljica, prevajalka, profesorica slovenščine in italijanščine, mama, žena, prijateljica, Slovenka, Primorka, med tednom Ljubljančanka. Rada poučujem in sem med mladimi – sem profesorica na gimnaziji – in rada imam slovenski jezik – zato tudi pišem jezikovne priročnike. Prevajam iz italijanščine, zlasti leposlovne knjige za otroke in mladino. Še najraje pa sem pisateljica. Prisluhnem življenju, o njem razmišljam, potem pa ga prenesem v knjige. Rada imam življenje, boste videli v knjigah!

    Sem pisateljica, prevajalka in profesorica slovenščine in italijanščine, doma s Primorske, iz Vipavske doline, živim pa v Ljubljani.
    Poučujem na gimnaziji, tuje pa mi niso niti poklicne in strokovno-tehnične šole, saj imam tudi te delovne izkušnje. Skrb za dijake, ki se niso znašli v strukturah slovenskega jezika, me je privedla do pisanja jezikovnih priročnikov, ki jih je zdaj že prek 30. Za učbenik Slovenščina, po korakih do odličnega znanja sem leta 2019 na Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado za najlepše oblikovan priročnik. Učbeniki in delovni zvezki Besede 1-5 so na šolskih klopeh poklicnih in poklicno-tehničnih šol že od leta 2000.
    Kot profesorica sem dnevno med mladimi. Skupaj z njimi tudi sama rastem in se učim, kajti mladostnik je v najintenzivnejši dobi odraščanja in mi, ki smo njihovi sopotniki, moramo rasti z njimi, jih čutiti, jim prisluhniti in se tudi od njih učiti. Mnogo bolečih zgodb me je že prizemljilo, da vedno znova odgovarjam na izzive, ki mi jih dajejo, predvsem pa krepijo mojo ljubezen in spoštovanje do njih.
    Kot prevajalka (in tudi članica Društva slovenskih književnih prevajalcev) prevajam zlasti iz italijanščine. V zbirki mojih prevedenih del so predvsem otroški in mladinski romani, spominska alpinistična literatura in strokovne knjige.
    Predvsem pa sem – kot sem navedla na prvem mestu – pisateljica. Pišem za otroke, mladostnike in odrasle. Podpisana sem na 16 knjigah. Ustvarjam pravljice, kratke zgodbe in romane. Pišem o veselih, zabavnih trenutkih vsakdana, pa tudi o težkih, mračnih, na videz brezizhodnih situacijah, ki jih skušam najti pot k svetlobi. Moja ustvarjalnost je taka, kot sem jaz: ob hudih življenjskih preizkušnjah sem dala pot svoji žalosti, jezi, bolečini, hkrati pa delala drobne korake naprej – in zmogla. V to neomajno verjamem, zato sem večna iskalka dobrega, pozitivnega, sočutnega, prijaznega. Za svoj mladinski (ali bolje: medvrstniški) roman Balada o drevesu sem leta 2022 dobila desetnico, nagrado, ki jo za najboljši roman podeljuje Društvo slovenskih pisateljev (katerega članica tudi sem). Tudi ta roman razgalja bolečo izkušnjo, s katero se soočajo mladi: Ada, nadarjena violinistka, žaluje po samomoru svojega fanta Majka. Bolečino deli z mlajšo sestro, prijateljico, Majkovimi bližnjimi, predvsem pa s svojo violino. In – kot jaz – dela drobne korake naprej. Kajti Ada je ostala in bo živela naprej, mora živeti naprej!
    Čez kakšen mesec dni, septembra 2023, pa bo luč sveta zagledal roman Gorica, nova. V njem sem potovala skozi svoje otroštvo in mladost, šla pa tudi veliko globlje v zgodovino – v čas, ko je Gorica bila sprva ena sama, nato razdeljena, potem pa je na njenem desnem boku začela nastajati nova, Nova Gorica. Veselim se romana, zlasti pa bralcev!
  • Kristina Radej, veleposlanica
    Kristina Radej, veleposlanica

    {Name + first and last name: 1}

    Sem diplomirana univerzitetna sociologinja. Diplomatsko kariero sem opravljala v Pekingu, Teheranu in Sao Paulu. To so okolja, kjer so človeška varnost, centri različnih moči in zlorab izzivi za resno diplomatsko delo z vsemi mehkimi in drugimi oblikami diplomatskih orodij. To so izzivi, ki se jim ne bi nikoli odrekla.
    Diplomatsko delo zame ni služba, je način življenja.

     

    Rojena sem 11.9.1967 v Zasavju.
    Leta 1993 sem diplomirala na FDV, Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, smer sociologija. Izobraževala sem se, med drugim, na področjih političnega marketinga, socialne psihologije, MVO in zlorabah otrok.
    Od leta 1995 sem zaposlena v državni upravi. V diplomaciji sem službovala na Kitajskem, dva mandata v Iranu in v Braziliji.
    Na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije sem doslej pokrivala politično varnostna vprašanja, globalne izzive in razporeditev moči v mednarodnem okolju, človekove pravice, predvsem pravice otrok in ranljivejših skupin v različnih okoljih.
  • dr. Sonja Robnik
    dr. Sonja Robnik

    dr. Sonja Robnik - ONA VE -

    Doktorica sociologije, ki se vso svojo delovno in znanstveno kariero ukvarja z različnimi vidiki delovnih okolij. Organizacijam svetuje, kako krepiti dobre odnose, zadovoljstvo in dobro počutje na delovnem mestu. Zlasti zato, da slabi odnosi ne bi vodili v trpinčenje (mobbing), spolno nadlegovanje in nadlegovanje. O teh temah predava, vodi delavnice, svetuje delodajalcem in sindikatom, jih raziskuje in o njih piše.
    Praksa dela na področju nasilja na delovnem mestu me je pripeljala do zaključka, da je glavni ‘vir vsega zla’ pomanjkanje ukvarjanja z ljudmi, z njihovimi potrebami in pričakovanji. Dodajmo temu še slabo komunikacijo in hitro pridemo do zaključka, da je marsikatero delovno okolje tempirana bomba, ki samo čaka, da se razpoči in za sabo pusti opustošenje v smislu visoke fluktuacije kadra, nezadovoljstva, slabe motivacije, nizke učinkovitosti, razrušenih medosebnih odnosov in celo medosebnega nasilja.
    Zanimalo me je, ali se da vse to preprečiti, in odgovor sem našla v pozitivni psihologiji ter njenih podpodročjih, ki ponujajo številna orodja za krepitev psihološke odpornosti, zadovoljstvo s sabo in lastnim življenjem (kar je eden predpogojev, da na delovnem mestu ne širimo virusa večnega nerganja in nezadovoljstva) in graditev kakovostnih medosebnih odnosov.

    Področje pozitivne psihologije
    – certificirana trenerka pozitivne psihologije
    – certificirana trenerka vrlin
    – certificirana učiteljica meditacije in čuječnosti

    Področje trpinčenja (mobbing), spolnega nadlegovanja in nadlegovanja na delovnem mestu:
    – izvajanje usposabljanj delodajalcev, sindikatov … za preventivno delovanje in obravnavo primerov
    – svetovanje delodajalcem in sindikatom – priprava internih aktov s področja varovanja dostojanstva na delovnem mestu, svetovanje s področja celostnega pristopa
    – predavanja in delavnice za različne ciljne skupine
    – pisanje člankov, ozaveščevalnih gradiv, smernic
    – sodelovanje s stanovskimi združenji in sindikati
    – izvajanje raziskav
    – občasno svetovanje žrtvam teh vrst nasilja

    Objave (izbor):
    Robnik, Sonja (2023). Ocenjevanje tveganja za varnost in zdravje pri delu z vidika raznolikosti : smernice za upoštevanje raznolikosti.
    Lešnik Mugnaioni, Doroteja, Sonja Robnik, Darinka Klemenc in Irena Špela Cvetežar (ur.): Nasilje. NE! Priročnik za obravnavo nasilja v zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih. (sourednica in avtorica poglavij: Obravnava spolnega nadlegovanja in nadlegovanja zaradi spola, Obravnava trpinčenja, Obravnava spletnega nasilja)
    Robnik, Sonja (2022): Delo na domu. Vidik varnosti in zdravja pri delu. Rezultati raziskave Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
    Robnik, Sonja (2021): Priporočila za obravnavo spletnega nasilja. V: Utrip XXIX(3), 47-54
    Robnik, Sonja (2021): Priporočila za obravnavo spolnega nadlegovanja in nadlegovanja zaradi spola na delovnem mestu. V: Utrip XXIX (1), 43-50
    Robnik, Sonja (2019): Priporočila za obravnavo trpinčenja na delovnem mestu. V: Utrip XXVII (9), 51-58.
    Robnik, Sonja (2019): Senčne plati feminizacije poklica: ali se lahko zgodijo tudi prevajanju? V: Bela knjiga o prevajanju 2018 (ur. Barbara Pregelj). Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev.
    Robnik, Sonja (2017): “Imej, no, malo smisla za humor!” Pogled od zunaj na spolno nadlegovanje v zdravstveni negi. V: Utrip XXV (9), 25-26.
    Robnik, Sonja (2017): (Ne)plačano delo: zakaj je uravnoteženost nujna in kako jo doseči? V: Usklajevanje dela in družine. Regijski pregled in smernice, 21-28. Ljubljana: Združenje delodajalcev Slovenije.
    Robnik, Sonja (2016): Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba. Pregled razvoja na področju enakosti spolov v Sloveniji, 1991-2006. Ljubljana: MDDSZ.
    Robnik, Sonja (2015): Transparentnost in nediskriminacija pri kadrovanju: načeloma da, v praksi pa … V Faganel, Anisa et al. (ur.): Vključi vse: zbornik za enake možnosti v vodenju. Ljubljana: Združenje Manager.
    Robnik, Sonja (2015): Enakost spolov na mestih odločanja – pomen transparentnega kadrovanja. Ljubljana: MDDSZ.
    Robnik, Sonja (2013): Trpinčenje: spolna neenakost in vloga organizacije. Doktorska disertacija. Ljubljana: FDV.
    Robnik, Sonja (2012): Teoretski koncepti, družboslovne raziskave ter pojav trpinčenja med in nad zaposlenimi v zdravstveni negi. Obzornik zdravstvene nege, 46(2), 127-136.
    Robnik, Sonja (2012): Zdravstvena nega potrebuje dostojanstvo in dostojanstvo potrebuje nego. Utrip, XX (2), 14-15.
    Robnik, Sonja (2011): Merilo »ne spol, ampak sposobnost«. MQ, 18, 16-17. Ljubljana: Združenje Manager.
    Robnik, Sonja (2010): Trpinčenje na delovnem mestu: ko je pekel sinonim za službo. Utrip, XVIII(10), 14-15.
    Robnik, Sonja (2009): (Ne)Razumljeni NE?! Spolno nadlegovanje in nadlegovanje zaradi spola na delovnem mestu. Ljubljana: i2.

    Kraj bivanja:
    Kamnik
  • mag. Lia Bordon
    mag. Lia Bordon

    mag. Lia Bordon - ONA VE - Lia Bordon Ona Ve

    Sem mag. Lia Bordon, coachinja za ženske, psihoterapevtka, predavateljica, zagovornica transspolnih oseb, LGBT+ osebnost leta 2023. Po izobrazbi sem magistrica znanosti iz državnih in evropskih študij ter diplomirana varstvoslovka. Fakultativno sem doštudirala transpersonalno psihoterapijo in coaching. Predvsem pa sem ženska, žena in mati z neobičajno življenjsko zgodbo. Iz nje črpam znanja, izkušnje in navdih, s katerimi pomagam tistim, ki trčijo v na videz nepremostljive izzive življenja.
    Moja posebnost je, da sem sem se rodila kot ženska, ki ji je bil ob rojstvu pripisan moški spol. Spoznanje, da bi se morala roditi kot deklica, sem v zgodnjem otroštvu potlačila v nezavedno in 42 let skušala živeti v vlogi, pripisani ob rojstvu. Spomin na deklico je potonil v pozabo, notranji nemir je ostal. Pehal me je v iskanje same sebe, ne da bi vedela, kaj točno iščem.

    Življenje me je peljalo od študija do študija, skozi raznolike poklice in udejstvovanja, ki na videz nimajo nič skupnega. Študiju varstvoslovja sem dodala magisterij znanosti iz državnih in evropskih študij ter fakultativni študij transpersonalne psihoterapije in coachinga. Raziskovala sem različne tehnike in pristope, s katerimi si lahko pomagamo v iskanju osebnega napredka.

    Poklicno pot sem začela kot novinarka in voditeljica dnevno-informativnih oddaj na Radiu Slovenija, jo nadaljevala v razvoju nepremičninskih projektov, za tem ustanovila podjetja za osebno in poslovno svetovanje, bila sem vodja Gasilske šole ter vodja Centra za obveščanje Republike Slovenije na Upravi RS za zaščito in reševanje. Poklicno in prostovoljno sem se udejstvovala doma in v tujini, med drugim sem bila leta 2021 vodja 2. odprave mednarodne misije za gašenje katastrofalnega požara v naravi v Severni Makedoniji. V vsem, kar sem počela, sem bila uspešna, a se kljub temu nisem našla.

    Vztrajnost v iskanju sebe je obrodila sadove nekega decembrskega večera leta 2020. Spontan čustveni preboj je vnovič prebudil spoznanje o moji pravi spolni identiteti, ki sem ga v globine nezavednega potisnila v ranem otroštvu. Ta odrešilni moment je moj svet obrnil na glavo. Pred menoj je bila najtežja preizkušnja, na katero me je življenje pripravljalo 42 let. Vstopila sem v tranzicijo, v potrditev spola, ki ga od nekdaj doživljam v sebi. Vse, kar sem ustvarjala desetletja, se je čez noč sesulo v prah. V letu in pol, ki je sledilo, sem bila pogosto na robu obupa, večkrat sem razmišljala o samomoru, a kljub teži preizkušnje vztrajala. Življenje sem si z ženo in otroki postavila na novo, v novem okolju, z novimi ljudmi. Bilo je nepredstavljivo mučno, boleče in težko, vendar čez vse nagrajujoče.

    Zdaj živim tako, kot sem že v otroštvu čutila, da bi bilo prav – kot ženska – iskreno in avtentično. Svojo zgodbo delim s svetom, vodim usposabljanja in delavnice za vzpostavitev vključujočih delovnih okolij za transspolne in druge LGBT+ osebe, kot profesionalna coachinja se posvečam predvsem ženskam, ki si želijo pristnega življenja in udejstvovanja v svojem poklicu. Vse to v želji, da bi vse_i, ki trčijo v takšne ali drugačne na videz nepremostljive izzive, našle_i pot do avtentičnega izražanja sebe ter življenja v družbi pravičnosti in enakosti.

  • Špela Mihelin
    Špela Mihelin

    {Name + first and last name: 1}

    Sem mlada pravnica, ki se stalno sprašuje, kako lahko s svojim znanjem svet spremeni vsaj malce na bolje.

    Magistrirala sem na Pravni fakulteti v Ljubljani in svojo karierno pot kot pravna svetovalka pričela v pravni pisarni, ki deluje na področju gospodarskega ter finančnega prava. Svoje pravno znanje sem še dodatno poglobila kot pripravnica na civilnem in kazenskem sodišču. Z ustanovitvijo lastnega zavoda (Zavod Viden) ter nudenjem pravne pomoči ženskam, ki so žrtve nasilja, sem odkrila svojo strast do dela z ljudmi ter željo po nadaljevanju svoje kariere na področju HR managementa. Sedaj sem zaposlena v agenciji, specializirani za iskanje in izbiro strokovnih in vodilnih kadrov ter kadrovsko svetovanje upravam in kadrovskim službam.

  • Dr. Nina Tuš Špilak
    Dr. Nina Tuš Špilak

    Dr. Nina Tuš Špilak - ONA VE - SC6 8298 1

    Sem radovedna in vedoželjna ženska, mama treh živahnih otrok, žena, sestra, prijateljica, doktorica znanosti sociologije, Diversity, equity & inclusion ambasador v našem podjetju in še mnogo več.
    Različnost, vključenost in zagotavljanje enakih možnosti za vse so načela, ki me vodijo tako v osebnem kot profesionalnem življenju.
    Verjamem v enakost, ker menim, da lahko ob praznovanju razlik med ljudmi dosežemo najboljše rezultate. V tem smislu je delo z ljudmi moja največja strast in motivacija.
    Svojo karierno pot sem začela graditi v UniCredit Banka Slovenija d.d., kjer sem leta 2005 začela delati kot študentka v oddelku Poslovanje s podjetji. Kmalu za tem sem dobila prvo redno zaposlitev kot asistentka v tajništvu uprave. V UniCredit Banki sem spoznala veliko področij dela. Bila sem na različnih delovnih mestih; produktna specialistka, kartični specialist, projektna vodja, upravljavka s tveganji. Marca 2019 sem z veseljem sprejela izziv in delovno mesto Vodje kartičnega oddelka. Od maja 2021 pa delam kot strokovna sodelavka v Službi za varovanje. Letos, 2022 pa sem postala tudi Diversity, Equity and Inclusion ambasador v naši banki.

    Ob službi sem uspešno zaključila podiplomski študij sociologije, študije spolov in uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo. To je bil tudi čas, ko sva si s partnerjem ustvarila družino treh otrok.

    Pri delu in v življenju me zanima predvsem področje dela z ljudmi in enakovredno sprejemanje družbenih različnosti; to je tudi tema, ki sem jo obravnavala v svoji doktorski disertaciji in tema s katero se srečujem v vsakodnevnem življenju, saj je starejši sin zaradi cerebralne paralize težje gibalno oviran.

    Delovno okolje in zasebno življenje sta me obogatila s smislom za organizacijo in delo z ljudmi, sposobnostjo natančnosti in hitrega odločanja ter projektnega dela v skupini ljudi. Imam veliko izkušenj z delom z ljudmi, organizacijo in vodenjem projektov. Navajena sem trdega dela in rada se ter sem se pripravljena hitro naučiti novih veščin.

  • dr. Jasna Mikić Ljubi
    dr. Jasna Mikić Ljubi

    dr. Jasna Mikić Ljubi

    Docentka in raziskovalka na Fakulteti za družbene vede (Univerza v Ljubljani). Raziskovalno se ukvarja s temami spola (enakost spolov, seksizem, feminizem), jezika (seksistični jezik/raba jezika) in trgom delovne sile (prekarnost). V svoje delo vključuje tudi nove raziskovalne metode, ki so del področja drugih znanosti (nevroznanosti).

     

    Jasna je diplomirala na Fakulteti za družbene vede (UL), na programu Tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi ter se leta 2012 vpisala v magistrski študij smer Strateško tržno komuniciranje (FDV, UL), ki ga je uspešno zaključila leta 2014 (z zagovorom magistrskega dela z naslovom Izzivi množičnega financiranja med slovenskimi podjetniki: iskanje priložnosti na globalnem trgu ali ustvarjanje lastnih izkušenj?). Od 1. novembra 2016 do 1. oktobra 2020 je bila zaposlena kot mlada raziskovalka na Fakulteti za družbene vede, na interdisciplinarnem doktorskem študiju Humanistika in družboslovje, smer sociologija. Doktorirala je z delom Jezik in družbena (ne)enakost spolov na trgu delovne sile (2020), ki je bilo razglašeno za najboljši doktorat na Fakulteti za družbene vede (UL) v letu 2021.

    Jasna je tudi avtorica knjige Spol in jezik (2021), ki je izšla pri Založbi FDV.

    Projekti:

    – mednarodni projekt EQPOWEREC – Enakost spolov pri razdelitvi ekonomske moči: razumevanje in preseganje ovir enakosti spolov pri odločanju v gospodarstvu (financer: Norveški finančni mehanizem); 2016

    – analiza in poročilo Dostopnost trga dela za ženske in moške (financer: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti); 2016

    – projekt Zgodnja in poklicna rehabilitacija v procesu vračanja na delo (financer: URI-Soča); 2020

    – ECS: The impact of COVID-19 on workplace practices (financer: Eurofound); 2021.

    – evalvacija nacionalnega strateškega dokumenta Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015-2020 (financer: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti); 2021.

    Trenutno sodeluje na projektu Evropskega konzorcija za politične raziskave (ECPR), kjer skrbi za organizacijo mednarodne konference European Conference on Politics and Gender (https://ecpr.eu/Events/157). Je tudi članica uredniškega odbora revije Review of Economics and Economic Methodology (REEM).

    Pedagoško je vpeta v izvajanje treh predmetov: Sociologija dela; Spol, jezik in moč; Kadrovska praksa.

    Je tudi so-predstavnica Katedre za razvoj in menedžment organizacij in človeških virov za Alumni FDV in učiteljica tutorka na Katedri za razvoj in menedžment organizacij in človeških virov.  Od leta 2020 je tudi vodja Terminološke sekcije pri Slovenskem sociološkem društvu.

  • Katarina Bervar Sternad
    Katarina Bervar Sternad

    Katarina Bervar Sternad

    Sem pravnica, zagovornica človekovih pravic z jasno vizijo, kako bi morala na tem področju delovata država. Moj cilj je, da čim več ljudi prepričam v to.

     

    Svojo poklicno delo posvečam pravnemu varstvu človekovih pravic in okolja. Več kot 10 let kot direktorica PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. Moje strokovno delo se dotika več področij oz.pravic, ki jih ščitijo mednarodni dokumenti s področja človekovih pravic. Zanima me predvsem, kako doseči sistemske spremembe, skozi zakonodajo, politike in prakso. Delam na nacionalnih in mednarodnih projektih, sem avtorica več analiz in študij s področij mojega dela in certificirana tutorka Sveta Evrope za izobraževanje pravnih strokovnjakov na različnih področjih. Sem tudi članica upravnega odbora Agencije EU za temeljne pravice, članice več svetovalnih teles Vlade RS in članica upravnega odbora International Service for Human Rights.

    V prostem času za revijo Grazia pišem kolumne s področja enakosti spolov in o aktualnih družbenih vprašanjih s pravnega vidika. Nikoli mi ni dolgčas.

    Navdušena sem nad svojo službo, še bolj pa me navdušujeta moja dva najstnika.

  • Melinda Hajdin
    Melinda Hajdin

    Melinda Hajdin

    Painter, sculptor, writer of Slovenian-American descent. Born in California. Now living in Slovenia. English is my primary language. BFA in Spatial Arts from San Jose State University. Mobility impaired. Full of opinions about various and sundry. Things I care about: justice, both social and economic; aesthetics; accessibility for the disabled; compassion for animals; and protecting nature. Things I don’t care about: sports and fashion.

    California artist living and working in Slovenia since 2019. Currently working on poster design project for the municipality of Hrastnik.

    Education:

    2017-2019: BFA in Spatial Arts, summa cum laude, San Jose State University, San Jose, California

    2015-2017: Associate degree in Studio Art, with highest honors, MIssion College, Santa Clara, California

    Experience: Artist since 11 years of age. Practicing artist since 2008. Gallery shows throughout my educational career with 4 solo shows: Broken Icon, Visage, and my capstone BFA project, Deadly Valentine (2019).

    Certifications: edX Verified Certificate for Drawing Nature, Science and Culture: Natural History Illustration 101 (March 2021)

  • prof. dr. Andreja Gomboc
    prof. dr. Andreja Gomboc

    prof. dr. Andreja Gomboc

    Redna profesorica za astronomijo in raziskovalka na Univerzi v Novi Gorici.
    Članica več mednarodnih kolaboracij na področju astrofizike (Observatorij Vere C. Rubin, Gaia, Theseus, Hermes-SP idr.).
    Predsednica Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije,
    predsednica Komisije za enake možnosti na področju znanosti pri MIZŠ,
    predsednica tekmovanja v znanju astronomije pri DMFA Slovenije,
    urednica spletnega Portala v vesolje,
    soustanoviteljica izobraževalnega projekta GoChile.

     

    Andreja Gomboc je bila rojena v Murski Soboti, stanuje v Ljubljani, dela v Ajdovščini.

    Po diplomi in doktoratu iz fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je kot štipendistka programa Marie Skłodowska Curie raziskovala na Liverpool John Moores University v Veliki Britaniji.

    Mednarodno sodelovanje je rdeča nit njenega raziskovalnega dela tudi po vrnitvi v Slovenijo. V letih 2004 – 2015 je pedagoško in raziskovalno delovala na Univerzi v Ljubljani, od leta 2015 je redna profesorica na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici in znanstvena svetnica v Centru za astrofiziko in kozmologijo.

    Proučuje plimska raztrganja zvezd v bližini črnih lukenj, izbruhe sevanja gama in druge tranzientne pojave v vesolju ter orbitalno dinamiko satelitov. Je (so)avtorica več kot sto znanstvenih člankov v mednarodnih znanstvenih revijah, vodja projektov Evropske vesoljske agencije ESA, ocenjevalka opazovalnih predlogov za satelite NASA in ESA.
    Vodi slovensko sodelovanje v projektu Observatorija Vere C. Rubin, ki bo pričel z opazovanji leta 2024 in bo v prvem letu delovanja videl več vesolja kot vsi dosedanji teleskopi skupaj.

    Predava astrofizikalne predmete na vseh stopnjah študija.
    Je soustanoviteljica GoChile – izobraževalnega teleskopa v Čilu, skupnega projekta Univerze v Novi Gorici in Astronomske revije Spika.

    2007 – soprejemnica britanskega priznanja The Times Higher Award: Research Project of the Year
    2015 – prejemnica Zoisovega priznanja
    2016 – organizatorka prvega simpozija Mednarodne astronomske zveze v Sloveniji: Nova obzorja v astrofiziki črnih lukenj
    od 2018 – predsednica slovenske Nacionalne komisije za astronomijo pri Mednarodni astronomski zvezi
    od 2019 – predstavnica Slovenije v Evropskem astronomskem društvu
    2021 – 2023: članica Division D (High Energy Phenomena and Fundamental Physics) Steering Committee pri Mednarodni astronomski zvezi
    2021-2022: štipendistka programa Fulbright na University of Washington, ZDA

    2019 – 2023: predsednica Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije
    2018 – 2022: predsednica Komisije za enake možnosti na področju znanosti pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport
    2019 – izbrana udeleženka ameriškega International Visitor Leadership Program-a: HiddenNoMore (Nič več skrite) – opolnomočenje žensk na področjih STEM

    Kot komunikatorka, promotorka in populizatorka znanosti:
    – je v okviru Mednarodnega leta astronomije 2009 vodila različne aktivnosti v Sloveniji, med njimi organizirala razstavo Od Zemlje do vesolja v Tivoliju,
    – pripravlja poljudne članke in predavanja, prevaja poljudne astronomske vsebine,
    – ureja spletni portalvvesolje.si (od 2011)
    – predseduje komisiji za državno tekmovanje v znanju astronomije pri DMFA Slovenije (od 2009)
    – je redna kolumnistka časopisa Delo (od 2018)
    – si prizadeva za večje zavedanje o pomembnosti znanosti za sodoben način življenja in družbo, za enakost spolov, varno in vključujoče akademsko okolje, več študentk fizike in večji delež žensk na vodilnih in odločevalskih položajih v znanosti, širši družbi in v javnem življenju.

  • Dr Jana Javornik
    Dr Jana Javornik

    Dr Jana Javornik - ONA VE -

    Sem raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Leedsu v Zdr. Kraljestvu. Med 2019 in 2021 sem bila generalna direktorica za visoko šolstvo na MIZŠ. Sem članica številnih interdisciplinarnih raziskovalnih skupin, covid-19 Sledilnika in Podnebnika ter dolgoletna aktivna članica številnih družbeno-civilnih organizacij v Sloveniji in v tujini.
    Sem raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Leedsu v Zdr. Kraljestvu. Med 2019 in 2021 sem bila generalna direktorica za visoko šolstvo na MIZŠ.

    Raziskujem, predavam in objavljam na področju delovnih razmerij, države blaginje in politične ekonomije, enakosti in vključenosti na trgu dela, ter razvijam nove metode mednarodnih analiz javnih in socialnih politik. Proučujem plačno vrzel, poklice prihodnosti, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja v mednarodni perspektivi, organizacijo dela, socialno trajnost, odprto znanost ter etiko umetne inteligence. Razvijam raziskovalne projekte vpliva pandemije na družbo, zlasti dolgega covida in ostalih obolenj, povezanih s kronično utrujenostjo, na trg dela in razmerja na trgu dela.

    Sem članica številnih interdisciplinarnih raziskovalnih skupin in sodelujem s številnimi svetovnimi univerzami, z delodajalci, nevladnimi organizacijami in mediji. Od 2020 sem tudi članica slovenskega Sledilnika in Podnebnika in dolgoletna aktivna članica številnih družbeno-civilnih organizacij v Sloveniji in v tujini. Svetujem evropskim vladam in FTSE100 na področju enakosti, raznolikosti in vključenosti in javnih politik.

    Sourejam mednarodne znanstvene revije in pišem in komentiram za The Conversation, Guardian, Observer, Independent, Financial Times, Forbes, Bloomberg, Telegraph, The Times in Sunday Times, BBC in Večer.

    Kraj bivanja:
    London