Rojena sem leta 1972 v Kopru, kjer sem zaključila naravoslovno matematično srednjo šolo. Zatem sem šudirala italijanski jezik (Filozofska fakulteta) in novinarstvo (Fakulteta za družbene vede), kjer sem tudi uspešno diplomirala. Že med študijem sem začela pisati za časopis Dnevnik, od leta 1999 pa sem v podjetju Pro plus – najprej 7 let v oddaji 24 ur, zatem dobrih 7 let v oddaji Preverjeno, od leta 2016 pa delam v oddaji Svet na Kanalu A ter za portal 24ur.com Pretežni del svojega poklicnega življenja posvečam poročanju o črni kroniki, javnosti predstavljam vidike in ozadja življenja storilcev kaznivih dejanj, položaj žrtev, pogovore s strokovnjaki, represivnimi organi – vse z željo preprečevati kazniva dejanja, nasilje vseh vrst, kjer sem močno angažirana, tudi osebno. Javnosti predstavljam tudi namen našega kaznovalnega aparata in pomen resocializacije zaprtih oseb.
Sem tudi mama samohranilka, imam dve hčerki, danes sta stari 20 in 22 let, in ni nam bilo lahko, zato je tudi moje osebno živlenje zakladnica izkušenj, preiskušenj in vem povedati marsikaj, kako preživeti v težkih razmerah. Hčerki sta tako kot jaz dislektični, zato imam tudi bogate izkušnje, kako je staršem, ki imajo otroka s kakšno posebnostjo, kako je sistem tog in koliko boja je potrebnega za razumevanje že majhnih razlik.

Sem velika ljubiteljica in zaščitnica živali in sploh zaščinica vseh ranljivih skupin, do katerih je družba vse bolj nestrpna. Borim se za žrtve nasilja, velikokrat so to ženske. Rada bi pripravljala (motivacijske) govore, a iz izkustvenega vidika – predstavitev družbe, v kateri živimo, tudi v spektru varnosti- kaj vse se dogaja, predstavitev “slabih” ljudi, da razumemo, da ni
vse črno belo, ter da smo vsi povezani in nam mora biti mar za sehernega člana družbe, tudi ljudi, s katerimi nimamo neposredno opravka, ponujala bi rešitve, še več, skupaj bi jih iskali. Povezovanje družbe, iskanje družbenih vezi, povezav med ljudmi.
V ospredju mojega zanimanja so medosebni odnosi; je zasledovanje resnice, je življenje v ljubezni, je strpnost, je razumevanje, je sprejemanje. Sem velik pristaš odprtosti družbe in njenih organizacij, sistemov- menim, da so dialog, znanje, osveščanje ključ do razreševanja konfliktov. Želela bi si svoja znanja posredovati mladim, ranljivim skupinam, šolam. Svetovala pa bi lahko podjetjem, kako se odzivati na vprašanja medijev in kako ponujati svoje odgovore, ki so često predolgi, preveč strokovni, saj medij potrebuje enostavne, jasne stvari. Vedela bi svetovati, kako pripraviti jasno in konkretno sporočilo za neko zadevo.