Sem ustanoviteljica programa brez strahu za volanom. 25 let sem mentor ljudem, ki premagujejo strah, anksioznost, panične napade za volanom.
Ljudi učim, da preko čuječnosti odkrijejo pot do sebe. Verjamem, da samo kadar smo prisotni tukaj in zdaj ni strahu, problemov in skrbi. Preko čuječnosti lahko odkrijemo pristnega sebe, svojo vrednost in notranjo moč, ki jo lahko usmerimo tudi v varnost v cestnem prometu. Ljudi učim, da se zavedajo svojih misli in občutkov in da jih sprejemajo.

Sem motivator ljudem, da se reaktivirajo v promet. Bodisi so vozniško dovoljenje samo pridobili, a nikoli zares vozili. Ljudje imajo različne razloge zakaj se ne počutijo varne za volanom. Tukaj jih jaz lahko podprem, osvobodim in znova aktiviram v promet.

Zaposlena sem na IPoP – Inštitutu za politike prostora, kjer se ukvarjam z načrtovanjem in izvajanjem nacionalnih kampanj za spodbujanje hoje in kolesarjenja v mestih. Z raziskovanjem vzrokov, motivov in navad ljudi, zaradi katerih ljudje potujejo, kot potujejo, poskušam razumeti potovalne navade posameznikov in družbe in jih nasloviti z ustreznimi metodami, da bi spodbudila zmanjšanje deleža opravljenih poti z avtomobilom na krajše razdalje.

Po izobrazbi sem magistrica geografije, ki sem se izobraževala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in na Fakulteti za znanost Karlove univerze v Pragi. Čas študija sem med drugim izkoristila za pridobivanje številnih formalnih in neformalnih izkušenj s poudarkom na geografskih področjih in trajnostni mobilnosti. V lokalnem okolju v Velenju sem aktivno delovala na področjih turizma, trajnostne mobilnosti in mladinskih politik, kjer sem prejemala štipendijo za nadpovprečno družbeno angažirane študente. Delovanje v številnih nevladnih in prostovoljskih organizacijah mi je dalo izkušnje s prijavami projektov in projektnim upravljanjem. Po študiju v letu 2019 sem se zaposlila na Mestni občini Velenje, kjer sem delala na transnacionalnih projektih Evropske unije in tako še poglobila razumevanje projektnega dela.

Verjamem v vključevanje deležnikov v procese načrtovanja prostora in pripravo strategij, ter na tak način poskušam sooblikovati družbo in prostor, kjer imajo tudi najbolj šibki možnost premikanja in izražanja mnenj. Svet in prostor vidim kot rezultat vzrokov in posledic preteklega delovanja načrtovalcev, odločevalcev in uporabnikov. Zato vsak premik, ki ga dosežem pri svojem delu vidim kot del mozaika, ki bo pripomogel k boljši prihodnosti.