Pozdravljene, ženske.

Nadaljujemo skrb za jezik. V nadaljevanju sledi šopek uporabnih nasvetov, ki nam bodo vsem v pomoč pri boljšem izražanju.

1. Božič ali božič, Novo Leto, Novo leto ali novo leto?

Po slovenskem pravopisu praznike in posebne dneve pišemo z malo začetnico. Izjema so imena praznikov, izpeljana iz priimka. Torej: martinovo, advent, božič, novo leto, silvestrovo, valentinovo, pust, velika noč, toda Prešernov dan. Zaželimo torej: Vesel božič in srečno novo leto.

Pomni! Le izrecno v verskih publikacijah verske praznike pišejo z veliko začetnico (Božič, Velika noč ipd.), kar pa ne velja na splošno.

2. Čestitamo ali voščimo?

Odvisno, kaj sporočamo. Za rojstni dan voščimo vse dobro, nikar: čestitam za rojstni dan! Ženskam ob 8. marcu ne čestitamo, ampak jim zaželimo lep dan žena/žensk ali izrečemo neko podobno lepo misel. Čestitamo pa za uspeh, dosežek, napredek ipd.

3. Hvala na čemu ali za nekaj?

Izključno samo hvala za nekaj: hvala za dobrodošlico, hvala za sprejem. Nikakor pa: hvala na dobrih željah, hvala na pijači ipd.

4. Kako v zapisih ločimo vezaj (-) in pomišljaj (‒)?

Oba znaka uporabljamo v številnih primerih.

Vezaj med drugim uporabljamo:

• v pomenu ‘in’: slovensko-angleški dokument (dokument, ki je slovenski in angleški, vsebuje slovensko in angleško besedilo),

• za povezovanje števk in besed: 300-kilogramski, 5-stopinjski, 12-mililitrski ipd.,

• za zapis dvojnih imen, npr. Šmarje – Sap (v Šmarju – Sapu).

Pomišljaj pa med drugim uporabljamo:

• za zapis minusa: 15 – 4, ‒1 stopinja Celzija,

• v pomenu ‘od‒do’: vlak Ljubljana‒Maribor (od Ljubljane do Maribora) spet zamuja, v obdobju 2020‒2022 smo spoznali covid, več preberite na straneh 4‒13,

• za poudarjanje besed ali misli: Saj pravim – to stalno ponavljajo.

Nepravilni primeri rabe pa so med drugim:

• v Dobrovi – Polhovem Gradcu, v Vidmu – Dobrepolju ‹ dvojna imena pišemo z vezajem: v Dobrovi – Polhovem Gradcu, v Vidmu – Dobrepolju,

• Ljubljana -/‒ Bežigrad, Maribor -/– Center ‹ dvodelna imena pišemo brez vmesnega znaka: Ljubljana Bežigrad, Maribor Center,

• Delovnik: pon.-pet. 8.00-12.00 ‹ v pomenu ‘od‒do’ uporabljamo pomišljaj: pon.‒pet. 8.00‒12.00.

5. Podvajanje končne pike v primeru krajšave na koncu povedi

Kadar se na koncu povedi tik pred piko znajde krajšava, ki ima že sama piko, pike ne podvojimo: ipd.. ali idr.. › ipd. ali idr.

Jezikovne nasvete pripravlja lektorica, prevajalka in urednica Nataša Purkat, Lektor’ca. Več jezikovnih nasvetov je mogoče pridobiti tudi na strokovnih delavnicah Lektornicah, namenjenih lektorjem, prevajalcem in vsem drugim, ki se kakor koli drugače strokovno ukvarjajo z jezikom. © Lektor’ca, Nataša Purkat s.p.