Strokovnjakinje v kategoriji: pay gap/razlike v plačilu

  • Špela Mihelin
    Špela Mihelin

    {Name + first and last name: 1}

    Sem mlada pravnica, ki se stalno sprašuje, kako lahko s svojim znanjem svet spremeni vsaj malce na bolje.

    Magistrirala sem na Pravni fakulteti v Ljubljani in svojo karierno pot kot pravna svetovalka pričela v pravni pisarni, ki deluje na področju gospodarskega ter finančnega prava. Svoje pravno znanje sem še dodatno poglobila kot pripravnica na civilnem in kazenskem sodišču. Z ustanovitvijo lastnega zavoda (Zavod Viden) ter nudenjem pravne pomoči ženskam, ki so žrtve nasilja, sem odkrila svojo strast do dela z ljudmi ter željo po nadaljevanju svoje kariere na področju HR managementa. Sedaj sem zaposlena v agenciji, specializirani za iskanje in izbiro strokovnih in vodilnih kadrov ter kadrovsko svetovanje upravam in kadrovskim službam.

    Spoznajte jo
  • mag. Polona Šafarič Tepeš
    mag. Polona Šafarič Tepeš

    {Name + first and last name: 1}

    Doktorska kandidatka ki je raziskave na raku opravljala na Cold Spring Harbor Laboratory v New Yorku, domu 8 Nobelovih nagrajencev. 2021 je bila imenovana za strokovno sodelavko Royal Academy of Science International Trust, s posvetovalnim statusom pri ECOSOC Združenih narodov, kjer sodeluje pri programih zagotavljanja verodostojnih znanstvenih nasvetov ter oblikovanju znanstvene politike pri spolni enakopravnosti v znanosti. Je aktivna članica društva VTIS ter povezovanja Slovenk po svetu.

     

    Sem doktorska kandidatka in raziskovalka na področju onkologije in sem svoje študije opravljala na Cold Spring Harbor Laboratoriju. Moj raziskovalni fokus je molekularna biologija, genetika in epigenetika raka ter pristopi precizne medicine pri njihovem zdravjenju. Preučevala sem mehanizme odpornosti rakavih celic na tarčne terapije pri EGFR-Tki-odpornih bolnikih s pljučnim rakom z objavljenim člankom (Safaric Tepes, 2021, eLife), do optimizacije uporabe metode CRISPR-(dd)Cas9 ki omogoča temporalno kontrolo delovanja Cas9 (Safaric Tepes, 2021, JoVE). V zadnji raziskavi pa sem razvila elaborat (Safaric Tepes, 2021, Nature LI) za preučevanje redkih tumorjev, ki jih poganja genska fuzija, kot je mezenhimski hondrosarkom, kjer sem identificirala in potrdila nove možnosti zdravljenja z že registriranim zdravilom Imatinib.

    S svojim delom sem lansko leto bila častna panelistka na srečanju C3 US-Arab Healthcare and Business Summit v NYC v sklopu s področja preprečevanja in zdravljenja raka, organiziranega s strani prestolonaslednika in bahreinskega premiera Salman bin Hamad Al Khalifa. Z delom o odpornosti pljučnega raka pa sem postala ena od finalistk nagrade KRKINIH nagrad 2021. S strani Svetovnega Slovenskega Kongresa pa sem bila zaradi dela v v precizni medicini vabljena panelistka na konferenco slovenskih zdravnikov iz sveta (2021), kjer sem predstavila svoja odkritja.

    Poleg znanstvenice sem zagovornica sistemskih sprememb pri enakosti spolov v znanosti. Januarja 2021 sem postala strokovna sodelavka pri Royal Academy of Science International Trust, mednarodne organizacije, ki ima posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem Svetu Združenih narodov, pod vodstvom HRH Princess dr. Nisreen El-Hashemite, kjer sodelujem pri programih zagotavljanja verodostojnih znanstvenih nasvetov ter oblikovanju znanstvene politike predvsem na področju spolne enakopravnosti v znanosti na sedežu Združenih narodov v New Yorku. Poleg tega sem v sodelovanju s Slovensko misijo pri Združenih narodih bila aktivno vključena v ozaveščanje pomena povečanja števila deklet in žensk v znanosti na mednarodnih konferencah v ZN v letih 2020, 2021 in 2022 ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti, 11. februarja. Ob sodelovanju z bivšo veleposlanico Darjo Bavdaž Kuret pa sva organizirali prvo strokovno ekskurzijo veleposlanikov držav članic pri ZN na ogled Cold Spring Harbor Laboratorija, predstavitev novih tehnologij in znanstvenikov. Poleg tujine sem tudi aktivna doma in pri povezovanju Slovenk po svetu in razširjanju znanja. Kot aktivna članica društva VTIS organiziram dogodke in okrogle mize za povezovanje Slovenk po svetu z namenom osveščanja problema spolne neenakopravnosti v strokovnem prostoru in kako zmanjšati vrzel med spoloma. Letos pa sem predavateljica na TEDxLjubljana z namenom razširjanja znanja o genetiki raka in novih možnosti zdravljenja. Za več informacij in kontakt na Linkedin: www.linkedin.com/in/polonast

    Spoznajte jo
  • mag. Martina Resnik
    mag. Martina Resnik

    mag. Martina Resnik - ONA VE -

    Po profesiji sem magistrica ekonomije in se ukvarjam pretežno z naslednjimi področji dela: kontroling, poslovni procesi, digitalizacija poslovnih procesov, projektno vodenje, svetovanje, davki. Sem zelo motivirana in delavna oseba ter pripravljena sprejemati odgovornost, organizirana in disciplinirana, kar mi omogoča dobro organiziranost lastnega dela in dela najbližjih. Hkrati sem predvsem proaktivno delujoča in uživam v analitičnem raznovrstnem delu
    Svoje prve izkušnje sem pridobivala kot samostojna svetovalka za ERP sistem SAP pri različnih naročnikih (gospodarske družbe, javni zavodi, banke…) in sicer za področje kontrolinga, poslovnega poročanja, izdelovanja poslovnih izkazov, spremljanje projektov in investicij ter povezovanja procesov med poslovnimi funkcijami. V nadaljevanju sem izkušnje in znanja razširila skozi delo v srednje velikem podjetju kot direktorica sektorja za finance in ekonomiko, kjer sem poleg ekonomsko – finančnega dela pridobila izkušnje še s področja managiranja in vodenja ljudi, ključnih finančnih aktivnosti, javnih razpisov in pridobivanja nepovratnih sredstev in računovodsko – revizijsko poglobljeno znanje. Bila sem tudi del poslovodstva, kjer smo odločali o ključnih strateških kot tudi operativnih aktivnostih. Odgovorna sem bila tudi za izpeljavo več projektov znotraj podjetja (kot npr. optimizacija nabavnega procesa, racionalizacija dobaviteljeve skupine in verige, izvedba notranjih in zunanjih presoj po ISO standardih, postavitev točk beleženja časa pri tehnoloških procesih, …). Vse naštete naloge smo izvajali z uporabo različnih informacijskih sistemov, ki jih z veseljem dnevno uporabljam in sledim vsem možnim digitalizacijskim napredkom (modeliranje, odločitveni sistemi in poslovna inteligenca). Nadaljnje izkušnje pa sem poglobila še na področju vodenja velikih projektov, kjer je potrebno multidisciplinarno delovanje, poznavanje široke palete procesov, dobro delo z ljudmi, vodenje večjega števila ljudi, obvladovanje konfliktov in časovnih pritiskov, izredna organizacija časa in sestankov, vodenje in priprava projektne in razpisne dokumentacije ter poročanje na najvišjem nivoju. Trenutno delam v javnem sektorju, kjer se srečujem z večjim številom izzivov in ugotavljam, da se delovanje javnega sektorja in gospodarstva res močno razlikuje. Največ izzivov je na plačnem sistemu, ki žal ni dober, produktivnosti in obsegu dela.

    Imam torej večletne izkušnje s področja poslovnega poročanja, projektnega vodenja in vodenja poslovnih procesov, iskanja novih rešitev in idej in implementacijo le teh v prakso, analitičnih obdelavah podatkov z najzahtevnejšimi orodji, pripravo poslovnih načrtov, razpisnih dokumentacij in spremljanje le teh. Tudi v bodoče vidim svoj prispevek v timu, kjer bi delovala na področjih, ki jih najbolje poznam. Sem izredno multidisciplinarna oseba, ki združuje različne poglede, procese in informacijske zahteve in pri tem neizmerno uživam.

    Sem oseba z visoko moralnimi vrednotami, z jasnimi stališči in sem zagovornica transparentnega poslovnega delovanja.

    Spoznajte jo
  • Andreja Slejko Merkun, mag. prava
    Andreja Slejko Merkun, mag. prava

    Andreja Slejko Merkun, mag. prava

    Sem Ženska, Pravnica in Mama.
    Moj moto in nasvet vsaki ženski: »Bodi pogumna, ne perfektna!« (povzeto po avtorici Reshmi Saujani)

    Sem magistrica prava in imam več kot 10 let delovnih izkušenj s področja pravnega svetovanja.

    Trenutno sem zaposlena v lokalni samoupravi. Moje delo obsega pravno svetovanje, pripravo predpisov, pogodb in drugih pravnih aktov, ter zastopanje stališč in interesov lokalne skupnosti. Zadnjih 5 let se intenzivneje ukvarjam s področjem gospodarskih javnih služb varstva okolja. Pri delu v lokalni politiki zame predstavlja največji izziv, kako uskladiti različne politične interese in veljavna pravna pravila, za dosego skupnih ciljev.

    Področja mojega dela:
    • Pravo lokalne samouprave
    • Upravno pravo
    • Pogodbeno pravo
    • Nomotehnika
    • Volilno pravo
    • Varstvo osebnih podatkov, informacije javnega značaja
    • Gospodarske javne službe, pravo koncesij in javno-zasebnih partnerstev
    • Delovno pravo in pravo javnih uslužbencev
    • Nepremičninsko pravo
    • Proračunsko pravo, dodeljevanje javnih sredstev in državne pomoči

    Obožujem spremembe in sovražim frazo »nisem še imel/-a takega primera«. Navdušena sem nad novimi tehnologijami, ki nam omogočajo optimizacijo različnih procesov.

    Zavedam se, da je v znanju moč, zato sem pripravljena vanj investirati moj čas in denar.

    Prosti čas najraje izkoristim za različne družinske dogodivščine, branje knjig, druženje s prijatelji in glasbene koncerte.

    Vedno sem odprta za nove priložnosti in rada sprejmem nove karierne izzive.

    Spoznajte jo
  • dr. Jasna Mikić Ljubi
    dr. Jasna Mikić Ljubi

    dr. Jasna Mikić Ljubi

    Docentka in raziskovalka na Fakulteti za družbene vede (Univerza v Ljubljani). Raziskovalno se ukvarja s temami spola (enakost spolov, seksizem, feminizem), jezika (seksistični jezik/raba jezika) in trgom delovne sile (prekarnost). V svoje delo vključuje tudi nove raziskovalne metode, ki so del področja drugih znanosti (nevroznanosti).

     

    Jasna je diplomirala na Fakulteti za družbene vede (UL), na programu Tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi ter se leta 2012 vpisala v magistrski študij smer Strateško tržno komuniciranje (FDV, UL), ki ga je uspešno zaključila leta 2014 (z zagovorom magistrskega dela z naslovom Izzivi množičnega financiranja med slovenskimi podjetniki: iskanje priložnosti na globalnem trgu ali ustvarjanje lastnih izkušenj?). Od 1. novembra 2016 do 1. oktobra 2020 je bila zaposlena kot mlada raziskovalka na Fakulteti za družbene vede, na interdisciplinarnem doktorskem študiju Humanistika in družboslovje, smer sociologija. Doktorirala je z delom Jezik in družbena (ne)enakost spolov na trgu delovne sile (2020), ki je bilo razglašeno za najboljši doktorat na Fakulteti za družbene vede (UL) v letu 2021.

    Jasna je tudi avtorica knjige Spol in jezik (2021), ki je izšla pri Založbi FDV.

    Projekti:

    – mednarodni projekt EQPOWEREC – Enakost spolov pri razdelitvi ekonomske moči: razumevanje in preseganje ovir enakosti spolov pri odločanju v gospodarstvu (financer: Norveški finančni mehanizem); 2016

    – analiza in poročilo Dostopnost trga dela za ženske in moške (financer: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti); 2016

    – projekt Zgodnja in poklicna rehabilitacija v procesu vračanja na delo (financer: URI-Soča); 2020

    – ECS: The impact of COVID-19 on workplace practices (financer: Eurofound); 2021.

    – evalvacija nacionalnega strateškega dokumenta Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015-2020 (financer: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti); 2021.

    Trenutno sodeluje na projektu Evropskega konzorcija za politične raziskave (ECPR), kjer skrbi za organizacijo mednarodne konference European Conference on Politics and Gender (https://ecpr.eu/Events/157). Je tudi članica uredniškega odbora revije Review of Economics and Economic Methodology (REEM).

    Pedagoško je vpeta v izvajanje treh predmetov: Sociologija dela; Spol, jezik in moč; Kadrovska praksa.

    Je tudi so-predstavnica Katedre za razvoj in menedžment organizacij in človeških virov za Alumni FDV in učiteljica tutorka na Katedri za razvoj in menedžment organizacij in človeških virov.  Od leta 2020 je tudi vodja Terminološke sekcije pri Slovenskem sociološkem društvu.

    Spoznajte jo
  • Katarina Bervar Sternad
    Katarina Bervar Sternad

    Katarina Bervar Sternad

    Sem pravnica, zagovornica človekovih pravic z jasno vizijo, kako bi morala na tem področju delovata država. Moj cilj je, da čim več ljudi prepričam v to.

     

    Svojo poklicno delo posvečam pravnemu varstvu človekovih pravic in okolja. Več kot 10 let kot direktorica PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. Moje strokovno delo se dotika več področij oz.pravic, ki jih ščitijo mednarodni dokumenti s področja človekovih pravic. Zanima me predvsem, kako doseči sistemske spremembe, skozi zakonodajo, politike in prakso. Delam na nacionalnih in mednarodnih projektih, sem avtorica več analiz in študij s področij mojega dela in certificirana tutorka Sveta Evrope za izobraževanje pravnih strokovnjakov na različnih področjih. Sem tudi članica upravnega odbora Agencije EU za temeljne pravice, članice več svetovalnih teles Vlade RS in članica upravnega odbora International Service for Human Rights.

    V prostem času za revijo Grazia pišem kolumne s področja enakosti spolov in o aktualnih družbenih vprašanjih s pravnega vidika. Nikoli mi ni dolgčas.

    Navdušena sem nad svojo službo, še bolj pa me navdušujeta moja dva najstnika.

    Spoznajte jo
  • prof. dr. Andreja Gomboc
    prof. dr. Andreja Gomboc

    prof. dr. Andreja Gomboc

    Redna profesorica za astronomijo in raziskovalka na Univerzi v Novi Gorici.
    Članica več mednarodnih kolaboracij na področju astrofizike (Observatorij Vere C. Rubin, Gaia, Theseus, Hermes-SP idr.).
    Predsednica Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije,
    predsednica Komisije za enake možnosti na področju znanosti pri MIZŠ,
    predsednica tekmovanja v znanju astronomije pri DMFA Slovenije,
    urednica spletnega Portala v vesolje,
    soustanoviteljica izobraževalnega projekta GoChile.

     

    Andreja Gomboc je bila rojena v Murski Soboti, stanuje v Ljubljani, dela v Ajdovščini.

    Po diplomi in doktoratu iz fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je kot štipendistka programa Marie Skłodowska Curie raziskovala na Liverpool John Moores University v Veliki Britaniji.

    Mednarodno sodelovanje je rdeča nit njenega raziskovalnega dela tudi po vrnitvi v Slovenijo. V letih 2004 – 2015 je pedagoško in raziskovalno delovala na Univerzi v Ljubljani, od leta 2015 je redna profesorica na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici in znanstvena svetnica v Centru za astrofiziko in kozmologijo.

    Proučuje plimska raztrganja zvezd v bližini črnih lukenj, izbruhe sevanja gama in druge tranzientne pojave v vesolju ter orbitalno dinamiko satelitov. Je (so)avtorica več kot sto znanstvenih člankov v mednarodnih znanstvenih revijah, vodja projektov Evropske vesoljske agencije ESA, ocenjevalka opazovalnih predlogov za satelite NASA in ESA.
    Vodi slovensko sodelovanje v projektu Observatorija Vere C. Rubin, ki bo pričel z opazovanji leta 2024 in bo v prvem letu delovanja videl več vesolja kot vsi dosedanji teleskopi skupaj.

    Predava astrofizikalne predmete na vseh stopnjah študija.
    Je soustanoviteljica GoChile – izobraževalnega teleskopa v Čilu, skupnega projekta Univerze v Novi Gorici in Astronomske revije Spika.

    2007 – soprejemnica britanskega priznanja The Times Higher Award: Research Project of the Year
    2015 – prejemnica Zoisovega priznanja
    2016 – organizatorka prvega simpozija Mednarodne astronomske zveze v Sloveniji: Nova obzorja v astrofiziki črnih lukenj
    od 2018 – predsednica slovenske Nacionalne komisije za astronomijo pri Mednarodni astronomski zvezi
    od 2019 – predstavnica Slovenije v Evropskem astronomskem društvu
    2021 – 2023: članica Division D (High Energy Phenomena and Fundamental Physics) Steering Committee pri Mednarodni astronomski zvezi
    2021-2022: štipendistka programa Fulbright na University of Washington, ZDA

    2019 – 2023: predsednica Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije
    2018 – 2022: predsednica Komisije za enake možnosti na področju znanosti pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport
    2019 – izbrana udeleženka ameriškega International Visitor Leadership Program-a: HiddenNoMore (Nič več skrite) – opolnomočenje žensk na področjih STEM

    Kot komunikatorka, promotorka in populizatorka znanosti:
    – je v okviru Mednarodnega leta astronomije 2009 vodila različne aktivnosti v Sloveniji, med njimi organizirala razstavo Od Zemlje do vesolja v Tivoliju,
    – pripravlja poljudne članke in predavanja, prevaja poljudne astronomske vsebine,
    – ureja spletni portalvvesolje.si (od 2011)
    – predseduje komisiji za državno tekmovanje v znanju astronomije pri DMFA Slovenije (od 2009)
    – je redna kolumnistka časopisa Delo (od 2018)
    – si prizadeva za večje zavedanje o pomembnosti znanosti za sodoben način življenja in družbo, za enakost spolov, varno in vključujoče akademsko okolje, več študentk fizike in večji delež žensk na vodilnih in odločevalskih položajih v znanosti, širši družbi in v javnem življenju.

    Spoznajte jo
  • dr. Jana Javornik
    Dr Jana Javornik

    Dr Jana Javornik

    Sem raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Leedsu v Zdr. Kraljestvu, v Stockholmu in Utrechtu. Med 2019 in 2021 sem bila generalna direktorica za visoko šolstvo na MIZŠ. Sem članica številnih interdisciplinarnih raziskovalnih skupin, covid-19 Sledilnika in Podnebnika ter dolgoletna aktivna članica številnih družbeno-civilnih organizacij v Sloveniji in v tujini. Proučujem učinke pandemije na družbo in se učim živeti z dolgim covidom.

     

    Sem raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Leedsu v Zdr. Kraljestvu, na univerzah v Stockholmu in Utrechtu ter na Inštitutu za novejšo zgodovino. Med 2019 in 2021 sem bila generalna direktorica za visoko šolstvo na MIZŠ.

    Raziskujem, predavam in objavljam na področju delovnih razmerij, države blaginje in politične ekonomije, enakosti in vključenosti na trgu dela, ter razvijam nove metode mednarodnih analiz javnih in socialnih politik. Proučujem plačno vrzel, poklice prihodnosti, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja v mednarodni perspektivi, organizacijo dela, socialno trajnost, odprto znanost ter etiko umetne inteligence. Razvijam raziskovalne projekte vpliva pandemije na družbo, zlasti dolgega covida in ostalih obolenj, povezanih s kronično utrujenostjo, na trg dela in razmerja na trgu dela.

    Sem članica številnih interdisciplinarnih raziskovalnih skupin in sodelujem s številnimi svetovnimi univerzami, z delodajalci, nevladnimi organizacijami in mediji. Od 2020 sem tudi članica slovenskega Sledilnika in Podnebnika in dolgoletna aktivna članica številnih družbeno-civilnih organizacij v Sloveniji in v tujini. Svetujem evropskim vladam in FTSE100 na področju enakosti, raznolikosti in vključenosti in javnih politik.

    Sourejam znanstvene revije kot so Work, Employment & Society, International Journal of Care & Caring, the Journal of Family Studies, in Jrnl of Comparative Policy Analysis.

    Redno pišem in komentiram za The Conversation, Guardian, Observer, Independent, Financial Times, Forbes, Bloomberg, Telegraph, The Times in Sunday Times ter za BBC.

    Spoznajte jo
  • Nina Gaspari
    Nina Gaspari

    Nina Gaspari

    Sem podjetnica, ki več kot desetletje hodi po svoji podjetniški poti, ustvarjalka vsebin in urednica najbolj poslušanega podjetniškega podcasta pri nas – Lovim ravnotežje. V center svojega delovanja sem postavila namero, s katero (bodočim) podjetnikom in podjetnicam svetujem, kako graditi medijsko odmevne in uspešne podjetniške zgodbe ter jim z idejami in nasveti pomagam loviti ravnotežje med delom in zasebnim življenjem.

     

    Spoznajte jo