Hej, ženske, tudi za jezik gre! (3)

Pozdravljene, ženske.

Nadaljujemo skrb za jezik. V nadaljevanju sledi šopek uporabnih nasvetov, ki bodo v pomoč pri boljšem izražanju.

Novakova ali Novak, to je zdaj vprašanje!

Ali ste vedeli, da so že leta 2018 izšle Smernice za spolno občutljivo rabo jezika? V nadaljevanju preberite, kaj sploh je spolno občutljiva raba jezika, ali se to uporablja v vsakdanjem življenju, ali naj bi to vsi uporabljali, ali je to stvar preteklosti ali prihodnosti in kje se to sploh kaže.

Spolno občutljiva raba jezika pomeni, da s svojim pisnim in govornim izražanjem obravnavamo ženske in moške enakovredno.

Državni zbor je že leta 2002 v svojem poslovniku opredelil, da se morata »[v] besedilu členov […] smiselno uporabiti ženski in moški spol v tistih prvih členih oziroma poglavjih predloga zakona, ki določajo temeljne subjekte predloga zakona«. V nadaljevanju je navedeno še, da se v nadaljnjem besedilu uporabi izražanje v moškem spolu, kar je zelo verjetno predvsem posledica praktičnega vidika. Več o tem v nadaljevanju.

Med drugim je bila sprejeta tudi Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015–2020, v kateri je v poglavju 2.3.1 Položaj, trendi in izzivi navedeno, da je »[s]polno občutljiva raba jezika […] eden od dejavnikov, ki prispevajo k enakosti spolov. Zato je treba dati večji poudarek uporabi obeh spolnih slovničnih oblik«. V poglavju 2.3.2 Cilji in ukrepi vsebuje tudi podpoglavje V. Spolno občutljiva raba jezika. Ključna ukrepa sta:

• spodbujanje spolno občutljive rabe jezika v strokovnih, pravnih, upravno-administrativnih, vzgojno-izobraževalnih in političnih besedilih ter
• spodbujanje spolno občutljive jezikovne prakse v javni upravi, javnih medijih ter v vzgoji in izobraževanju.

Zdi se, da je teoretična podlaga res bogata. Kako pa je v praksi?

• Da bi dosegli želeni cilj, mora biti navajanje moških in ženskih oblik dosledno.

Torej: kandidati in kandidatke za predsednika oziroma predsednico so sedli za skupno mizo, volivci in volivke so izmed kandidatov in kandidatk izvolili predsednico, poročilom sledijo bralci in bralke, stari nad 30 let …

To je lahko s praktičnega vidika, tj. z vidika razumljivosti besedila in preobremenjenosti besedila z navajanjem dvojnic, moteče, zato se v pisnih besedilih pogosto uporablja vmesna rešitev z izražanjem v moškem spolu. Ta poenostavitev se lahko uvede tudi tako, da se pri prvi omembi dvojnice doda sprotna opomba s pojasnilom, da v nadaljnjem besedilu to velja enakovredno za moške in ženske.

• Poklicni, akademski in drugi nazivi, navedeni pred imenom ali za njim, morajo biti pri ženskah vedno v ženski obliki.

Torej: doktorica Ana Novak je povedala, doktorico Novak smo vprašali … V vsakdanjem govoru se včasih sliši, da uporabniki jezika na primer naziv doktor ohranijo v moški obliki: Želim govoriti z doktor Novak …, pravilno pa je: z doktorico Novak.

• Ženski priimki se uporabljajo v uradni obliki, ne v svojilni obliki.

V praksi se pogosto dogaja, da se ženski priimki, kadar se uporabljajo samostojno, brez imena (še vedno, kljub smernicam), navajajo v svojilni obliki: Mazejeva je bila odlična, Klinarjeva odlično skače, Fajonova je sprejela predstavnike … Pravilno pa je torej: Novak je prismučala do konca strmine, Maze je bila odlična, Klinar je odlično skakala, Fajon je sprejela predstavnike. Seveda bomo rekli in zapisali tudi: predsednica Pirc Musar je nagovorila prisotne ali Pirc Musar se je odzvala na govorice …

Zakaj o spolno občutljivi rabi (več) pišemo zdaj, toliko let po izdanih smernicah?

Tudi ob izidu smernic in drugih dokumentov, ki so usmerjali v enakovredno izražanje za moške in ženske, se je pisalo, ne šele zdaj. Upoštevati pa je treba, da je jezik živa tvorba in se sčasoma razvija. Nekateri izrazi se opuščajo in s prodorom tehnologije pridobivamo nove izraze, prenavljajo se tudi načini izražanja. Spolno občutljiva raba jezika bo morala v zavesti Slovencev še dozoreti, da bi jo povsem sprejeli v svoje izražanje. Le čas pa bo pokazal, ali se bodo tovrstna prizadevanja po enakopravnosti v jeziku (brez torej svojilnega izražanja za ženske) tudi zares ustalila.

Nadaljnje branje:

• Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (2018). Smernice za spolno občutljivo rabo jezika. Dostopno tukaj.
• Poslovnik državnega zbora. Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17, 46/20, 105/21 – odl. US in 111/21. Dostopno tukaj.
• Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015–2020. Uradni list RS, št. 84/15. Dostopno tukaj.
• Dobrovoljc, Helena, in Stabej, Marko (2019): Jezikovne izbire v slovenskih smernicah za spolno občutljivo rabo jezika. Slavistična revija, 67(2), str. 373–384. Dostopno tukaj.

Jezikovne nasvete pripravlja lektorica, prevajalka in urednica Nataša Purkat, Lektor’ca. Več jezikovnih nasvetov je mogoče pridobiti tudi na strokovnih delavnicah Lektornicah, namenjenih lektorjem, prevajalcem in vsem drugim, ki se kakor koli drugače strokovno ukvarjajo z jezikom. © Lektor’ca, Nataša Purkat s.p.