Po zaključku univerzitetnega študija gospodarskega inženirstva smer gradbeništvo leta 1999, sem se najprej zaposlila v podjetju Gradis d.d., na Ptuju, kjer sem pridobila izkušnje s področja vodenja gradbišč in gradbene operative. Nato sem tri leta delala kot višja svetovalka na Upravni enoti Ptuj, kjer sem vodila upravne postopke za izdajo gradbenega in uporabnega dovoljenja. Leta 2004 sem magistrirala iz tehniškega varstva okolja na Fakulteti za strojništvo in se zaposlila v podjetju Projekt d.d. Nova Gorica kot vodja enote podjetja v Ljubljani in vodja zahtevnih projektov (vodenje projektov, inženiring, prostorsko in okoljsko načrtovanje, nadzor nad gradnjo).

Pridobljene izkušnje iz gradbeništva in varstva okolja, stalna izobraževanja ter zanimanje za ta znanja so razlog, da sem postala aktivna članica Komisije za sistemske zakone, vodja Delovne skupine za varstvo okolja in izpraševalka pri strokovnih izpitih na Inženirski zbornici Slovenije za »Predpisi s področja graditve objektov, urejanja prostora, arhitekturne in inženirske dejavnosti, zborničnega sistema ter osnov varstva okolja in splošnega upravnega postopka«. Z letošnjim letom pa sem postala tudi članica skupščine Inženirske zbornice in Upravnega odbora MSG.
Ob strokovnem znanju s področja gradbeništva in 23-letnih delovnih izkušnjah dobro poznam tudi zakonodajo s področja okolja in različne upravne postopke. Več o mojih poslovnih kvalifikacijah si lahko preberete v življenjepisu, ki je podkrepljen z bibliografijo.
https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20191101_223420_24994.php

Svoj prosti čas, kolikor mi ga ostane, preživim na kolesu ali na smučeh – odvisno od obdobja v letu. Sem avanturistka, ultramaratonka na tekaških ali pa na turnih smučeh, na kolesu. V Avstraliji sem leta 2018 v dveh mesecih zarisala dve kolesarski sledi: v 27 dneh 5.500 kilometrov dolgo vodoravno (od Pertha dodo Sydneyja) in v 34 dneh 6.200 kilometrov dolgo navpično (od Cape Yorka do Wilsons Proma, pri čemer je več kot šestdeset odstotkov poti izven običajnih cest oziroma »off road«). Povezala sem štiri skrajne točke tega kontinenta in napisala knjigo z naslovom 12.000 kilometrov greha. Sem prva Slovenka oziroma celo prva na na svetu, ki mi je uspelo prevoziti obe poti brez spremljevalne ekipe – v nič kaj prijaznih razmerah. Septembra 2019 sem zaključila eno najtežjih MTB-bikepackig dirk Race to the Rock v Avstraliji, na kateri sem z zlomljenim rebrom v ekstremno težkih razmerah prevozila 2.696 kilometrov. Več o meni lahko preberete na moji spletni strani https://www.bernarda-avstralija.si/ ali na fb strani https://www.facebook.com/bernarda.juric.5/.

»Soustvarjanje sveta, ki bo igrišče, ne bojišče« je moje dolgoletno vodilo. Delujem v mednarodnem okolju, kjer sem prepoznana kot strokovnjakinja in ambasadorka krožnega gospodarstva. Svetovni gospodarski forum (WEF) me je leta 2018 nominiral za finalistko globalne nagrade za voditeljstvo »The Circulars«, 2020 pa sem postala ena od nosilk naziva »EUwoman4future«.

Kot neumorna raziskovalka novega in povezovalka obstoječega, sem leta 2016 v krožnem gospodarstvu prepoznala koncept, ki me je zaradi svoje komplekstnosti in nuje po sistemskem pristopu, očaral. Ustanovila sem mednarodno platformo Circular Cahnge – Insitut za krožno gospodarstvo, ki je bila ena prvih v tem delu Evrope. S serijo mendarodnih konferenc Circular Change (5 izvedb – od 2016 do 2020), smo v Slovenijo pripeljali vodilne globalne strokovnjake s področja trajnosti in krožnega gospodarstva ter se zapisali na zemljevid prepoznavnih držav.

Sledila je izvolitev za predsedujočo Evropski platformi za krožno gospodarstvo (ECESP) v Bruslju (zdaj teče že moj tretji mandat) in vpetost v mnoge druge mednarodne vloge: predsedujem mednarodnemu odboru Circular Economy Forum Austria, sem članica odbora Exchange4Change Brazil, Holland Circular Hotspot, Nordic Circular Hotspot, sveta BIOEAST iniciative ter številnih drugih mednarodnih odborov in znanstvenih svetov na področju krožnega gospodarstva.

Poseben izziv, ki prinaša priložnost za izmenjavo pogledov, znanj, izkušenj in sooblikovanje novih konceptov je sodelovanje v think-tank ekipah – Chatham House in The Ambrosetti House sta dve tovrstvni okolji. Vključena sem tudi v mnoge mednarodne ekspertne skupine in žirije na področju krožnega gospodarstva. Kot gostujoča predavateljica na Doshisha University v Kyotu sem imela priložnnost spoznati japonsko kulturo in specifičen način znanstvenega raziskovanja ter predajanja znanj. Delo s študenti je eno od področij, ki me vedno znova navduši in v Sloveniji module za krožno gospodarstvo sooblikujem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Vabila za nastope na različnih koncih sveta so del mojega vsakdana in kot govornica letno nastopim na več kot 60 konferencah na globalnih odrih ter tako krepim mrežo povezav različnih strokovnjakov ter odločevalcev, ki predstavlja izjemen socialni kapital. "Krožna dipolomacija" je izraz, ki ga uporabljamo v globalni krožni skupnosti in ki najbolje povzema jedro mojega mednarodnega udejstvovanja.

Na področju krožnih projektov sodelujem z vladami in organizacijami od Latinske Amerike do Skandinavije. Z ekipo Circular Change smo soustvarili kažipote prehoda za krožno gospodarstvo Slovenije, Srbije, Čila, Črne Gore, Kosova, pa akcijski načrt Krožni potenciali Ljubljane 2021-27, smo del konzorcijev številnih evropskih projektov in vpeti v Climate KIC demonstracijski projekt v Sloveniji. Predsedovala sem ekspertni skupini za študijo prihodnosti bioekonomije centralne in vzhodne Evrope (BIOEAST) in sem (so)avtorica številnih strokovnih poročil, člankov in publikacij.

V času predsedovanja Slovenije svetu EU (2021) smo izdali publikacijo Circular Insider, ki predstavljaja krožne prebojnike, ker smo želeli krožno gospodarstvo približati kar najširšemu krogu ljudi. V 2022 je sledila Avstrijska izdaja Circular Insider Austria in po odličnih odmevih se lotevamo snovanja novih edicij.

Če zaokrožim – po naravi sem povezovalka, po duši kreativka, v praksi podjetnica in svetovalka. Diplomo iz ekonomije sem nadgradila z znanstvenim magisterijem s področja sociologije vsakdanjega življenja, več kot 20-letne izkušnje in kompetence pridobljene na vodstvenih položajih v marketingu pa uspešno prenašam v snovanje sistemskih trajnostnih rešitev. Žene me radovednost, veselje do odkrivanja novega in do povezovanja ljudi, ki skupaj lahko naredijo več kot bi zmogel vsak sam. Ko prestopiš meje domačega dvorišča se zaveš, da je dela na tem svetu dovolj za vse in da medsebojno tekmovanje in izrivanje, nima prav nobenega smisla. Zato se tudi pridružujem pobudi Ona Ve – naj zažarijo tudi še neodkrite zvezde!

In ja, ob vsem tem sem srečna mama – moj najmočnejši vir navdiha in najboljši učitelji so moji trije T-ji (otroci Taja, Tin in Tesa).

Več na: https://www.circularchange.com/bookladeja-1

Po izobrazbi sem magistrica inženirka krajinske arhitekture. Do sedaj sem v vlogi samostojne podjetnice pisala članke za razne ljubiteljske revije o vrtnarjenju, delala pretežno zasaditvene pa tudi idejne načrte vrtov, izvajala lastne ideje zasaditev na terenu in o tej temi predavala na Biotehniškem centru Naklo. V letu 2021 sem sodelovala pri pripravi projektne dokumentacije za prenovo pokopališča Mirje v Mežici in pri vzpostavljanju Spominskega parka velikim ljudem slovenskega čebelarstva v Črni na Koroškem. V prihodnosti si želim iti še dlje v smislu projektnega dela urejanja tako javnega kot zasebnega odprtega prostora in splošni prepoznavnosti poklica krajinskega arhitekta oziroma vrtnega oblikovalca. Sem zvesta članica Društva krajinskih arhitektov Slovenije.

Redki vedo, da se je v preteklosti prav na slovenskem tradicionalnem kmečkem gospodarstvu razvil poseben tip vrta, imenovan “gartelc”. Gre za manjši kos zemljišča v bližini domačije (velik na primer 5 x 5 m), ki je (bil) namenjen gojenju zelenjave, vzreji sadik, zdravilnih zelišč in okrasnih rož. Postavili so ga na prisojni strani hiše in ga ogradili. Notranjost gartelca je bila podrejena simetriji (središčna ali osna simetrija gredic), medtem ko so ob ograji na zunanji strani tega vrta zasadili tudi razno grmičevje in trajnice v smislu valovitega roba med gojenimi rastlinami in okolico. V sredini gartelca je pogosto rasla posebej za to izbrana vrtnica ali druga izbrana rastlina ali celo vodni motiv. V ekipi GARTgarden radi rečemo: “Nekoč smo imeli gartlce, danes imamo vedno več GART vrtov”. To so vrtovi, ki po svoji definiciji in glede na mnenje lastnika, predstavljajo zunanje ambiente, ki so oblikovani z občutkom do prostora, ki je na razpolago, izbrane rastline v njem dobro uspevajo, poskrbljeno je za varnost in preprosto vzdrževanje, predstavljajo pa predvsem sprostitev in navdih svojim uporabnikom. Za več informacij o tem obiščite mojo spletno stran: www.gartgarden.com.

Kot pevka delujem na podlagi izjemnega talenta, ki ga krepim z vajami v 6. letniku Glasbene šole Slovenj Gradec. Pojem pretežno na zasebnih dogodkih, kot so poroke in pogrebi. Ker rada tudi kaj napišem o sebi in o tem, kako doživljam ta svet, lahko o tem najdete več na moji drugi spletni strani: www.kristina-ravnjak.com.