Strokovnjakinje v kategoriji: alergije
- dr. Nataša HojnikSem doktorica znanosti in perspektivna raziskovalka, ki pri svojem interdisciplinarno obarvanem delu raziskuje vse od osnov fizike in kemije plazemske tehnologije do njene uporabe na področju biotehnologije.
Večino svojega časa v znanosti sem posvetila preučevanju strupenih sekundarnih metabolitov mikotoksinov, ki jih proizvajajo različne vrste plesni in iskanju učinkovitih pristopov za njihovo odstranitev.Moja znanstvena pot se je začela s študijem biotehnologije na Biotehniški fakulteti, na Univerzi v Ljubljani, ki sem ga leta 2013 zaključila z diplomo pod mentorstvom prof. dr. Gregorja Majdiča. Ob koncu študija sem se leta 2011 zaposlila v podjetju PKG Šprinzer Mikro, s.p., kjer sem sodelovala pri različnih evropskih projektih LIFE, vključno pri projektu ReBirth, ki je bil leta 2015 izbran za enega najboljših evropskih okoljskih projektov.
Leta 2014 sem se vrnila v znanstvene vode in se kot mlada raziskovalka zaposlila na Inštitutu Jožef Stefan ter začela doktorski študij na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana v Sloveniji. Le-tega sem leta 2019 zaključila z doktorsko dizertacijo na temo preučevanja mehanizmov vpletenih v inaktivacijo spor plesni in razgradnjo njihovih strupenih sekundarnih metabolitov mikotoksinov z uporabo plazemske tehnologije pod mentorstvom prof. dr. Uroša Cvelbarja.
V tem času sem se usposabljala in postala strokovnjakinja različnih kemijsko-analitskih, mikrobioloških in molekularnih tehnik ter pridobila številna znanja iz področij fizike, kemije, agroživilstva, biomedicine in varstva okolja. Tega ne bi mogla doseči brez sodelovanja z drugimi vodilnimi slovenskimi inštituti, vključno s Kemijskim inštitutom, Nacionalnim inštitutom za biologijo, Onkološkim inštitutom in Inštitutom za higieno in patologijo prehrane živali.
Med letoma 2019 in 2020 sem opravila enoletno podoktorsko izobraževanje na Univerzi v Liverpoolu v Združenem Kraljestvu v sodelovanju z industrijskim partnerjem Dyson, kjer sem preiskovala in nadgrajevala svoje znanje o plazemski obdelavi bio-organskih onesnažil.
Svoja dognanja sem predstavila na številnih mednarodno priznanih konferencah in simpozijih ter v publikacijah, obljavljenih v mednarodnih znanstvenih revijah z visokim faktorjem vpliva. Leta 2021 so članice in člani Znanstvenega sveta ARRS delo naše skupine z naslovom “Razkritje mehanizmov razgradnje in detoksifikacija aflatoksina B1 po obdelavi z zračno plazmo” uvrstili v izbor dosežkov Odlični v znanosti 2021.
Trenutno sem vpletena v različne domače in tuje projekte (prav tako sem leta pridobila svoj ARRS projekt), ukvarjam se predvsem s plazemsko razgradnjo različnih onesnažil, prisotnih v okolju, z uporabo plazme kot novega terapevtskega orodja v medicini in odstranjevanjem neželenih škodljivih mikroorganizmov na področju medicine in živilske tehnologije.
Zunaj znanstvene plati mojega življenja sem predvsem mama in partnerka, muzikofil in velika oboževalka glasbenih koncertov in festivalov ter (če čas in volja dopuščata) rekreativna športnica s poudarkom na obiskovanju vadb plesa ob drogu. Poleg tega, da se rada športno udejstvujem, sem se prav tako pod okriljem OKS usposabljala za vaditeljico športne rekreacije (1. stopnja). - Eva Gruden, mag. farm., PhDSem farmacevtka z doktoratom iz področja farmakologije in imunologije in trenutno delam kot znanstvena sodelavka in asistentka na raziskovalnem inštitutu farmakologije na Medicinski Univerzi Grazu.
Na svoji raziskovalni poti sem se navdušila nad raznovrstnostjo in večplastnostjo imunskih celic – eozinofilcev, ki so udeleženi pri nastopu alergijskih obolenj. Trenutno preučujem eozinofilce v klinični študiji pacientov z redkim obolenjem požiralnika – eozinofilnim ezofagitisom.Eva Gruden (Knuplez)
Professional experience:
april 2021- Postdoctoral researcher/ University asisstent
Division of Pharmacology, Otto Loewi Research Center,
Medical University of Graz (PI: Dr. Rudolf Schicho)2016-2021 PhD candidate
Division of Pharmacology, Otto Loewi Research Center,
Medical University of Graz (PI: Dr. Gunther Marsche)
International PhD programme Molecular Fundamentals of
Inflamation (DK-Molin)2019 Research stay abroad Feinberg School of Medicine,
Northwestern University, Chicago, USA;
(PI: Dr. Bruce Bochner, MD)2015-2016 Student work in regulatory affairs
LEK d.d – a Sandoz company, Ljubljana, Slovenia2014-2015 Pharmacy internship Ljubljana University Medical Centre
2014 Student researcher Animacel Biotehnologija d.o.o, Ljubljana
2012-2014 European Pharmaceutical Students ́Association liason
AWARDS:
2019 Austrian Marshall Plan Foundation Scholarship
(research visit to Northwestern University in Chicago
2019- ÖGMBT travel grant
2018 FEBS Journal Poster prize
2016 Faculty Prešeren award for research excellence
2016 Faculty award for best students (GPA 9/10)
2006-2016 Zois scholarship for gifted studentsPUBLICATIONS (1st author):
Knuplez E, Sturm EM, Marsche G. Emerging role of phospholipase-derived cleavage products in
regulating eosinophil activity: focus on lysophospholipids, polyunsaturated fatty acids
and eicosanoids. Int. J. Mol. Sci. 2021, 22, doi:10.3390/ijms22094356.Knuplez E, Kienzl M, Trakaki A, Schicho R, Heinemann A, Sturm EM, Marsche G. The anti-parasitic
drug miltefosine suppresses human eosinophil activation and ameliorates murine allergic inflammation
in vivo. Br J Pharmacol. 2021 Mar;178(5):1234-1248. doi: 10.1111/bph.15368.Knuplez E, Marsche G. An Updated Review of Pro- and Anti-Inflammatory Properties of Plasma
Lysophosphatidylcholines in the Vascular System. Int J Mol Sci. 2020 Jun 24;21(12):4501.
doi: 10.3390/ijms21124501.Knuplez E, Curcic S, Theiler A, Bärnthaler T, Trakaki A, Trieb M, Holzer M, Heinemann A, Zimmermann R,
Sturm EM, Marsche G. Lysophosphatidylcholines inhibit human eosinophil activation and suppress
eosinophil migration in vivo. Biochim Biophys Acta Mol Cell Biol Lipids. 2020 Jul;1865(7):158686.
doi: 10.1016/j.bbalip.2020.158686.Knuplez E, Krier-Burris R, Cao Y, Marsche G, O’Sullivan J, Bochner BS. Frontline Science: Superior
mouse eosinophil depletion in vivo targeting transgenic Siglec-8 instead of endogenous Siglec-F:
Mechanisms and pitfalls. J Leukoc Biol. 2020 Jul;108(1):43-58. doi: 10.1002/JLB.3HI0120-381R.