Že več kot 20 let vodim večdeležniške procese sprememb: kot procesna svetovalka, facilitatorka in mediatorka ustvarjam prostor in snujem procese za prelomne pogovore o kompleksnih temah, ki zadevajo vse prisotne. Sodelujem tako z javnim kot z zasebnim sektorjem; pa tudi z nevladnimi organizacijami in mrežami. V Sloveniji in globalno; v živo ali preko digitalnih platform.
Poleg vodenja inovativnih večdeležniških strateških dialogov je moja strast kreiranje dinamičnih in participativno zasnovanih konferenc in kongresov – na katerih ljudje med “uradnimi” deli uživajo vsaj toliko kot med odmori.

Sem aktivna članica (in dolgoletna, zdaj že nekdanja predsednica) slovenske veje Mednarodne zveze facilitatorjev (International Association of Facilitators) ter slovenska skrbnica mreže Art of Hosting Conversations That Matter.

V konfliktih – ki so naravni del vsakega poglobljenega skupinskega soustvarjanja – mi je v pomoč nenasilna komunikacija kot ‘operacijski sistem’ za vzpostavljanje razumevanja in sodelovanja onkraj parcialnih interesov.

Rdeča nit dela mojega dela je razvoj posameznikov, organizacij ali skupnosti na sodelovalen način, ki vzbuja upanje, zaupanje in samozaupanje.

www.humus.si
https://www.linkedin.com/in/marjetanovak/

DEVELOR, Sales manager, svetovalka, 2009 –
ECOLAB, KAM, 2006 – 2008
MAC’S MEDICAL, vodja prodaje za Slovenijo, 1997 – 2005
SPLOŠNA BOLNIŠNICA MARIBOR, nabavni referent, 1993 – 1997
HIDROMONTAŽA, referent zunanje trgovine, 1989 – 1993

Univerza v Mariboru, Ekonomska fakulteta, ekonomistka zunanje trgovine

II. GImnazija Maribor, gimnazijska maturantka

Jeziki: aktivno znanje angleščine, nemščine, srbščine, hrvaščine, pasivno – francoščina

Dodatna znanja, izobrazba: končana nižja glasbena šola (klavir), certifikat Kirkpatrick, certifikat TOJ Develor

Veščine: organizacija konferenc, predstavitev tematik, priprava gradiv in projektov

Interesi: glasba, književnost, medčloveški odnosi, DEI, zgodovina, narodnostna vprašanja, aktualna družbena problematika, šport, filmska umetnost

Po končanem študiju fransoščine in sociologije na FF v Ljubljani 1971, sem se najprej zaposlila kot novinarka v Delu, nato kot raziskovalka v Inštitutu za narodnostna vprašanja, od leta 1971 do 1992 pa sem delala v socialistični in kasneje v večstrankarski profesionalni politiki. V republiškem vodstvu ZSMS do 1974, kot analitičarka družbenih procesov in sprememb v Zvezi komunistv Slovenije in Jugoslavije, v Marksističnem centru CK ZK od 1975 do 1986. Bila sem tudi neprofesionalna delegatka družbenopolitičnega zbora v socialistični skupščini 19986-1990. V Kučanovi ekipi CK ZKS sem vodila prenovo ZKS, 1990, na prvih večstrankarskih volitvah sem bila izvoljena za poslanko v tedanjem družbenopolitčnem zboru. Eno leta sem bila generalna sekretarka Stranke demokratične prenove, sedanje SD. Leta 1990 sem ustanovila Ženski Forum Stranke demokratične prenove in ga vodila 10 let. V obdobju 1989 do 1992 sem se angažirala zlasti v novem jugoslovanskem ženskem mirovnem gibanju, ki je zaman poskušalo preprečiti in kasneje ustaviti vojno v nekdanji skupni državi. Po letu 1992 sem pretežno delovala v civilni družbi v Sloveniji, v regiji in v vsej Evropi, a tudi v bližnjevzhodnih državah – Maroku, Tuniziji, Egiptu, Alžiriji, pa tudi v Iraku, Pakistanu, Honkongu ter v osrednji Afriki. Po letu 1994 sem bila najbolj angažirana v evropskem socialnodemokratskem ženskem gibanju, zlasti v povezovanju levo usmerjenih strank v nekdanjih socialističnih državah. Od leta 1998 do 2017 sem vodila socialnodemokratsko Evropski mrežo za enakost spolov, ki je usposabljala za delo v politiki socialdemokratske aktivistke v nekdanjih socialističnih državah. Leta 1999 me je OVSE v BiH kandidarala za predsednico Gender Task Foce of the Stabiliy Pact for South East Europe, kjer sem vodila čezstrankarsko regionalno žensko mrežo, ki je v desetih letih vzpostavila zakonske kvote v vseh državah nekdanje Jugoslavije in v Albaniji. Bila sem med pobudnicami gibanja za uravnoteženo zastopstvo žensk in moških, ki je v Sloveniji dosegli spremembo Ustave in uzakonitev kvot, Leta 2006 sem dale pobudo za ustanovitev Ženskega lobija Slovenije, ki je postal edina ženska krovna organizacija in naša povetđzava z Evropskim ženskim lobijem. Leta 2012 sem bila izvoljena za predsednico Evropskega ženskega lobija, a sem po nekaj mesecih zaradi bolezni v družini odstopila. Vse življenje sem se v politiki in civilni družbi ukvarjala z vprašanjem enakosti spolov na konkretnih temah. Leta 1990 sem bila pobudnica demonstracij za zaščito 55. člena Ustave o svobodi rojevanja. Prizadevala sem si, da smo ohranili najpomembnejše pridobitve socializma, in nekatere tudi nadgradili, ki so omogočile izboljšanje položaja žensk: javno in laično šolstvo, javno dravstvo, subvencionirane javne vrtce, ginekologa, pediatra na primarni ravni, brezplačno kontracepcijo, in seveda za doseganje paritete v številu in dejanski politični moči žensk, doma in vsepovsod, kjer sem delovala v mednarodnem okolju. Objavila sem več kot 500 strokovnih in političnih člankov v različnih jezikih, v različnih državah in napisala nekaj priročnikov za politično usposabljanje aktivistk. Moja specialnost je poučevanje o ustvarjanju čezstrankarskih nacionalnih ženskih mrež, o strategijah vodenja in delovanja takih mrež in mediacija med ženskami v politiki v postkonfliktnih situacijah.

Že dvajset let sem aktivna v zasebnem in javnem sektorju v Veliki Britaniji, v Severni Makedoniji in v Sloveniji. Z veseljem svetujem različnim institucijam, ki pri svojem cilju rade dodajo kanček jezikovnega in kulturnega bogastva.

Družba in kulturni običaji so me navdušili, ker sem imela privilegij živeti v kar nekaj državah. Trenutno se ukvarjam z vprašanjem, kako jezik vpliva na identiteto, ki ga rada predstavim na raznih lingvističnih konferencah in drugih dogodkih za jezikovne strokovnjake.

Želim ustvariti svet, v katerem bo imela beseda tujec pozitivno konotacijo in v katerem bo izginila fraza “prestar/a sem za jezike”. Dokler sem živela v Sloveniji, sem zato sodelovala z Amnesty International kot koordinatorka za Balkan in prevajalka, sedaj pa prostovoljim kot prevajalka pri Translators without borders. Kot jezikovna mentorica pri Slovenski filantropiji na daljavo nudim jezikovno podporo ukrajinskim beguncem, da bi se lažje integrirali v slovensko družbo. Trenutno razvijam jezikovne tečaje za starejše, ki bi si ob jutranji kavi radi privoščili jezikovno jogo namesto rogljička, ampak nič hudega, če bi ga vseeno radi obdržali. :)

Moje poslanstvo je nenehen boj proti diskriminaciji, tako spolni in narodnostni, kot tudi jezikovni, zato zagovarjam pomen vseh jezikov, ne glede na to, kako in kdaj so nastali. Zavzemam se za njihov obstanek s krepitvijo odnosov med njihovimi govorci in ozaveščanjem o pomenu jezika in različnih kultur na javnih nastopih, delavnicah in drugih strokovnih dogodkih.

V prostem času rada odgovarjam na slovnična vprašanja študentov na forumih, obiskujem galerije in muzeje. Ob petkih me lahko najdete v mojem lokalnem parku Dulwich park, kjer promoviram svoja dva jezika preko pogovora z mimoidočimi in organiziranih sprehodov za jezikovne strokovnjake in obiskovalce naših tečajev.

Članica:

Chartered Institute of Linguist – CIOL v Londonu
Linguistic Association of Great Britain
British Association of Applied Linguistic
British Association for Soviet Slavonic and East European Studies

Z veseljem stopim v stik z vsemi, ki bi to želeli.

http://linkedin.com/in/ana-ilievska-zavrsnik

http://ilievska-zavrsnik.com

Dr. Vesna Mikolič je redna profesorica in znanstvena svetnica na področju jezikoslovja, profesorica slovenskega in italijanskega jezika, esejistka in publicistka. Ukvarja se z jezikom in kulturo, jezikovno politiko, etnično identiteto, medkulturno pragmatiko, nenasilno komunikacijo, pomenoslovjem, terminologijo, analizo diskurza v znanosti, turizmu in literaturi ter literarno pragmatiko.
Diplomirala, magistrirala in doktorirala je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med podiplomskim študijem je prejela štipendijo za izpopolnjevanje na Univerzi v Trstu in na Okanagan University College pri British Columbia University v Vancouvru.
Leta 1997 se je zaposlila na novoustanovljenem Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, kjer je zaposlena še danes. Sodelovala je pri ustanavljanju Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer je vzpostavila tudi študijski program slovenistike in bila prva predstojnica slovenističnega oddelka, med letoma 2004 in 2012 pa je bila dekanja te fakultete.
Danes je predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Je vodja in članica več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov in nosilka raziskovalnega programa »Razsežnosti slovenstva v tretjem tisočletju med lokalnim in globalnim«. Poleg tega od leta 2016 predava tudi na Katedri za slovenski jezik in književnost Oddelka za humanistiko Univerze v Trstu. Bila je mentorica mladim raziskovalcem (doslej petim) in mentorica številnim študentom pri diplomskih, magistrskih in doktorskih delih. S predavanji je gostovala na številnih tujih univerzah v ZDA, Kanadi, Rusiji, na Japonskem, v državah EU in nekdanje Jugoslavije. Z referati nastopa na znanstvenih konferencah doma in po svetu. Bila je tudi vodja programskih odborov več mednarodnih znanstvenih konferenc, med drugim direktorica konference ob začetku predsedovanja Slovenije Evropski uniji in začetku Evropskega leta medkulturnega dialoga »Medkulturni dialog kot temeljna vrednota EU« v pristojnosti Evropske komisije in Ministrstva za kulturo RS.
Je utemeljiteljica medkulturne slovenistike in modela medkulturnega poučevanja jezika in književnosti za nenasilno komunikacijo TILKA (Teaching Interculturality through Language and Literature for Conflicts Avoidance). Je avtorica prek 500 bibliografskih enot, med drugim je avtorica petih znanstvenih monografij Ethnic Identity and Intercultural Awareness in Modern Language Teaching: Tilka Model for Ethnic Conflicts Avoidance (New York: Nova Science Publishers), Jezik v zrcalu kultur in Govor turizma (obe Koper: Znanstvena založba Annales), Izrazi moči slovenskega jezika (Koper: Znanstvena založba Annales, Ljubljana: Slovenska matica) in Ali bereš Cankarja? (Ljubljana: Slovenska matica), urednica in soavtorica Turističnega terminološkega e-slovarja TURS, Turističnega korpusa TURK ter redaktorica Bosansko-slovenskega slovarja (Sarajevo, Ljubljana).
Je tudi esejistka in publicistka, svoje eseje, kolumne in komentarje objavlja v časopisih (Primorske novice, Delo) in revijah (Sodobnost, Mladika, Dialogi, Primorska srečanja, Fontana), leta 2017 je bila med petimi nominiranci za najboljši esej revije Sodobnost.
Je članica uredniškega odbora več mednarodnih znanstvenih revij: Annales: Anali za istrske in mediteranske študije (Koper), znanstvene revije za teoretsko in uporabno jezikoslovje in literaturo Colloquium (Celovec) in Croatian Journal of Education (Zagreb). Je sourednica knjižne zbirke Pont v sozaložništvu založbe Beletrina in Annales ZRS Koper.
Je podpredsednica Slovenske matice, kjer je tudi članica Upravnega odbora in vodja Odseka za slovenski jezik ter urednica zbirke ponatisov Cankarjevih del. Je članica Upravnega odbora Slovenskega centra PEN in Ženskega odbora SC PEN Mira. Je predsednica Slavističnega društva Koper in podpredsednica Društva za uporabno jezikoslovje. Prav tako je oz. je bila članica različnih strokovnih komisij in društev doma in v tujini, med drugim Strokovnega sveta Zlati kamen, Sveta JAK, strokovnih komisij za področje knjige in bralne kulture pri MK, programskega odbora RTV Slovenija za italijanski narodnostni program idr.
Je prejemnica več nagrad, in sicer študentske Prešernove nagrade Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za diplomsko delo leta 1990, nagrade Sklada za znanstveno odličnost Univerze na Primorskem leta 2011 in nagrade ZRS Koper za vrhunske znanstvene dosežke »Glasnik znanosti« leta 2017.

Rojena sem 19. 5. 1976 v Celju. Po končani gimnaziji v Celju sem nadaljevala študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer Slovenski jezik in književnost, kjer sem tudi diplomirala 21. 12. 2000 in dobila naziv profesorica slovenščine. V gimnaziji in na fakulteti sem bila Zoisova štipendistka. Leta 2009 sem magistrirala na ISH v Ljubljani, smer Lingvistika govora in teorija družbene komunikacije, tema naloge je bila Razvoj kompetenc pri učenju slovenščine kot drugega jezika, v kateri je predstavljena primerjava med slovenščino kot prvim jezikom in slovenščino kot drugim jezikom ter kognitivna zavest in pragmatičnost pri učenju jezika in vpliv znanja različnih jezikov na razvoj komunikacijske kompetence.
Že od leta 1998 delam v šolstvu, takrat sem v OŠ Bičevje nadomeščala učiteljico. Nadaljevala sem na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, kjer sem tudi nadomeščala učiteljico, nato v OŠ Spodnja Šiška v Ljubljani, od leta 2000 kot učiteljica, od 2005 pa kot ravnateljica šole, od leta 2009 sem bila ravnateljica v OŠ Lucija, nato pa ravnateljica v OŠ Vide Pregarc. Zdaj sem zaposlena na Zvodu RS za šolstvo in opravljam delo višje predavateljice Šole za ravnatelje.
Imam opravljen izpit iz aktivnega znanja angleščine, znanja francoščine, govorim pa tudi nemški, hrvaški, srbski, češki, ruski in italijanski jezik.
Prav tako kot izpraševalka v komisiji za strokovne izpite poznam tudi celotno šolsko zakonodajo.
Moje močno področje je timsko delo in organizacija dela na pripravljalni, izvedbeni in analitični ravni, komunikacijske spretnosti, spremljanje dela, povratna informacija, refleksija.

LinkedIn Profil; linkedin.com/in/anita-senk-phd-91b775117

dr. Anita Šenk
Quality Control Project Manager | ten23 health
Executive Board Member | Društvo VTIS – Association of Slovenes Educated Abroad

Dr Verbole je diplomatka, mediatorka, raziskovalka, novinarka, trenerka in motivatorka. Ima več kot 25 let delovnih izkušenj na mednarodnem področju, ki jih je pridobila s svojim službovanjem na odločevalskih mestih v Združenih narodih (ZN) in v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Delovala je in še naprej deluje na različnih področjih kot so demokratizacija in razvoj civilne družbe, dobro upravljanje, človekove pravice, državljanska vzgoja, volitve, volilna reforma in neodvisnost volilnih institucij, preventivna diplomacija, mediacija, multikulturni dialog, pomiritve sprtih strani in reševanja konfliktov, gradnja miru in razvijanja dialoga, delo z mladimi, varnost in sodelovanje, lokalna samouprava, regionalni razvoj, problematika Romov in ranljivih skupin ter enakopravnost spolov. Sodelovala je s Svetom Evrope, predvsem na področju reševanja konfliktov in gradnje miru in promociji žensk v politiki v Severni Afriki in .na Kavkazu. Kariero je začela kot novinarka. Doktorirala je na Nizozemskem. V času študija se je ukvarjala s problematiko zaščitenih območij in še posebej reševanjem konfliktov med različnimi deležniki ter politiko in politiziranjem procesa razvoja. Bila je štipendistka Britanskega sveta, norveškega raziskovalnega inštituta in grške vlade. Aktivno je sodelovala pri ustanavljanju raziskovalne mreže COST – Social Sciences.

V Organizaciji združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (FAO) se je ukvarjala z razvojem podeželja. Vodila je tudi sekretariat FAO delovne skupine za ženske. V OVSE Misiji v Skopju se je ukvarjala z reformo izobraževanja in izobraževanjem manjšin ter medkulturnim dialogom. V Albaniji je vodila projekt za krepitve Romskih skupnosti. Kot visoka uradnica za demokratizacijo pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je med drugim zasnovala in izvedla številna usposabljanja za javne uslužbence, člane nevladnih organizacij, mlade, ženske političarke, člane parlamenta, člane volilnih komisij in volilne administracije ter Rome s področja razvoja lokalne samouprave, na temo mehanizmov za enakopravnost spolov, temo vključevanja v politiko in grajenja političnih znanj, na temo neodvisnost volilnih teles za strokovnjake in člane volilne administracije, usposabljanje nevladnih organizacij za vključevanje v procese odločanja in podobno. Kot strokovnjakinja za razvojne politike je svetovala vladam Albanije, Kosova in Turčije na temo razvijanja nacionalnih politik za reševanje problematike Romov in nudila tehnično podporo omenjenim vladam v boju proti diskriminaciji in za spoštovanje človekovih pravic. Kot ministrica svetovalka na sektorju za mednarodne organizacije (MZZ) je pokrivala OVSE. Je avtorica različnih publikacij na temo. Gostovala je kot predavateljica v okviru magistrskega študija International Relations and Diplomacy v Nemčiji, v okviru MZZ Diplomatske akademije in kot strokovnjakinja na Konferenci Evropskega diplomatskega programa o EU kot globalnem akterju vodila delavnico na temo Zahodnega Balkana. Trenutno se ukvarja s problematiko integracije držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo. Je članica različnih mednarodnih združenj.

Leta 2002 sem diplomirala sem na NTF, na smeri tekstilna tehnologija, na oddeleku za oblikovanje oblačil in tekstilij. Za zaključno modno revijo sem v zadnjem letniku izdelala kolekcijo pletenin, in od takrat se ukvarjam z izdelovanjem le teh.

Sem Ljubljančanka; leta 2002 sem se preselila v Maribor in si z možem ustvarila družino.

Na Lentu imam atelje, kjer pod svojo blagovno znamko izdelujem unikatna oblačila in izvajam stilska svetovanja. Na stilskem svetovanju izpostavimo način življenja (vrsta dela v službi, kodeks oblačenja na delovnem mestu, način preživljanja prostega časa, izbor oblačil za posebne dogodke, nastope, predavanja, svečane dogodke) in glede na to izberemo oblačila, ki jih nato izdelam. Specializirala sem se za pletenine, ker so zelo udobne. Tudi sama naredim material, ker mi to dopušča, da barve in vzorce prilagodim stranki. Uporabnost pletenin se izkaže tudi zelo dobro na potovanjih, ker se ne mečkajo in koži pustijo dihati (beri: se ne potimo ali pa sledi potenja niso vidne kot na primer pri srajcah). V njih smo zato urejeni.

Dvakrat letno predstavim novo kolekcijo na Ljubljanskem tednu mode.

Delo s strankami mi da vpogled v našo družbo, kako se spreminja naš odnos do ljudi, okolice, do samih sebe. Z delom stremim k trajnosti, da so moji izdelki premišljeno narejeni, da jih lahko nosimo dolga leta. Da so naša druga koža, da so naša podpora v vsakdanu. Strankam nudim tudi servis oblačil. Jih prilagodim pridobljeni ali izgubljeni teži, kaj novega dodam ali odvzamem.

Še posebej ženske potrebujemo to podporo in samozavest, ko dnevno “nastopamo” v različnih vlogah, od mater, partnerk, podjetnic, gospodinj in družbeno sugeriranih lepotic.

Povratne informacije strank, da so bile opažene, pohvaljene, so samozavestno nastopale, mi dajejo smernice in spodbudo za nadaljnje delo.

V kontaktu s strankami sem v živo v ateljeju v Mariboru v Splavarskem prehodu 3 in virtualno na medmrežju na naslovu tanjauvera.si.

Nastja Mulej je mag. komunikologije, univ. dipl. ekonomistka in univ. dipl. sociologinja, trenerka razmišljanja, izvajalka in organizatorka predavanj s področja pozitivne psihologije, razvojne miselnosti in kreativnega vodenja, fasilitatorka, specialistka za uspešno reševanje težav, ustvarjalno soočanje z izzivi, učinkovito vodenje ljudi, sestankov in projektov, timsko sodelovanje in več enostavnosti pri delu.
Je nosilka pozitivne revolucije.

Dolgoletni trud in predanost, radovednost in želja po učenju sta jo pripeljali do ekskluzivnih licenc za treniranje tehnik razmišljanja in delovanja po dr. Edwardu de Bonu:
• bolj učinkovitega in usmerjenega, konstruktivnega in kreativnega, sistematičnega in sodelovalnega razmišljanja in delovanja – za reševanje težav, izboljšavo postopkov ter vodenje sestankov, ljudi in projektov: Šest klobukov razmišljanja
• bolj ustvarjalnega razmišljanja – za namerno generiranje čim večjega števila čim bolj svežih alternativ, idej in konceptov: Lateralno razmišljanje
• lateralnih orodij za namerni trud v smeri poslovnega poenostavljanja in za boj proti vsakodnevni zapletenosti: Enostavnost (ena od petih v Evropi, ena od 15-ih na svetu)
• orodij za bolj celovito poslovno načrtovanje in lažje odločanje: Moč zaznavanja
• orodij za odkrivanje in dodajanje vrednosti: Šest medalj vrednosti
• neposrednega poučevanja razmišljanja osnovnošolskih in srednješolskih otrok: štiriletni program CoRT (Cognitive Research Trust) – Širina, Organizacija, Interakcija, Kreativnost (skupaj z dr. Bojano Tancer).

Je tudi licencirana trenerka Michaelidesovih metod:
• za gradnjo inovacijske kulture in strukture: 12 dejavnikov inoviranja
• tehnike za kreativno soočanje z izzivi ter projektno soustvarjanje in sodelovanje: I.D.E.A.S!

Tehnike razmišljanja uči in uri na delavnicah za podjetja, šole in motivirane posameznike, po potrebi tudi moderira sestanke za naročnike.
150+ podjetij. 100+ konferenc. 100+ vzgojno-izobraževalnih zavodov. 100+ intervjujev. 20.000+ zadovoljnih udeležencev.
Od 16. marca 2020 do danes je izvedla tudi 400+ delavnic pred spleta.

Kot organizatorka in kustosinja programa:
• Z Gospodarsko zbornico Slovenije od 2014 vsebinsko pripravlja Konference in Seminarje o kreativnosti in kreativnem vodenju (30+ različnih seminarskih trojčkov)
• Za boljšo družbo od 2012 snuje, soorganizira in producira predavanja s področja pozitivne psihologije
– Cikel pozitivne psihologije v Cankarjevem domu
– Maraton pozitivne psihologije v Ljubljani, v Mariboru, v Novi Gorici, od oktobra 2020 množično prek spleta (skoraj 200 predavanj)
– Šola za starše
• Je tudi predstavnica Svetovnega tedna kreativnosti in inovativnosti za Slovenijo, v okviru katerega od 2011 organizira Konference o kreativnosti

Pri svojem delu se drži pravila svojega profesionalnega očeta Dragana Sakana: »Ne zna dete, šta je 300 kila, pa ih digne,« in neumorno uči posameznike – otroke in odrasle, time in njihove vodje, direktorje in cele organizacije uporabljati možgane na nameren način, da bi s tem soustvarila tolerantno in inovativno družbo blagostanja.

Nastja je v letu 2021 postala ponosna so-dobitnica:
• Priznanja za najboljšo inovacijo v letu 2021
• Zlatega nacionalnega priznanja GZS za inovacijo 2021
• Posebnega priznanja za inovacijo, ki rešuje izzive Covid 19 za 2021
• Bronastega priznanja za inovacijo GZS OSR za 2021 za Maraton pozitivne psihologije

Novembra 2021 je
• finalistka za Ljudi odprtih rok v kategoriji Dobrotniki
• finalistka za nagrado Horus za družbeno-odgovoren projekt (oboje z Blanko Tacer za Pozitivno psihologijo).
Rezultati bodo znani decembra 2021.

Leta 2020 je bila izbrana za drugo najboljšo predavateljico* leta 2020 s strani podjetij.
*Čeprav bolj verjame v učinkovitost kontinuiranih treningov in izkustvenih delavnic kot v predavanja.

V mednarodni agenciji New Moment je vodila oddelek za nove ideje. Organizirala je srečanja za spodbujanje kreativnosti z vseh področij človeškega duha Ideas Campus, urejala revije in knjige založbe New Moment v treh jezikih, prirejala razstave in predstave, srečanja in izobraževanja, svetovala pri strateških komunikacijskih projektih za naročnike in žirirala več kot deset mednarodnih oglaševalskih festivalov.
Pri Društvu za marketing je skrbela za odnose z mediji, svoje znanje in izkušnje pa je kot predavateljica na več visokih šolah. Še vedno jo zanimajo vsebine, povezane s trženjem.

Ima moža, ki podpira 3 vogale doma, dva najstnika, pa

Po zaključeni Srednji glasbeni in baletni šoli (klavir, kitara, zbor) sem šolanje nadaljevala na Pravni fakulteti v Mariboru. Kot najboljša študentka v generaciji sem se takoj po študiju zaposlila na Višjem sodišču v Mariboru, Od leta 2000 delam v odvetništvu in se stalno izobražujem. Pri strokovnem delu me še posebej zanimajo odnosi na delovnem mestu, reševanje konfliktnih situacij ter povezovanje na strokovnem področju. Raziskovanje in delo na področju delovnega prava je moje poslanstvo.

Hvaležna sem za vsak dan, ki ga ob strokovnem delu preživim s svojo družino, s tremi otroki. Moja največja življenjska učiteljica je hčerka, otrok s posebnimi potrebami (ima Angelmanov sindrom), ki me že 20 let uči vztrajnosti, odgovornosti, srčnosti, brezpogojne ljubezni.., Zaradi nje izgovorov ne poznam, temveč delujem.

Kaja Širok (1975) je diplomirana zgodovinarka in italijanistka. Podiplomski študij je nadaljevala na kombiniranem programu ZRC SAZU in UNG ter leta 2009 doktorirala iz področja kulturne zgodovine. Za doktorsko delo je prejela nagrado Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.Leta 2011 je prevzela vodenje Muzeja novejše zgodovine Slovenije, kjer je delovala do leta 2021. V tem času se je muzej razvil v modernen in atraktiven prostor kulturnih in družbenih izmenjav, spoznavanja in učenja o kompleksnosti dogodkov XX. stoletja. Ob vodenju muzeja je dr. Širok tudi redno uspešno prijavljala evropske projekte, ki so dodatno obogatili ponudbo muzeja in ustvarili aktivno mrežo strokovnega povezovanja med evropskimi muzeji in sorodnimi znanstvenimi ustanovami. Kot docentka za področje novejše in sodobne zgodovine je istočasno delovala znotraj znanstvene raziskovalne skupine na oddelku za sociologijo, Filozofska fakulteta (UL).
Raziskovalno je aktivna na področju zgodovine, muzeologije in dediščine, ustne zgodovine, študij o mejah in nacionalnosti, študij koletivnega spomina. Objavlja v slovenskih in mednarodnih znanstvenih revijah, teksti se osredotočajo na teme vizualizacije preteklosti v nacionalnih spominskih praksah, oblikovanju nacionalnih naracij, nastanku in razumevanju nacionalnih mej.

Dr. Kaja Širok deluje danes kot samostojna podjetnica, svetovalka za področje kulturega mangementa in področja sodobne zgodovine. Aktivna je v pripravljalni skupini Evropske prestolnice kulture GO! 2025, deluje kot predavateljica za področje kulturne zgodovine na Univerzi v Novi Gorici in že drugi mandat vodi nacionalni slovenski odbor mednarodne organizacije ICOM. Aktivno deluje v različnih odborih muzejskih mednarodnih organizacijah, leta 2019 jo je Evropski parlament potrdil v akademski svet Hiše evropske zgodovine v Bruslju.

Za svoje delo na področju kulture in znanosti ji je leta 2014 Republika Italija podelila naziv Vitezinja reda italijanske zvezde. Leta 2015 se je na vabilo Združenih držav Amerike udeležila mednarodnega programa Cultural heritage preservation and museum management, v organizaciji International Visitor Leadership Program.

Zavezana k ustvarjanju participativnih, odgovornih in vključujočih družbenih okolji, ki delujejo v dobro javnosti in za potrebe vseh državljanov.

Revidiranje, svetovanje, presoja kakovosti notranje-revizijskih služb; naročniki: Agencija za Knjigo RS, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem RS, Snaga Maribor d.d., LON d.d., IMT, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Univerzitetna psihiatrična klinika, Zavarovalnica Maribor, Letrika (pregled v Franciji in na Kitajskem), Žito d.d. (sodelovanje s KPMG d.o.o.), sodelovanje s KPMG Slovenija pri AQR – Asset Quality Review – Sberbank … organiziranje, vodenje in izvajanje predavanj in delavnic (Strategija-več kot beseda, Uvajanje sistema upravljanja s tveganji – ERM, Korporativno upravljanje…) na Slovenskih železnicah, Vzajemni d.v.z., Ministrstvu za gospodarstvo (v času službovanja na MG), Elektro Energiji d.o.o.

01/01/2011 – 30/08/2011 NEODVISNA STROKOVNJAKINJA: PREIZKUŠENA NOTRANJA REVIZORKA, – VZAJEMNA D.V.Z.
– Izvajanje pregledov poslovanja v skladu s sprejetim pogodbami (sklepi uprav in nadzornih svetov)
– Sodelovanje pri projektih
– Svetovanje poslovodstvu
– Ozaveščanje o pomembnosti notranjih kontrol, integritete

01/05/2008 – 31/12/2010 POMOČNICA DIREKTORICE PODROČJA NOTRANJEGA REVIDIRANJA – skupina KDPregled poslovanja (notranje-revizijski pregledi: pravilnosti (zakonitosti) in smotrnosti (učinkovitosti, uspešnosti, gospodarnosti)), skladnosti poslovanja; usposabljanje drugih, ozaveščanje o pomembnosti ocene tveganja, sodelovanje pri pripravi kodeksa etike; pregledi posameznih družb skupine KD; ostala dela pomočnice direktorice področja notranjega revidiranja

01/11/2007 – 30/04/2008 SVETOVALKA S PODROČJA NOTRANJIH KONTROL – SLOVENSKE ŽELEZNICE D.D.Zaposlitev na podlagi mandata predsednika uprave, ki je bil zmenjan, zato je obdobje službovanja kratko. V tem času sem opravila notranje revizijski pregled nabave in svetovala sistemske spremembe na tem področju.

IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE

10/10/1996 – UNIVERZITETNA DIPLOMIRANA EKONOMISTKA – SMER DENARNIŠTVO IN FINANCE – Ekonomska fakulteta v Ljubljani

30/11/2006 – DRŽAVNI REVIZOR – Računsko sodišče RS

19/03/2004 – DRŽAVNI NOTRANJI REVIZOR – Ministrstvo za finance RS

17/01/2000 – PREIZKUŠENA RAČUNOVODKINJA – Slovenski inštitut za revizijo

14/10/2003 – PREIZKUŠENA NOTRANJA REVIZORKA – Slovenski inštitut za revizijo

19/05/2005 – IZPIT IZ DRŽAVNE UPRAVE – POGOJ ZA IMENOVANJE V NAZIV – Ministrstvo za javno upravo RS

OSTALE SPRETNOSTI IN ZNANJA:

• Računalniška znanja MS Office, Gmail, Outlook
• organizacijska – do sedaj uspešna pri reševanju izzivov, delo razporejam po prioritetah, samostojna in samoiniciativna , sposobna samostojnega in timskega dela, fleksibilna do meje zakonitosti, spodobnosti
• izkušnje pri korporativnem upravljanju
• članica nadzornega sveta Elektro Celje d.d. (mandat: 26. 8. 2013, 26. 8. 2017)
• predsednica revizijske komisije Elektra Celje d.d. (mandat: 26. 8. 2013, 26. 8. 2017)
• ustanoviteljica (ena izmed) Evropskega inštituta za skladnost in etiko poslovanja, leto in pol direktorica tega inštituta
• bila članica revizijske komisije ERGO, življenjska zavarovalnica d.d.
• bila članica – zunanji strokovnjak – revizijske komisije Slovenskih železnic d.d.
• drugo- vozniški izpit B, krvodajalka, 7 let zaposlena kot zunanja revizorka, ki je samostojno opravljala revizije računovodskih izkazov v KPMG Slovenija.