Strokovnjakinje v kategoriji: humanitarno pravo

  • Marica Batič
    Marica Batič

    Marica Batič - ONA VE - DSCN6154 3

    Sem Marica Batič, magistrica prava, podjetnica, svetovalka, mentorica, nepremičninska posrednica, posrednica pri reševanju sporov, prostovoljka, direktorica Zavoda Madinat, družinska ženska in mati.

    Moj primarni poklic je pravni poklic, katerega veščine mi prav pridejo v podjetništvu, kjer sem najbolj aktivna.

    Imam veliko izkušenj s sledečih področij: Podjetništvo , izobraževanje, nudenje inštrukcij, gospodarsko pravo, nepremičninsko pravo, družinsko in dedno pravo, reševanje sporov , svetovanje, mentorstvo.

    Področji, kjer se, poleg seveda v pravu, najbolj znajdem, sta: Delo s podjetniki, med drugim svetovanje in pomoč podjetjem in potencialnim podjetnikom pri ustanavljanju podjetij v tujini ter delo z otroci, dijaki in študenti za potrebe učenja in inštrukcij.

    Zaposlitev: Sem direktorica Zavod Madinat. Dodatno se ukvarjam s svetovanjem, mentorstvom, predavanji, instrukcijami, osebnostnimi terapijami, pisanjem člankov in z mediacijo.

    Izobrazba:
    – magistrica prava
    – licencirana nepremičninska posrednica
    – podjetniška svetovalka
    – inštruktorica (pridobljen pedagoško – andragoški certifikat za tutorstvo pri e -študiju)

    Interesi, tako poklicni kot zasebni:
    -pravo
    -podjetništvo
    -mentorstvo
    -vseživljenjsko učenje
    -socialna politika
    -izobraževanje
    -reševanje sporov
    -marketing
    -družina
    -psi
    -pomoč ljudem (sem v ekipi prve pomoči in prva posredovalka)

    Izkušnje:
    .- med študijem sem se veliko ukvarjala s promocijami, prodajo in delom z ljudmi
    – moja prva redna zaposlitev je bilo redno pripravništvo na Višjem sodišču v Ljubljani
    – od leta 2016 se aktivno ukvarjam s podjetništvom
    – od leta 2020 sem direktorica Zavoda Madinat, ki pokriva šest zanimivih področij delovanja

    Moj osebni moto glasi: „Nepremagljiva ovira ne obstaja. Obstaja zgolj nepremagljivi jaz. „

  • Nika Podakar, dipl. prav. (UN)
    Nika Podakar, dipl. prav. (UN)

    Nika Podakar, dipl. prav. (UN) - ONA VE -

    Sem magistrska študentka prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Navdušujem se nad ustavnim pravom, znotraj slednjega pa še posebej nad volilnim pravom. S svojimi znanji pomagam pravnim laikom razumeti pomen in namen volitev ter tudi sam volilni sistem. Zavedam se, da so volitve zapletena tematika, zato jih skušam razložiti na čim bolj preprost način. Osredotočam se na to, da volivci razumejo, kaj se zgodi z njihovim glasom in kako ta vpliva na končni izid volitev. Volitve so moja strast
    Leta 2022 sem diplomirala na Pravni fakulteti v Ljubljani, za odlično povprečje na dodiplomskem študiju pa sem prejela Zlato listino. Nato pa sem se na magistrskem študiju vpisala na državnopravni modul, ki daje poudarek na ustavno pravo ter teorijo države.

    V letu 2022 sem z nevladnimi organizacijami sodelovala pri organizaciji in izvedbi delavnic pred državnozborskimi ter lokalnimi volitvami. Njihov namen je bil razložiti volitve in volilni sistem ter volilne upravičence, predvsem mlade, motivirati za udeležbo na volitvah. Pišem tudi prispevke s področja ustavnega in predvsem volilnega prava za revijo Pamfil, Pravni letopis in blog Pravna mreže za varstvo demokracije.

    Svoja znanja sem pilila tudi na številnih tekmovanjih s področja prava. Tako sem se udeležila Pitamičevega tekmovanja študentov prava, tekmovanja European Human Rights Moot Court Competition, ki je v celoti potekalo v angleščini ter tekmovanja Central and Eastern European Moot Competition, ki je prav tako potekalo v angleščini in kjer smo z ekipo dosegli 1. mesto. Leta 2022 in 2023 sem prejela pohvalo in priznanje senata Pravne fakultete za odmevne dosežke na področju obštudijskih dejavnosti. Dvakrat sem se udeležila tudi ELSA konference Pravna obzorja, kjer smo študentje predstavljali avtorske strokovne prispevke. Prvič sem predstavila prispevek z naslovom »Relativni zmagovalec volitev = Mandatar? Slovenski ustavni običaj?«, drugič pa prispevek z naslovom »Militantna demokracija – ščit demokratične ureditve«. S slednjim sem na tekmovanju osvojila 3. mesto.

    Z veliko zavzetostjo sodelujem tudi v organih Pravna fakultete. Že tretje leto sem predstavnica študentov v študentskem svetu Pravna fakultete, poleg tega sem več kot 2 leti predstavljala študente še v komisiji za študijske zadeve. Aktivno sodelujem tudi v okviru tutorskega sistema na fakulteti, kjer že tretje leto opravljam delo tutorke pri predmetih ustavno pravo in evropsko ustavno pravo. Zavzeto sem sodelovala tudi pri koreniti prenovi fakultetnega pravilnika o sistemu tutorstva. Kot prostovoljka programa skaupajsmo.eu sodelujem tudi s Hišo EU, kjer pomagam pri vsebinski pripravi, organizaciji in modeliranju okroglih miz s področja različnih tem.

  • Katarina Emeršič Polić, mag. prav.
    Katarina Emeršič Polić, mag. prav.

    Katarina Emeršič Polić, mag. prav. - ONA VE -

    Sem odvetnica in partnerica v Odvetniški družbi Pirc Musar & partnerji. Sem tudi članica delegacije Odvetniške zbornice Slovenije pri Svetu evropskih odvetniških zbornic (CCBE), od marca 2024 sem članica Upravnega odbora Odvetniške zbornice. Uvrščena sem na seznam mediatorjev pri Okrožnem sodišču v Ljubljani in pri Mediacijskem centru. V preteklosti sem delala tudi na Delegaciji EU pri Svetu Evrope v Strasbourgu.
    Tekoče govorim angleško, francosko, italijansko in špansko.
    Leta 2014 sem na Pravni fakulteti v Ljubljani diplomirala z diplomskim delom »Argumentacija človekovega dostojanstva v (ustavno)sodni praksi« pod mentorstvom akad. prof. dr. Marijana Pavčnika. Leta 2016 pa z odliko zaključila podiplomski študij na Pravni fakulteti v Ljubljani z zagovorom magistrske naloge »Pravica do vode v mednarodnem pravu« pod vodstvom mentorice prof. dr. Vasilke Sancin. Leta 2015 in 2016 sem prejela tudi tri priznanja in pohvale za odmevne dosežke na področju obštudijskih dejavnosti, ki jih senat Pravne fakultete podeli le najboljšim študentom.

    Med študijem sem zimski semester v 4. letniku opravila na Univerzi Paris Ouest Nanterre La Defense. Bila sem članica ekipe Pravne fakultete na mednarodnem tekmovanju Concours européen des droits de l’homme René Cassin, ki je potekalo v celoti v francoščini na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, kasneje pa tudi članica ekipe na mednarodnem tekmovanju World Human Rights Moot Court Competition, ki poteka v angleškem in francoskem jeziku na sedežu Združenih Narodov v Ženevi. Ekipi sta se na obeh tekmovanjih uvrstili v polfinale. Nenazadnje pa je prejela tudi dve nagradi na tekmovanju Model United Nations, ki je potekalo na sedežu Organizacije ZN za kmetijstvo in prehrano v Rimu. Nato sem mentorirala študente, ki so se želeli udeležiti omenjenih tekmovanj.

    Leta 2015 sem bila pravna svetovalka na EU delegaciji pri Svetu Evrope v Strasbourgu, med drugim odgovorna za poročanje dogajanja v odborih pravnih strokovnjakov in o izdanih sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice. V letu 2016 sem nato na medvladni organizaciji Parliamentary Assembly of the Mediterranean na Malti opravljala delo pravne svetovalke. Med tem časom sem sodelovala tudi v pravni svetovalnici LGBT, kjer sem osebam LGBT svetovala in nudila informacije o njihovem pravnem položaju in o pravnih poteh za uveljavljanje njihovih pravic. V odvetniški družbi Pirc Musar & partnerji sem se zaposlila novembra 2016. Januarja 2021 sem pri Odvetniški zbornici Slovenije zaprisegla kot odvetnica. Od maja 2021 sem članica delegacije Odvetniške zbornice Slovenije pri Svetu evropskih odvetniških zbornic in združenj (CCBE). Oktobra 2022 sem uspešno opravila usposabljanje za mediatorko. Decembra 2022 pa sem postala partnerica odvetniške družbe. Marca 2023 sem bila kot edina strokovnjakinja iz Slovenije imenovana v CCBE Odbor mlajših odvetnikov. Avgusta 2023 sem bila uvrščena na seznam mediatorjev pri Mediacijskem centru. Marca 2024 sem bila izvoljena za članico Upravnega odbora Odvetniške zbornice in imenovana na seznam mediatorjev pri Okrožnem sodišču v Ljubljani.

    Delam predvsem na področju delovnega, medicinskega in odškodninskega prava, kot tudi prava človekovih pravic in evropskega ter mednarodnega prava. Pravo me zelo veseli in v tem uživam, pri čemer pa se rada posvečam tudi učenju tujih jezikov, sem zagrizena športnica kot tudi ljubiteljica dobre hrane, knjig, glasbe in plesa.

    Kraj bivanja:
    Ljubljana
  • Prof. dr. Polonca Kovač
    Prof. dr. Polonca Kovač

    Prof. dr. Polonca Kovač - ONA VE -

    Prof. dr. Polonca Kovač se ukvarja z upravnim pravom (zlasti z upravnimi in davčnimi postopki, inšpekcijami, transparentnostjo in varstvom podatkov) in reformami javne uprave v kontekstu EU. Zaposlena je na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani, Je prejemnica več nagrad, tako s strani študentov za odlično pedagoginjo kot za raziskovalno delo, kjer je po bazi Sicris med najbolj uspešnimi pravniki. Objavila je nekaj deset člankov in knjig, npr. tudi komentarjev ZUP, ZIN, ZDavP-2, Ustave RS).
    Polonca Kovač je doktorica pravnih znanosti in od leta 2018 redna profesorica za področje upravnega prava in javne uprave, habilitirana prek Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Od leta 2003 je zaposlena na Fakulteti za upravo UL, pred tem pa je bila zaposlena na Ministrstvu za notranje zadeve (priprava sistemskih zakonov, uvajanje shem kakovosti v slovensko javno upravo, mednarodno sodelovanje, programiranje in koordinacija usposabljanja na Upravni akademiji idr.) in na Upravni enoti Kranj (vodenje upravnih postopkov). V disertaciji, ki jo je obranila leta 2005 na PF UL, je obravnavala razvoj in pravna vprašanja javnih pooblastil, v magistrskem delu, zagovarjanjem leta 1999 na Fakulteti za družbene vede UL, pa uvajanje novega javnega managementa v slovensko javno upravo. Je (so)avtorica in urednica več znanstvenih monografij (Davčno pravo med teorijo in prakso 2021, Komentar ZUP 2020, The Sound of Silence in European Administrative Law 2020, Transparency Laws in Action 2019, Komentar Ustave RS 2011 in 2019, PA Reforms in the New EU MS 2017, Inšpekcijski nadzor 2016, Upravno-procesne dileme o ZUP 2010, 2012 in 2015 in druge), učbenikov ter bila od leta 2017 do 2020 glavna urednica mednarodne znanstvene revije Central European Public Administration Review. Je so/avtorica vrste znanstvenih in strokovnih člankov in referatov (v revijah RCEEL, TRAS, Danube, NISPAcee Journal, TiP, PiD, Pravnik itd., npr. o različnih upravno-procesnih institutih, varstvu osebnih podatkov, agencifikaciji, inšpekcijskem nadzoru, presoji učinkov predpisov (RIA), davčnih postopkih), pri čemer na področju objav beleži po kazalnikih ARRS v zadnjih letih največ točk med vsemi raziskovalci na področjih Pravo in Javna uprava. Na Fakulteti za upravo je nosilka pri predmetih z vseh treh stopenj študija s področja upravnega, inšpekcijskega in davčnega ter socialnega procesnega prava, transparentnosti javne uprave in upravnih reform. Kot gostujoča predavateljica je delovala na več pravnih fakultetah, npr. v Groningenu, Brnu, Zagrebu. Stalno sodeluje na znanstvenih in strokovnih konferencah ter seminarjih doma in v tujini. Bila je članica znanstvenega sveta za družboslovje, področje pravo, pri ARRS, na fakulteti pa je del programske skupine o razvoju upravnega sistema RS v EU 2004–2024 in več temeljnih in ciljnih projektov, na evropski in nacionalni ravni (o modelih javnega upravljanja, evalvaciji javnih politik, soustvarjanju (CO-GOV), procesnih orodjih v EU, jezikovni politiki v RS idr.). Po bazi Sicris kotira med najvišje uvrščene pravnike v Slovenije. Prav tako deluje na strokovni ravni, npr. kot stalna izvajalka in izpraševalka na strokovnih izpitih Upravne akademije, Uradnega lista RS (npr. za nacionalno poklicno klasifikacijo DPO) in FU UL, kjer izvaja seminarje in delavnice za različne inšpektorate, FURS, agencije, UE, občine, CSD, ZZZS in druge organe. Opravljala je oziroma še opravlja več vodstvenih in upravljavskih funkcij. Tako je bila vrsto let na primer predsednica in članica Uradniškega sveta, vodja fakultetnih centrov za usposabljanje, svetovanje in pedagoško odličnost ter je vodja oz. članica različnih univerzitetnih in fakultetnih komisij, npr. disciplinske komisije in odbora za nagrade študentom. V mandatu 2016–2022 je članica upravnega odbora Zveze inštitutov in šol za javno upravo v Vzhodni in Srednji Evropi (NISPAcee), od leta 2013 je sodirektorica skupine o pravu in javni upravi pri European Group of Public Administration (IIAS), je prav tako članica Research Network of European Administrative Law in European Law Institute ter Evropske zveze profesorjev davčnega prava (EATLP) ter deluje kot ekspertinja Svetovne banke, Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), SIGMA in ReSPA. Je prejemnica fakultetnih in univerzitetnih priznanj za pedagoško in raziskovalno odličnost v letih 2008 in 2014–2018; leta 2019 je prejela zlato plaketo Univerze v Ljubljani za izjemne zasluge pri razvijanju znanstvenega in pedagoškega ustvarjanja univerze ter za krepitev njenega ugleda., leta 2020 pa skupaj z dr. Kerševanom naziv pravnika leta.
  • Tina Kobilšek, LL.M.
    Tina Kobilšek, LL.M.

    Tina Kobilšek, LL.M. - ONA VE -

    Študij, delo in življenje v mednarodnem okolju mi je dalo širino in izkušnje, ki jih z veseljem prenašam v Slovenijo. Sem vodja Sektorja za podnebne politike na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo ter glavna pogajalka Slovenije za podnebne spremembe. Pred tem sem delala na Evropski komisiji, na Direktoratu za mobilnost in promet. Sem magistra mednarodnega prava in diplomantka mednarodnih odnosov.
    LL.M. iz mednarodnega javnega prava sem opravila na Univerzi v Leidnu (Kraljevina Nizozemska) ter diplomirala iz mednarodnih odnosov na Fakluteti za družbene vede na Univerzi v Ljubljani.

    Mednarodne zadeve in tujina so me že od nekdaj zanimale, zato sem zadnji letnik dodiplomskega študija opravila na Portugalskem, v Lizboni, ter prakso na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Buenos Airesu, Argentini. Po tem sem se odločila za podiplomski študij na Nizozemskem, od koder me je pot vodila v Bruselj, Belgijo, kjer sem sprva kot pripravnica ter kasneje kot javna uslužbenka delala na Evropski komisiji. Delala sem na Direktoratu za mobilnost in promet, kjer sem se najprej ukvarjala s cestnim, nato pa z zračnim prometom.

    Predsedovanje Slovenije Svetu EU 2021 me je pripeljalo nazaj v Slovenijo. V času Predsedovanja sem vodila delovno skupino Sveta EU za mednarodna okoljska vprašanja – podnebne spremembe. Na podnebni konferenci COP 26 v Glasgowu sem koordinirala EU in v njenem imenu govorila, se pogajala ter vodila sestanke z drugimi državami in skupinami držav. Od 2022 koordiniram podnebne politike na nacionalni, EU in mednarodni ravni.

    Sem vodja Sektorja za podnebne politike na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo ter glavna pogajalka Slovenije za podnebne spremembe in nacionalna kontaktna točka pri UNFCCC (Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja).

    Ne ustrašim se novih izzivov in vedno stremim k novim znanjem. Moja strast so potovanja, spoznavanje novih kultur, ljudi in pokrajin. Šport, predvsem tek, pohodništvo in tenis mi daje svežo energijo ter zagon za nove podvige.

  • mag. Urška Klakočar Zupančič
    mag. Urška Klakočar Zupančič

    mag. Urška Klakočar Zupančič

    V javnosti sem najbolj znana kot bivša sodnica, ki si je na drznila, sicer na zaprtem Facebook profilu, kritizirati vladajočo politiko, sicer pa sem magistrica pravnih znanosti in sem trenutno podjetnica v družbi Ipsilaw. d.o.o.
    Čeprav je moje delovno področje že nekaj let predvsem stvarno (nepremičninsko) pravo v vseh svojih oblikah, so moje strasti zgodovina, pisanje in konjeništvo./div>

    Urška Klakočar Zupančič je bila rojena 19. junija 1977 v Trbovljah. Doma je iz Sevnice, s sinovoma pa že več let prebiva v Ljubljani. V gimnazijskih letih je nekaj časa živela v jugozahodni Angliji v mističnem mestu Glastonbury, kar je zaznamovalo njeno nadaljnje življenje. Leta 1996 je bila zlata maturantka, študij pa je nadaljevala na Pravni fakulteti v Ljubljani. Kot absolventka je v letu 2001 stažirala na sedežu Organizacije Združenih narodov v New Yorku. Diplomirala je iz prava mednarodnih organizacij in mednarodnih ekonomskih odnosov. Leta 2005 je naredila pravniški državni izpit in se kot višja pravosodna svetovalka zaposlila v Uradu predsednika Vrhovnega sodišča RS. Njeno glavno področje zanimanja je nato postala pravna zgodovina, iz česar je magistrirala, odločila pa se je tudi za doktorat. Od konca leta 2008 je bila sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani, kjer je odločala v civilnih nepravdnih zadevah, nanašajočih se ne nepremičninsko področje, denacionalizacijo in dednopravno področje.

    V javnosti je postala znana potem, ko je v letošnjem letu (2020/2021) izrazila svoje nestrinjanje z aktualno vladno politiko, njenim vplivom na sodniško neodvisnost in prekomerno uporabo represije s strani izvršilne veje oblasti. Zaradi vdora v njeno zasebnost in svojih stališč se je morala zagovarjati pred disciplinskim sodiščem, kjer je bila oproščena, vendar je kljub temu zapustila sodniške vrste in se zaposlila v lastnem podjetju, kjer se ukvarja s pravnim in poslovnim svetovanjem.
    V javnosti nastopa izrazito kritično do oblasti ter se zavzema za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Že od otroških dni rada piše, zadnjih nekaj let pa mesečno objavlja strokovne članke s področja pravne zgodovine. Aprila 2021 je izdala zgodovinski roman Gretin greh, ki je zaradi zanimive vsebine ter dejstva, da njegovo bistvo odseva tudi v današnjem času postal uspešnica.
    Urška je mati devetletnih dvojčkov Filipa in Davida, ki sta imeni dobila po velikih zgodovinskih osebnostih. Poleg pisanja se ukvarja še s konjeništvom, kjer odmik od ponorelega sveta najde v sedlu svoje kobile Gine. Njena strast so še potovanja, ki ji dajejo energijo in znanje za svoje nadaljnje strokovne in literarne podvige.

    Pravno je Urška sicer ena glavnih strokovnjakinj na nepremičninskem področju, zdajšnjem in preteklem. Zelo dobro pozna sistem družbene lastnine, tranzicijske predpise o lastninjenju nepremičnin, denacionalizacijo, katastrsko in zemljiškoknjižno urejanje nepremičnin, izvirajočih iz preteklega sistema po specialnih predpisih, vpise v ustrezne nepremičninske evidence, geodetske postopke, zemljiškoknjižno pravo in stvarno pravo nasploh.