Igralka in borka za ozavescanje škodljivih vzorcev. Rojena leta 1976 v Beogradu. Diplomirala na AGRFT.

Imam večletne izkušnje na področju organiziranja in delovanja civilne družbe in vladnih služb. Končala sem VII. stopnjo izobrazbe na Pedagoški univerzi v Ljubljani, smer profesorica razrednega pouka ter 7 let opravljala delo v OŠ kot učiteljica razrednega pouka.
Ker so me vedno ganile stiske ljudi, sem želela tudi sama nekaj doprinesti k temu, da pomagam ljudem, ki se znajdejo v stiski. Še posebej sem bila vedno naklonjena otrokom, ki so to pomoč potrebovali. Kot ustanoviteljica in predsednica društva regionalna varna hiša Celje sem leta 2000 pričela z vodenjem in aktivnostmi na področju preprečevanja nasilja, ter z delovanjem varne hiše na celjskem področju. Zaradi potreb sem v naslednjih letih odprla še dve enoti varne hiše v Velenju in Slovenj Gradcu.
V času svojega dela na Mestni občini Celje sem spoznala vse socialne projekte, ki so delovali na področju Celja in širše regije. Moja ideja združitve vseh socialnih projektov v Mestni občini Celje je bila sprejeta tako na strokovnem področju kot političnem in z ustanovitvijo zavoda smo to tudi uresničili. Tako sem od ustanovitve leta 2003 direktorica Javnega zavoda SOCIO. Program dela javnega zavoda izhaja iz Zakona o socialnem varstvu, ter na teh usmeritvah in določilih izvedenih pravnih aktih in strokovnih podlagah zavoda. Glede na široko paleto aktivnosti pa program zavoda izhaja tudi iz drugih področij zakonodaje (šolstva, zdravja, …).
Zavod opravlja storitve pomoči posameznikom/cam in družini, ki se znajdejo v stiski, ravno tako pa je naloga zavoda, da skrbi za povezovanje, druženje in osveščanje družbe o socialni problematiki v lokalnem in na nacionalnem nivoju. Pod okriljem zavoda delujejo:
1. Materinski dom
2. Zavetišča za brezdomce
3. Projekt Celje zdravo mesto
4. Koordinacija programov na področju odvisnosti
5. Terensko delo z odvisniki
6. Varna točka za otroke
7. Varna soba – soba za zaslišanje
8. Večgeneracijski center
8.a Večgeneracijski center Zreče
9. Projekt Donirane hrane
10. Klicni center
11. EU – projekti
12. Socialna aktivacija SAHT
13. Podpora družanam v kriznih situacijah
14. Dolgotrajna oskrba – Pilotni projekt »Vzpostavitev sistemskega izvajanja dolgotrajne oskrbe v celjski regiji«

Vodenje zavoda je izjemno zahtevno in predvsem odgovorno delo. Storitve, ki se v zavodu izvajajo, morajo biti visoko kakovostne, predvsem pa morajo zadovoljevati potrebe ljudi, ki jih prejemajo.

Sem zelo aktivno vpeta v socialno sliko Slovenije z različnimi aktivnostmi:
Ustanoviteljica in Predsednica Društva regionalna varna hiša Celje, Velenje, Slovenj Gradec od leta 2000.
Zagovornica enakih možnosti v MOC
Vodja številnih Evopskih projektov na področju sociale
Članica Lokano interdisciplinarne koordinacije za potrebe starejših v MOC
Članica strokovnega sveta ministrstva za delo družino in socialne zadeve
Verifikatorica socialno varstvenih programov pri Socialni zbornici Slovenije.
Predsednica Sekcije varnih hiš, Materinski domov in ostalih sorodnih organizacij pri Socialni zbornici Slovenije že 21 let.
Članica Upravnega odbora Socialne zbornice Slovenije.
Podpredsednica Mreže izvajalcev na področju brezdomstva.
Ustanoviteljica in članica Upravnega odbora Društva varnega zavetja Ljutomer
Avtorica številnih člankov v slovenskih časopisih in strokovnih publikacijah
Avtorica raznih brošur v Savinjski regiji s socialno vsebino
Organizatorica in izvajalka izobraževanj na področju socialnega varstva
Imam zelo dober občutek za ljudi in razvit čut za komuniciranje z različnimi tipi ljudi. Sposobnost prilagajanja novim kulturnim okoljem. Dobre organizacijske sposobnosti in sposobnosti planiranja delovnega procesa ter izvajanja različnih projektov. Sposobnost ustvarjanja skupinskega delovnega vzdušja. Dobre izkušnje s področja komuniciranja, javnega nastopanja. Sposobnost reševanja konfliktnih situacij. Sposobnost sprejemanja odločitev v primerno kratkem času.

Osrednje vrednote, ki me pri delu vodijo so strpnost, osebna odgovornost in spoštljivost v medsebojnih odnosih. Verjamem v dobro v ljudeh in si prizadevam tvorno prispevati k uresničevanju medgeneracijskega dialoga in sožitja med ljudmi. Rada imam stike z ljudmi, sem komunikativna, prijazna in samostojna. Prav tako rada delam v timu; k delu pristopim z veliko mero odgovornosti. Sem tip človeka, ki neprestano hrepeni po novih znanjih in izkušnjah.

Sem pisateljica, prevajalka in profesorica slovenščine in italijanščine, doma s Primorske, iz Vipavske doline, živim pa v Ljubljani.
Poučujem na gimnaziji, tuje pa mi niso niti poklicne in strokovno-tehnične šole, saj imam tudi te delovne izkušnje. Skrb za dijake, ki se niso znašli v strukturah slovenskega jezika, me je privedla do pisanja jezikovnih priročnikov, ki jih je zdaj že prek 30. Za učbenik Slovenščina, po korakih do odličnega znanja sem leta 2019 na Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado za najlepše oblikovan priročnik. Učbeniki in delovni zvezki Besede 1-5 so na šolskih klopeh poklicnih in poklicno-tehničnih šol že od leta 2000.
Kot profesorica sem dnevno med mladimi. Skupaj z njimi tudi sama rastem in se učim, kajti mladostnik je v najintenzivnejši dobi odraščanja in mi, ki smo njihovi sopotniki, moramo rasti z njimi, jih čutiti, jim prisluhniti in se tudi od njih učiti. Mnogo bolečih zgodb me je že prizemljilo, da vedno znova odgovarjam na izzive, ki mi jih dajejo, predvsem pa krepijo mojo ljubezen in spoštovanje do njih.
Kot prevajalka (in tudi članica Društva slovenskih književnih prevajalcev) prevajam zlasti iz italijanščine. V zbirki mojih prevedenih del so predvsem otroški in mladinski romani, spominska alpinistična literatura in strokovne knjige.
Predvsem pa sem – kot sem navedla na prvem mestu – pisateljica. Pišem za otroke, mladostnike in odrasle. Podpisana sem na 16 knjigah. Ustvarjam pravljice, kratke zgodbe in romane. Pišem o veselih, zabavnih trenutkih vsakdana, pa tudi o težkih, mračnih, na videz brezizhodnih situacijah, ki jih skušam najti pot k svetlobi. Moja ustvarjalnost je taka, kot sem jaz: ob hudih življenjskih preizkušnjah sem dala pot svoji žalosti, jezi, bolečini, hkrati pa delala drobne korake naprej – in zmogla. V to neomajno verjamem, zato sem večna iskalka dobrega, pozitivnega, sočutnega, prijaznega. Za svoj mladinski (ali bolje: medvrstniški) roman Balada o drevesu sem leta 2022 dobila desetnico, nagrado, ki jo za najboljši roman podeljuje Društvo slovenskih pisateljev (katerega članica tudi sem). Tudi ta roman razgalja bolečo izkušnjo, s katero se soočajo mladi: Ada, nadarjena violinistka, žaluje po samomoru svojega fanta Majka. Bolečino deli z mlajšo sestro, prijateljico, Majkovimi bližnjimi, predvsem pa s svojo violino. In – kot jaz – dela drobne korake naprej. Kajti Ada je ostala in bo živela naprej, mora živeti naprej!
Čez kakšen mesec dni, septembra 2023, pa bo luč sveta zagledal roman Gorica, nova. V njem sem potovala skozi svoje otroštvo in mladost, šla pa tudi veliko globlje v zgodovino – v čas, ko je Gorica bila sprva ena sama, nato razdeljena, potem pa je na njenem desnem boku začela nastajati nova, Nova Gorica. Veselim se romana, zlasti pa bralcev!

Izobrazba:
– Splošna gimnazija “Ivan Goran Kovačić” Herceg Novi, Črna gora
– Elektrotehniški fakultet Podgorica, Črna gora, smer: elektronika, telekomunikacije računalništvo – osnovni študij
– Elektrotehniški fakultet Podgorica, Črna gora, smer: medicinska elektronika – specijalistični študij
– Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana, Slovenija, smer: biomedicinska tehnika – magisterij

Delovne izkušnje:
– Raziskovalka na projektih (na področju medicinske elektronike)
– Razvijalka hardware-a za potrebe medicine
– Delivery manager
– Produktni in poslovni analitik
– Produktni manager
– Vodja produktnega in poslovnega razvoja

Ostalo:
– Nominiranka za inženirko leta 2021 v Sloveniji
– Najboljša Študentka generacije 2012 (gimnazija in druge srednje šole v Herceg Novem)
– Prostovoljka v več organizacijah in projektih:
– Electrical Engineering Students European Association (EESTEC): član, kontaktna oseba, predsednica lokalnega komiteta Podgorica, koordinator regije Balkan…
– So-organizatorka delavnic za otroke s posebnimi potrebami
– Urednica časopisa za mladino s posebnimi potrebami Sunčev zrak
– Mentorica na različnih področjih: digitalizacija zdravstva, produktno vodenje, raziskovanje
– Mentoriram tudi na področju: reševanja konfliktov, osebnega razvoja, javnega nastopanja
– AEIOU leader
– Leader in Flow

Veseli me:
– Branje knjig
– Slikanje
– Dobri koncerti in predstave
– Mentoriranje
– Digitalizacija zdravstva
– Zgodovina
– Znanost in tehnologija
– Medicina
– Razvoj ekipe in karierni ter osebni razvoj posameznikov v ekipi
– Stili vodenja

Rojena sem 11.9.1967 v Zasavju.
Leta 1993 sem diplomirala na FDV, Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, smer sociologija. Izobraževala sem se, med drugim, na področjih političnega marketinga, socialne psihologije, MVO in zlorabah otrok.
Od leta 1995 sem zaposlena v državni upravi. V diplomaciji sem službovala na Kitajskem, dva mandata v Iranu in v Braziliji.
Na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije sem doslej pokrivala politično varnostna vprašanja, globalne izzive in razporeditev moči v mednarodnem okolju, človekove pravice, predvsem pravice otrok in ranljivejših skupin v različnih okoljih.

Praksa dela na področju nasilja na delovnem mestu me je pripeljala do zaključka, da je glavni ‘vir vsega zla’ pomanjkanje ukvarjanja z ljudmi, z njihovimi potrebami in pričakovanji. Dodajmo temu še slabo komunikacijo in hitro pridemo do zaključka, da je marsikatero delovno okolje tempirana bomba, ki samo čaka, da se razpoči in za sabo pusti opustošenje v smislu visoke fluktuacije kadra, nezadovoljstva, slabe motivacije, nizke učinkovitosti, razrušenih medosebnih odnosov in celo medosebnega nasilja.
Zanimalo me je, ali se da vse to preprečiti, in odgovor sem našla v pozitivni psihologiji ter njenih podpodročjih, ki ponujajo številna orodja za krepitev psihološke odpornosti, zadovoljstvo s sabo in lastnim življenjem (kar je eden predpogojev, da na delovnem mestu ne širimo virusa večnega nerganja in nezadovoljstva) in graditev kakovostnih medosebnih odnosov.

Področje pozitivne psihologije
– certificirana trenerka pozitivne psihologije
– certificirana trenerka vrlin
– certificirana učiteljica meditacije in čuječnosti

Področje trpinčenja (mobbing), spolnega nadlegovanja in nadlegovanja na delovnem mestu:
– izvajanje usposabljanj delodajalcev, sindikatov … za preventivno delovanje in obravnavo primerov
– svetovanje delodajalcem in sindikatom – priprava internih aktov s področja varovanja dostojanstva na delovnem mestu, svetovanje s področja celostnega pristopa
– predavanja in delavnice za različne ciljne skupine
– pisanje člankov, ozaveščevalnih gradiv, smernic
– sodelovanje s stanovskimi združenji in sindikati
– izvajanje raziskav
– občasno svetovanje žrtvam teh vrst nasilja

Objave (izbor):
Robnik, Sonja (2023). Ocenjevanje tveganja za varnost in zdravje pri delu z vidika raznolikosti : smernice za upoštevanje raznolikosti.
Lešnik Mugnaioni, Doroteja, Sonja Robnik, Darinka Klemenc in Irena Špela Cvetežar (ur.): Nasilje. NE! Priročnik za obravnavo nasilja v zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih. (sourednica in avtorica poglavij: Obravnava spolnega nadlegovanja in nadlegovanja zaradi spola, Obravnava trpinčenja, Obravnava spletnega nasilja)
Robnik, Sonja (2022): Delo na domu. Vidik varnosti in zdravja pri delu. Rezultati raziskave Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Robnik, Sonja (2021): Priporočila za obravnavo spletnega nasilja. V: Utrip XXIX(3), 47-54
Robnik, Sonja (2021): Priporočila za obravnavo spolnega nadlegovanja in nadlegovanja zaradi spola na delovnem mestu. V: Utrip XXIX (1), 43-50
Robnik, Sonja (2019): Priporočila za obravnavo trpinčenja na delovnem mestu. V: Utrip XXVII (9), 51-58.
Robnik, Sonja (2019): Senčne plati feminizacije poklica: ali se lahko zgodijo tudi prevajanju? V: Bela knjiga o prevajanju 2018 (ur. Barbara Pregelj). Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev.
Robnik, Sonja (2017): “Imej, no, malo smisla za humor!” Pogled od zunaj na spolno nadlegovanje v zdravstveni negi. V: Utrip XXV (9), 25-26.
Robnik, Sonja (2017): (Ne)plačano delo: zakaj je uravnoteženost nujna in kako jo doseči? V: Usklajevanje dela in družine. Regijski pregled in smernice, 21-28. Ljubljana: Združenje delodajalcev Slovenije.
Robnik, Sonja (2016): Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba. Pregled razvoja na področju enakosti spolov v Sloveniji, 1991-2006. Ljubljana: MDDSZ.
Robnik, Sonja (2015): Transparentnost in nediskriminacija pri kadrovanju: načeloma da, v praksi pa … V Faganel, Anisa et al. (ur.): Vključi vse: zbornik za enake možnosti v vodenju. Ljubljana: Združenje Manager.
Robnik, Sonja (2015): Enakost spolov na mestih odločanja – pomen transparentnega kadrovanja. Ljubljana: MDDSZ.
Robnik, Sonja (2013): Trpinčenje: spolna neenakost in vloga organizacije. Doktorska disertacija. Ljubljana: FDV.
Robnik, Sonja (2012): Teoretski koncepti, družboslovne raziskave ter pojav trpinčenja med in nad zaposlenimi v zdravstveni negi. Obzornik zdravstvene nege, 46(2), 127-136.
Robnik, Sonja (2012): Zdravstvena nega potrebuje dostojanstvo in dostojanstvo potrebuje nego. Utrip, XX (2), 14-15.
Robnik, Sonja (2011): Merilo »ne spol, ampak sposobnost«. MQ, 18, 16-17. Ljubljana: Združenje Manager.
Robnik, Sonja (2010): Trpinčenje na delovnem mestu: ko je pekel sinonim za službo. Utrip, XVIII(10), 14-15.
Robnik, Sonja (2009): (Ne)Razumljeni NE?! Spolno nadlegovanje in nadlegovanje zaradi spola na delovnem mestu. Ljubljana: i2.

Moja posebnost je, da sem sem se rodila kot ženska, ki ji je bil ob rojstvu pripisan moški spol. Spoznanje, da bi se morala roditi kot deklica, sem v zgodnjem otroštvu potlačila v nezavedno in 42 let skušala živeti v vlogi, pripisani ob rojstvu. Spomin na deklico je potonil v pozabo, notranji nemir je ostal. Pehal me je v iskanje same sebe, ne da bi vedela, kaj točno iščem.

Življenje me je peljalo od študija do študija, skozi raznolike poklice in udejstvovanja, ki na videz nimajo nič skupnega. Študiju varstvoslovja sem dodala magisterij znanosti iz državnih in evropskih študij ter fakultativni študij transpersonalne psihoterapije in coachinga. Raziskovala sem različne tehnike in pristope, s katerimi si lahko pomagamo v iskanju osebnega napredka.

Poklicno pot sem začela kot novinarka in voditeljica dnevno-informativnih oddaj na Radiu Slovenija, jo nadaljevala v razvoju nepremičninskih projektov, za tem ustanovila podjetja za osebno in poslovno svetovanje, bila sem vodja Gasilske šole ter vodja Centra za obveščanje Republike Slovenije na Upravi RS za zaščito in reševanje. Poklicno in prostovoljno sem se udejstvovala doma in v tujini, med drugim sem bila leta 2021 vodja 2. odprave mednarodne misije za gašenje katastrofalnega požara v naravi v Severni Makedoniji. V vsem, kar sem počela, sem bila uspešna, a se kljub temu nisem našla.

Vztrajnost v iskanju sebe je obrodila sadove nekega decembrskega večera leta 2020. Spontan čustveni preboj je vnovič prebudil spoznanje o moji pravi spolni identiteti, ki sem ga v globine nezavednega potisnila v ranem otroštvu. Ta odrešilni moment je moj svet obrnil na glavo. Pred menoj je bila najtežja preizkušnja, na katero me je življenje pripravljalo 42 let. Vstopila sem v tranzicijo, v potrditev spola, ki ga od nekdaj doživljam v sebi. Vse, kar sem ustvarjala desetletja, se je čez noč sesulo v prah. V letu in pol, ki je sledilo, sem bila pogosto na robu obupa, večkrat sem razmišljala o samomoru, a kljub teži preizkušnje vztrajala. Življenje sem si z ženo in otroki postavila na novo, v novem okolju, z novimi ljudmi. Bilo je nepredstavljivo mučno, boleče in težko, vendar čez vse nagrajujoče.

Zdaj živim tako, kot sem že v otroštvu čutila, da bi bilo prav – kot ženska – iskreno in avtentično. Svojo zgodbo delim s svetom, vodim usposabljanja in delavnice za vzpostavitev vključujočih delovnih okolij za transspolne in druge LGBT+ osebe, kot profesionalna coachinja se posvečam predvsem ženskam, ki si želijo pristnega življenja in udejstvovanja v svojem poklicu. Vse to v želji, da bi vse_i, ki trčijo v takšne ali drugačne na videz nepremostljive izzive, našle_i pot do avtentičnega izražanja sebe ter življenja v družbi pravičnosti in enakosti.

Tatjana Bobnar
Junij 2022-December 2022
Ministrica za notranje zadeve v Vladi RS
-vodenje ministrstva z 2 organoma v sestavi

Marec 2020 – junij 2022
Svetovalka generalnega direktorja policije
– nosilka predmeta in predavateljica kazenskega prava na Policijski akademiji
-vodenje odbora za etiko in integriteto v policiji
-sodelovanje pri pisanju terminološki slovarja

December 2018 – marec 2020
Generalna direktorica policije
-vodenje slovenske policije

Marec 2009 – december 2018
Namestnica generalnega direktorja policije
-vodenje številnih projektov v policiji – ustanovitev posvetovalnega telesa za enakost spolov v policiji, vodenje projekta v policiji priprave nove policijske zakonodaje, sodelovanje pri pripravi številnih strokovnih podzakonskih aktov s področja policijskih postopkov in policijske.organizacije, vodenje projekta krepitve etike in integritete v policiji, vodenje projekta psihološke pomoči in podpore v policiji, vodenje delovne skupine za odpravo administrativnih bremen v policiji, sodelovanje z vladnimi in nevladnimi organizacijami na temo odprave stereotipov in diskriminacije na področju spola, spolne usmerjenosti, sodelovanje pri preventivnih projektih na temo preprecevanja nasilja nad ženskami in nasilja v družini, vodenje priprave nove policijske strategije za delo v skupnosti, predsednica programskega sveta policijske akademije, soustanoviteljica in vodja sveta za policijsko pravo in pooblastila, predavateljica kazenskega prava v Policijski akademiji….

2007-2009
Pomočnica direktorja uprave kriminalistične policije
-vodenje in koordinacija dela na področju pravno sistemskih zadev in sprememb kazenske zakonodaje

2005-2007
Pomočnica direktorja Policijske uprave Ljubljana
– koordinacija dela policijske uprave na vseh segmentih delovanja policije na regionalni ravni

2002-2007
Vodja službe za operativno podporo Policijske uprave Ljubljana
– vodenje službe in skrb za finančno, materialno tehnično in logistično podporo vsem službam policijske uprave Ljubljana

1996- 2002
Vodja skupine za mladoletniško kriminaliteto , Sektor kriminalistične policije, Policijska uprava Ljubljana
– vodenje kriminalistov pri preiskavi kaznivih dejanj nasilja v družini, spolnega nasilja, usposabljanje policistov, sodelovanje v multidisciplinarnih timih

1993-1996
Kriminalistka v skupini za mladoletniško kriminaliteto, Policijska uprava Ljubljana

1984-1988
Družboslovni tehnik
Srednja jezikovna in družboslovna šola Ljubljana
Angleški, italijanski, nemški jezik, psihologija, filozofija, sociologija

1988-1993
Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta, kriminologijo, kazensko procesno pravo, kazensko materialno pravo, ekonomika, filozofija prava, rimsko pravo, mednarodno pravo

2000-2004
Magister pravnih znanosti
Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta, sodna psihopatologija, kazensko pravo, kriminologija

Vodstvene kompetence:
Vodenje velikih sistemov, vodenje projektov, multidisciplinarnih delovnih skupin, vodenje priprave predlogov sprememb zakonov…..
Opravljeno usposabljanje CEPOL za najvišje policijske vodje TOPSPOC, Police leadership, Train the Trainers 1, 2, CEPOL vloga žensk v policiji,…..

Samostojna znanstvena raziskovalka družbenih znanosti, avtorica družboslovnih znanstvenih prispevkov in mirovna aktivistka.
Področja znanstvenih raziskav: politologija, sociologija, kulturologija, miroven študije, politična filozofija, filozofija religije, sociologija religije, feminizem, študij spola, Doma sem iz Bosne in Hercegovine, v Ljubljani živim zadnje 4 leta, kjer sem od 2019 članica Regionalne religiološke mreže.
Raziskovalka, predavateljica, avtorica in mirovna aktivistka.
Glavni del moje izobrazbene poti sem opravila na Univerzi v Sarajevu na Fakulteti za politične vede, kjer sem diplomirala iz politologije, magistrirala sem na oddelku za varnostne in mirovne študije. Sedaj sem doktorska kandidatka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Moje raziskovalno delo so podprli Obrazovanje Gradi BiH – Jovan Divjak, Fondacija Konrad Adenauer Sarajevo, Ekumenska iniciativa žena in Erasmus Plus.
Dodatno sem se strokovno izobraževala na Nizozemskem, v Belgiji, Indiji, Sloveniji in na Hrvaškem na področjih enakosti spolov, nenasilne komunikacije, gradnje mira, mirovnega aktivizma, demokracije, pluralizma, medijev in religiologije.
Delovne izkušnje sem pridobila v zadnjem času kot samostojna znanstvena raziskovalka kot tudi na različnih mednarodnih projektih pri nevladnih organizacijah. Največ sem delovala na področjih izobraževanja, gradnji mira, mirovnem aktivizmu, demokraciji in človekovih pravicah, medijih, religiji in politiki.
Udejstvovala sem se tudi na mnogoterih regionalnih in mednarodnih znanstvenih konferencah, delavnicah, seminarjih in simpozijih.
Trenutno sem v Ljubljani angažirana na projektu "Peace Pathway" pri Konzorciju Turizem Šiška in s pisanjem moje doktorske disertacije s področja epistemologije in fenomenologije miru.

Magistrirala sem na Pravni fakulteti v Ljubljani in svojo karierno pot kot pravna svetovalka pričela v pravni pisarni, ki deluje na področju gospodarskega ter finančnega prava. Svoje pravno znanje sem še dodatno poglobila kot pripravnica na civilnem in kazenskem sodišču. Z ustanovitvijo lastnega zavoda (Zavod Viden) ter nudenjem pravne pomoči ženskam, ki so žrtve nasilja, sem odkrila svojo strast do dela z ljudmi ter željo po nadaljevanju svoje kariere na področju HR managementa. Sedaj sem zaposlena v agenciji, specializirani za iskanje in izbiro strokovnih in vodilnih kadrov ter kadrovsko svetovanje upravam in kadrovskim službam.

Imam 25 let mednarodnih in diplomatskih izkušenj, predvsem v mednarodnih organizacijah in Evropski uniji. Trenutno živim v Bruslju, kjer sem vodja Kabineta Komisarja Evropske unije za krizno upravljanje (humanitarno pomoč in civilno zaščito). Kariero sem začela in nadaljujem v Ministrstvu za zunanje zadeve. Poleg dela v diplomatskih predstavništvih pri OVSE na Dunaju (2003-2006) v času slovenskega predsedovanja OVSE in pri OZN v New Yorku (2006-2008) v času slovenskega predsedovanja EU, sem uspela izkoristiti tudi številne priložnosti za promocijo Slovenije in EU ter slovenskih in evropskih interesov v okviru EU ali mednarodnih organizacij. Bila sem svetovalka direktorja Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR), ki se med drugim ukvarja tudi z opazovanjem volitev. Med 2015 in 2018 sem bila po aneksiji Krima in zasedbi Donbasa namestnica vodje Posebne opazovalne misije OVSE v Ukrajini. Zatem sem skoraj tri leta (2018-2021) opravljala delo namestnice vodje Delegacije Evropske unije v Moskvi. Kot politični analitik sem bila angažirana v opazovalnih misijah volitev v Albaniji (2013) in Ukrajini (2014). Tekom kariere sem se ukvarjala s temami Varnostnega sveta OZN, reševanja in ukvarjanja s konflikti, človekovimi pravicami, promocijo demokracije, v zadnjih letih pa vedno bolj z zelenimi temami na evropski ravni.

Življenjepis
Tanja Tuma se je rodila v Ljubljani 9. junija 1964. Obiskovala je Šubičevo gimnazijo in maturirala leta 1983. Leta 1988 je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz francoskega in angleškega jezika s književnostmi ter dodatno študirala nemški jezik. V diplomski nalogi iz francoščine je obravnavala sočutje v povestih in kratkih zgodbah Guya de Maupassanta, pri angleščini pa eseje baročnega filozofa in znanstvenika Francisa Bacona. Pri dodatnem študiju nemščine se je posvetila zgradbi stavka Thema-Rhema-Gliederung. Po dvajsetletnem delovanju v založništvu in ko sta otroka odrasla, sta se z možem leta 2012 umaknila v svobodo in mir notranjskih gozdov. Je ustanovna članica prvega ženskega Rotary kluba Ljubljana Nike.
Delo
Kmalu po diplomi se je v Cankarjevi založbi zaposlila kot urednica leksike, kasneje pa je kot direktorica vrsto let vodila Center Oxford, kjer se je ukvarjala z učbeniki za poučevanje angleščine, francoščine in nemščine kot tujega jezika. Sodelovala je z velikimi izobraževalnimi založbami kot Oxford in Cambridge University Press, Langenscheidt, Clé idr.
Leta 1996 je ustanovila lastno založbo, Založbo Tuma, pri kateri so izšla pomembna dela kot Antologija slovenskih pesnic, Pozabljena polovica, Skriti knjižni zakladi pa tudi zbirki Beri globalno in Beri aktualno. V založbi je uredila in ponatisnila tudi dve knjigi dr. Henrika Tume – Iz mojega življenja in Planinski spisi z Imenoslovjem Julijskih Alp.
Od leta 1998 je članica Društva slovenskih založnikov, ki mu je predsedovala v dveh mandatih med 2004 in 2008. Od nekdaj je bila zagovornica Zakona o enotni ceni knjige, ki je leta 2014 končno prišel v veljavo tudi v Sloveniji ter pobudnica bralnih kampanj za mlade kot Knjigajmo, migajmo in Ni igre brez drame. Je tudi avtorica številnih člankov s področja založništva, objavljala je v Pogledih, Bukli, Delu, Vrabcu Anarhistu in mednarodnem spletnem glasilu Publishing Perspectives.
Sodelovala je v raznih žirijah in komisijah, povezanih s knjižno produkcijo kot Pazinski susreti (2003-2007), Komisija za Knjigo pri MOL (2013-2016), Komisija za pridobitev naziva Ljubljana – UNESCO-vo mesto literature, Programski svet Foruma slovanskih kultur, idr.
Od nekdaj se bori za promocijo branja in knjig in pravice žensk ter zapostavljenih skupin.
Pisateljevanje
V letu 2013 je izdala zgodovinski roman Winds of Dalmatia v angleškem jeziku, prvi del Balkanske trilogije, ki obravnava zgodovino in sedanjost področja nekdanje Jugoslavije. Zgodovinske zgodbe pripovedujejo o starogrški kolonizaciji Korčule, cesarja Dioklecijana, Dubrovnika v 14. stoletju, turške oblasti v Bosni v 16. stoletju, Brača v času 1. svetovne vojne in nedavnih Balkanskih vojn (Amazon).
Leta 2015 je z zgodovinskim romanom o spravi Češnje, bele in rdeče (Založba Karantanija, 2015) dodobra razburkala slovensko bralstvo. Roman je leto zatem izdala tudi v angleškem jeziku – White and Red Cherries (Amazon).
V letu 2018 je izdala drugi del Balkanske trilogije Tito’s Legacy, v katerem prikaže posledice komunistične diktature na mlajše generacije in odnos človeka do narave. Zgodovinske zgodbe pripovedujejo o koliščarjih na Ljubljanskem barju, Valvasorju, Titu in njegovih slavnih gostih na Brionih, fašistični Italiji in posledicah tajkunizacije naravnih dobrin Istre in Slovenije ter negativnih vplivov na okolje (Amazon).
V prvem letu epidemije covida 19 je izšel njen roman v angleščini, ki obravnava človekov odnos do smrt in bolezni, Going My Way (Amazon). Poetično obravnavo na smrt bolnih junakov, ki nihajo med samomorom in oklepanja življenja in njihovih najožjih pisateljica pripravlja v slovenski različici.
Spomladi leta 2021 je pri Mladinski knjigi v zbirki Spomini in izpovedi izšla prva in doslej edina romanizirana biografija našega najpomembnejšega založnika moderne Lavoslava Schwentnerja z naslovom BRODNÍK. Odzivi in recenzije so bile številne in pohvalne.
PEN, mednarodno združenje pesnikov, pisateljev in esejistov
Tanja Tuma je bila predsednica Ženskega odbora Slovenskega centra PEN MIRA (2016-2019, www.mira.si) in članica upravnega odbora mednarodnega ženskega komiteja PIWWC (http://www.piwwc.org/). Od leta 2021 je tudi predsednica Slovenskega centra PEN, aktivna tudi pri mednarodnem odboru Pisatelji za mir (https://www.penwritersforpeacecommittee.com/), še posebej v delovni skupini za Balkan.

Svojo poklicno delo posvečam pravnemu varstvu človekovih pravic in okolja. Več kot 10 let kot direktorica PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. Moje strokovno delo se dotika več področij oz.pravic, ki jih ščitijo mednarodni dokumenti s področja človekovih pravic. Zanima me predvsem, kako doseči sistemske spremembe, skozi zakonodajo, politike in prakso. Delam na nacionalnih in mednarodnih projektih, sem avtorica več analiz in študij s področij mojega dela in certificirana tutorka Sveta Evrope za izobraževanje pravnih strokovnjakov na različnih področjih. Sem tudi članica upravnega odbora Agencije EU za temeljne pravice, članice več svetovalnih teles Vlade RS in članica upravnega odbora International Service for Human Rights.

V prostem času za revijo Grazia pišem kolumne s področja enakosti spolov in o aktualnih družbenih vprašanjih s pravnega vidika. Nikoli mi ni dolgčas.

Navdušena sem nad svojo službo, še bolj pa me navdušujeta moja dva najstnika.

Polona Lah je po osnovni izobrazbi ekonomistka, po svojem življenjskem nazoru pa velika zagovornica medgeneracijskega sodelovanja in povezovanja. Najraje sodeluje pri projektih, ki omogočajo enakopraven položaj starejšim, mladim, brezposelnim, tujcem, in vsem tistim, ki so zaradi različnih razlogov odmaknjeni na socialni rob. V svoji več kot 25letni karieri je sodelovala pri vzpostavljanju večgeneracijskih in medgeneracijskih centrov: tako v mestih, kot v ruralnih področjih. Na področju dela s starejšimi, predvsem pa s povezovanjem starejše in mlajše generacije je dokazala, kaj vse s svojo vztrajnostjo in trdno voljo zmore. Z vzpostavitvijo novih praks medgeneracijskega delovanja v Domu starejših občanov je bila po izboru bralcev revije Zarja/Jana leta 2019 izbrana za Žensko leta. Njen izostren čut za sočloveka, predvsem pa iskrena želja po iskanju dodatnih možnosti medgeneracijskega sodelovanja, jo je spodbudila, da je svoje znanje s področja razvoja in upravljanja starejših zaposlenih nadgradila tudi s formalnim izobraževanjem in pridobila naziv »Glasnica razvoja starejših zaposlenih«. Trenutno zaključuje magistrski študij s področja socialne gerontologije.
Polona Lah je v svoji 25- letni karieri nabirala izkušnje tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju, v zadnjem letu pa tudi na svoji lastni podjetniški poti. Področje njenega dela obsega širok diapazon aktivnosti in specializiranih znanj s področja financ, nabave, prodaje, organizacije, izobraževanja kadrov, v zadnjem obdobju pa veliko svojega časa posveča tudi projektom, ki se ukvarjajo z iskanjem rešitev na področju izboljšanja življenjskih pogojev starejših, mlajših in socialno izključenih. Njeno delo vključuje sodelovanje z različnimi naročniki, za katere izvaja racionalizacije poslovnih procesov, kadrovske reorganizacije, uvajanje novosti na področju digitalizacije poslovnih postopkov. S svojim znanjem in izkušnjami, predvsem pa s celostnim pogledom na določeno organizacijo strateško snuje in načrtuje izboljšave, ki pripeljejo naročnike vselej do vidnih rezultatov.
Polona Lah svoje ideje udejanja na različnih razpisih, ki organizacijam omogočajo pridobivanje finančnih sredstev za izboljšanje poslovanja, razvoja kadrov, reorganizacije in izboljšanja odnosov na delovnem mestu. Organizirala in vodila je številne dogodke, projekte in konference. Svoja znanja je uspešno uporabljala pri vodenju več evropskih projektov iz različnih področji – ekologija, vseživljenjska karierna orientacija, digitalizacija storitev za starejše, … Med njene najnovejše aktivnosti se uvršča svetovanje lokalni skupnosti pri ustanovitvi javnega zavoda za dolgotrajno oskrbo in pomoč mladim podjetnikom pri vzpostavitvi več deset zasebnih ali javnih družb. Veliko časa posveča tudi vključevanju v procese dela po dolgotrajni bolniški odsotnosti, projektnemu učenju mladih odraslih, ozaveščanju problematike spolnih zlorab.
Polona Lah je s srcem in dušo predana vsemu tistemu, kar počne poslovno, zasebno in prostovoljno. Njene lastnosti kot so: vsestranska skrb za dobrobit človeka, zavzetost za enake možnosti vseh, občutljivost za različnost in socialno pravičnost so jo ne nazadnje pripeljale tudi do članstva v različnih organizacijah (Center za pomoč na domu; članica strokovnega sveta, Srebrna nit, komisija za socialo KS, mentorica mladinske gledališke skupine Kulturnega društva Pekre Limbuš,…).