Strokovnjakinje v kategoriji: kolo
- Nataša Košnjek Jug
Nekonvencionalna. Nekoliko drugačna. Obožujem nabavo, optimizacijo procesov, vodenje ekip, načela ESG poslovanja, naravo, spust s kolesom, osebne odnose ter odprto komukacijo.
Gojim veliko strast do nabave in optimizacije procesov, vedno v iskanju novih poti, kako priti do prihrankov, izboljšane učinkovitosti ob nespremenjenihh zahtevah glede kvalitete. Rada imam vlogo vodje, zaposlenim pomagam v razvijanju njihovih veščin in doseganju večjega potenciala.
Sem univerzitetna diplomirana ekonomistka – smer finance. Na svoji poklicni sem bila v stiku z nabavo ves čas, najprej kot Koordinator podpornih procesov v komercialnem oddelku v podjetju Merkur d.d., nato kot Vodja projekta vpeljave ERP sistema v podjetje Istrabenz Energetski sistemi d.o.o., potem pa me je poklicna pot zanesla v Hit d.d., kjer sem začela kot Aplikativni specialist za SAP za področje materialnega poslovanja v podjetju, sodelovala v več različnih projektih, zadnjih dobrih 10 let pa vodim oddelek nabave v podjetju Hit d.d. Nova Gorica, ki sodi med največja igralniška podjetja v Evropi.
Sem članica strokovnega sveta Združenja nabavnikov Slovenije.
Kdo je Nataša?
• Kot vodja oddelka vedno uporabi besedno zvezo »mi«, nikoli »jaz«.
• Spodbuja podrejene, da razvijajo svoje spodobnosti in povečujejo znanje, izogiba se mikro managementu, verjame v učenje na napakah.
• Hitro vidi luknje v procesu in jih poskuša izboljšati
• Zagovornica ESG smernic. Čeprav smo še v času, ko je to področje novo, zamegljeno, ponekod nerazumljivo in negotovo, verjame, da lahko vsak posameznik in posledično vsako podjetje lahko pripomore k trajnostnemu delovanju.
• Stalno se uči. Poglablja se v človeško psihologijo, karakterje, osebnosti in poskuša razumeti vsakega od njih. Prebira knjige Eckharta Tolleja, Byron Katie, Gabor Mate-ja in uživa v pogovorih vezanih na osebno rast, človeško bit in zavest.
• Najvišja vrednota ji predstavlja družina.
• Ne zna si predstavljati tedna brez spusta s kolesom po gozdu. - Nela Halilović, magistrica geografijePromet v Sloveniji je problem. Posledica nesorazmernega prostorskega razvoja in razvoja prometnega sistema je, da je avtomobil prva in najpogostejša izbira za način potovanja tako na daljše, kot krajše poti. Raziskave kažejo, da tudi do petina Slovencev v avtomobil sede tudi za poti, dolge do 1 kilometra. To je slabo za posameznika in družbo, ter splošen razvoj Slovenije. Zato si s svojim delom prizadevam, da bi vedno manj ljudi za vsakodnevne poti izbralo avtomobil.
Zaposlena sem na IPoP – Inštitutu za politike prostora, kjer se ukvarjam z načrtovanjem in izvajanjem nacionalnih kampanj za spodbujanje hoje in kolesarjenja v mestih. Z raziskovanjem vzrokov, motivov in navad ljudi, zaradi katerih ljudje potujejo, kot potujejo, poskušam razumeti potovalne navade posameznikov in družbe in jih nasloviti z ustreznimi metodami, da bi spodbudila zmanjšanje deleža opravljenih poti z avtomobilom na krajše razdalje.
Po izobrazbi sem magistrica geografije, ki sem se izobraževala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in na Fakulteti za znanost Karlove univerze v Pragi. Čas študija sem med drugim izkoristila za pridobivanje številnih formalnih in neformalnih izkušenj s poudarkom na geografskih področjih in trajnostni mobilnosti. V lokalnem okolju v Velenju sem aktivno delovala na področjih turizma, trajnostne mobilnosti in mladinskih politik, kjer sem prejemala štipendijo za nadpovprečno družbeno angažirane študente. Delovanje v številnih nevladnih in prostovoljskih organizacijah mi je dalo izkušnje s prijavami projektov in projektnim upravljanjem. Po študiju v letu 2019 sem se zaposlila na Mestni občini Velenje, kjer sem delala na transnacionalnih projektih Evropske unije in tako še poglobila razumevanje projektnega dela.
Verjamem v vključevanje deležnikov v procese načrtovanja prostora in pripravo strategij, ter na tak način poskušam sooblikovati družbo in prostor, kjer imajo tudi najbolj šibki možnost premikanja in izražanja mnenj. Svet in prostor vidim kot rezultat vzrokov in posledic preteklega delovanja načrtovalcev, odločevalcev in uporabnikov. Zato vsak premik, ki ga dosežem pri svojem delu vidim kot del mozaika, ki bo pripomogel k boljši prihodnosti.