Strokovnjakinje v kategoriji: robotika
- dr. Maša JazbecMaša Jazbec je umetnica, akademska raziskovalka, kuratorka in producentka, ki se udejstvuje na različnih področjih, kjer se stikata znanost in umetnost. V svojem večplastnem ustvarjanju se posveča predvsem vplivu robotike in ostalih sodobnih tehnologij na življenja ljudi in ostalih živih organizmov.
Doktorirala je na priznani Univerzi Tsukuba na Japonskem. Bila je gostujoča raziskovalka v laboratoriju profesorja Hiroshija Ishigure v Kjotu (Japonska).Maša Jazbec je umetnica, akademska raziskovalka, kuratorka in producentka, ki se udejstvuje na različnih področjih, kjer se stikata znanost in umetnost. V svojem večplastnem ustvarjanju se posveča predvsem vplivu robotike in ostalih sodobnih tehnologij na življenja ljudi in ostalih živih organizmov.
Končala je študij likovne umetnosti na Pedagoški fakulteti v Mariboru, nato je opravila magistrski študij novomedijske umetnosti na oddelku Interface Culture Univerze v Linzu (Avstrija), se izpopolnjevala na inštitutu IAMAS (Japonska), kasneje pa je doktorirala na programu Empowerment Informatics na Univerzi v Tsukubi (Japonska).
Bila je gostujoča raziskovalka v laboratoriju profesorja Hiroshija Ishigure v Kjotu (Japonska). Od leta 2019 in 2022 je vodila laboratorij DDTLab v podjetniškem pospeševalniku Katapult, v okviru Delavskega doma Trbovlje, ki se ukvarja s povezovanjem umetnosti, znanosti in novih tehnologij.
V sklopu DDTLab je zasnovala program Kreativne robotike, za kar je prejela več priznanj Gospodarske zbornice Slovenije za inovacije na področju kulturnih industrij.
Bila je gostujoča profesorica na magistrskem programu Interface Culture na Univerzi za umetnost in dizajn v Linzu. Na Srednji Tehniški in Poklicni Šoli Trbovlje predava predmet Novomedijsko Ustvarjanje (NMU). Je so-mentorica več magistrskih in diplomskih nalog s področja povezovanja umetnosti z znanostjo in naprednimi tehnologijami.
Bila članica komisije za osrednjo nagrado Zlata Nika na festivalu Ars Electonica 2018 v Linzu in bila v komisiji izbor del za SIGGRAPH ASIA v Tokiu 2021. Je članica Nacionalnega Sveta za Kulturo (NSK).
V obdobju 2013-2019 je soustvarjala mednarodni festival novomedijske kulture Speculum Artium v Trbovljah. V okviru festivala Speculum Artium je v Slovenijo pripeljala mnoga priznana imena s področja robotike (ASIMO Honda Robotics, Prof. Hiroshi Ishiguro, STELARC, Patrik Tresset, …) ter priznane umetnike s področja intermedijske umetnosti (Prof. Victoria Vesna, Christa Sommerer & Laurent Mignonneau, ARART, Robertina Šebjanič, Hide Ogawa, So Kanno, …), organizirala več simpozijev z gosti kot so direktor Ars Elekronike Gerfriedom Stockerjem, Ivanom Novakom (Laibach), prof. Jamesom Gimzewski, Prof. Hiroshi Ishiguro, IJS, Polona Tratnik, Janez Strehovec, …
S svojimi umetniškimi projekti se je predstavila na številnih mednarodnih umetniških platformah in festivalih, kot so med drugimi tudi Ars Electronica, Athens Media Art Festival, Sonica, Lab30, Tsukuba Media Art Festival, ISEA, Speculum Artium, MFRU in Kiblix.
Leta 2019 se je predstavila na dveh preglednih samostojnih razstavah v Galeriji Equrna v Ljubljani in v Galeriji Velenje, soustvarila pa je tudi intermedijsko instalacijo, javno plastiko večjega formata Monolit, ki je umeščena v park kulture v Trbovljah. To je njena druga postavitev večjega kiparske instalacije v javni prostor. Na poti na goro Kum stoji kovinska plastika Canrad.
Zadnja leta se na ravni pedagoškega, znanstvenega in umetniškega dela ukvarja z raziskovanjem družabne robotike. Raziskovalne naloge s področja robotike je predstavila na strokovnih konferencah kot so Human Robot Interaction (HRI), System, Man and Cybernetics (SMC) ter ACM SIGGRAPH SPARKS – Robotics, Electronics and AI.
O družabni robotiki in kreativni robotiki (ki jo tudi razvija) predava na konferencah, festivalih, javnih zavodih iz področja znanosti in izobraževanja v Sloveniji. S področja kreativne robotika izvaja tudi praktična izobraževanja. Kreativno robotiko razvija v okviru projekta RUK ter v podjetniškem inkubatorju Katapulu kjer je ustanovila sekcijo Katapult Robotika. Je vodilna akterka v Sloveniji na področju povezovanja umetnosti z robotiko.
V projektih z robotiko sodeluje tudi s podjetjem Yaskawa. S podjetjem Yaskawa sodeluje pri produkcijah umetniških projektov z industrijsko robotiko. Tako je vodila produkcije z Yaskawo in umetnikoma Varvaro in Marom ter uspešno slovensko skupino Laibach. Produkcije so bile uspešno predstavljene in demonstrirane na festivalu Speculum Artium ter ostalih intermedijskih platformah v Sloveniji.
Trenutno se predstavlja z večjo intermedijsko samostojno razstavo v Galerijah Božidar Jakac, v samostanski cerkvi Kostanjevica na Krki.
Živi in deluje v Trbovljah. - Valerie Wolf GangPreučevanje (z)možnosti človeškega telesa, uma in najnovejših tehnologij, ki krojijo sodobno družbo. Intermedijska umetnica, režiserka, videastka, transdisciplinarna umetniška raziskovalka in pedagoginja. Wolf Gang raziskuje odnos med človekom in tehnologijo, sodeluje v mednarodnih raziskovalnih organizacijah, svoja dela pa razstavlja v mednarodnem prostoru. Dobitnica številnih uglednih štipendij in priznanj s področja sodobnih umetniških praks na presečišču znanosti in umetnosti.Valerie Wolf Gang (1990, Ljubljana), je intermedijska umetnica, filmska režiserka, videastka, transdisciplinarna umetniška raziskovalka in pedagoginja. Raziskuje predvsem odnos med človekom in tehnologijo, navdihuje pa jo povezava med živo in neživo naravo, večplastnostjo človeškega značaja v povezavi s telesom, prostorom in identiteto.
Redno se udeležuje različnih rezidenčnih programov in sodeluje v mednarodnih raziskovalnih ekipah in kulturnih organizacijah. Raziskuje in ustvarja nove projekte, navdihuje jo lokalna in hkrati mednarodna kulturna scena v katerih deluje in ustvarja (npr. New York, Peking, Dunaj, Singapur, Nemčija, Portugalska, Luksemburg, Gvineja Bissau itd.).
Njena dela so bila predstavljena na mnogih skupinskih in samostojnih razstavah (npr. Weltmuseum Wien, MSUM Muzej Sodobnih Umetnosti Metelkova, Center za Sodobno Umetnost Črna Gora, Inštitut za Sodobno Umetnost Dunaj, Muzej Sodobnih Umetnosti Singapur ipd.). Prejela je številne mednarodne štipendije in nagrade (npr. Nagrado Ivane Kobilce, nagrado Vesna, nagrado Alumnus Optimus, Fulbright štipendijo, delovno štipendijo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, nagrado Restart, Roberto Cimmeta Grant France, Kultur Einer Digitalstadt Grant Nemčija, KulturKontakt Grant Austria itd.). Je članica mednarodnega umetniškega kolektiva Spielraum Ensamble, raziskovalne enote Famul VideoLab, Društva Slovenskih Režiserjev, Društva likovnih umetnikov Ljubljana, deluje tudi pod okriljem Zavoda za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije. Je ustanoviteljica UV Arthouse, ki producira eksperimentalne filme, video instalacije in raziskuje področje uporabe sodobnih tehnologij ter interaktivnih multimedijskih elementov na stičišču znanosti in umetnosti skozi njeno avtorsko umetniško prakso.
Ob pestri avtorski produkciji in raziskovanju predava o sodobnih umetniških praksah, poučuje film v sodelovanju z različnimi institucijami (na dodiplomskem in podiplomskem študiju Univerze v Novi Gorici izvaja predmet "Eksperimentalna forma"; je mentorica EU programa »Razvoj komunikacijskih kompetenc prek kulturno-umetniške izobrazbe« na Univerzi na Primorskem; v sodelovanju z različnimi kulturni institucijami, kot so Kinodvor, SCCA, Kinoteka, ŠKUC in Bobri, pa izvaja različne tečaje in delavnice) in je doktorska kandidatka na Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani (področje Contemporary Theories On Art And Culture And The Esthetics Of New Technologies; sodelovanje s Chapman University, Los Angeles, ZDA).
Od leta 2018 je strokovna sodelavka Inštituta za likovno umetnost na Dunaju, obenem pa sodeluje tudi z Nemškim raziskovalnim centrom za umetno inteligenco (German Research Center for Artificial Intelligence). Leta 2020 je prejela štipendijo projekta xDelovalnica za produkcijo interdisciplinarne platforme, ki povezuje dejavnosti in razvoj kulturnega in ustvarjalnega sektorja, ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Od leta 2020 deluje pod okriljem centra RUK: mreža raziskovalnih centrov na presečišču umetnosti, znanosti in tehnologije, kjer razvija različne avtorske projekte s področja intermedijske umetnosti. Pogosto je gostja na svetovnih konferencah o digitalnih medijih, stičišču znanosti in umetnosti ter sodobnem filmskem ustvarjanju. Bila je članica žirije na več mednarodnih festivalih filma in novih medijev, je tudi članica »Scientific Committee of International Conference on Computation, Communication, Aesthetics & X« in mentorica v Centru za kreativnost, prvem nacionalnem razvojno-podjetniškem spodbujevalniku za kreativce in kulturnike.
Spletna stran: http://valeriewolfgang.com/ - Tjaša SobočanMagistrica diplomacije in mednarodnih odnosov, ki se je poklicno usmerila v digitalizacijo in umetno inteligenco – najbolj na področju doprinosa tehnologije družbi in digitalne vključenosti. Je zagovornica vseživljenjskega učenja, ki jo vodi radovednost do družbenih inovacij, predvsem tehnoloških. Trenutno tudi doktorska kandidatka s fokusom na digitalne veščine in AI. Strokovno deluje tudi na področju podpore start up-om in MSP podjetnikom, še posebej tudi v skupnosti podjetnic.Tjaša deluje kot sodelavka Laboratorija za telekomunikacije na Fakulteti za elektrotehniko UL, kjer je prav tako doktorska kandidatka. Sodeluje na različnih projektih za razvoj pametnih vasi in podeželja, skrbi za nacionalno mrežo FabLab Slovenija ter sodeluje pri razvoju aktivnosti digitalnega inovacijskega stičišča 4PDIH. Strokovno deluje na področju digitalizacije in digitalnih veščin za različne ciljne skupine, ter na področju razvoja podjetništva za startup-e in MSP.
Sodeluje tudi z Mrežo podjetništva CEED Slovenija, ki združuje slovenske MSP podjetnike v okolje za deljenje izkušenj, znanja in podjetniških lekcij, ter ima več kot 1100 podjetnikov v svoji mreži. Znotraj CEED Slovenija sodeluje pri pripravi in izvedbi programov za MSP podjetnike, startup-e, ter vodi skupnost podjetnic AWE (Academy for Women Entrepreneurs 2021, 2022), ter Women Entrepreneurs Inspire (WEI 2022), obenem je tudi producentka podjetniškega podcasta Pika na P.
Zanimajo jo predvsem digitalne inovacije in nove tehnologije. Redno se vključuje v mednarodne mreže in programe ter aktivno sodeluje na konferencah, kot so U.S. TechCamp, OECD High Policy Social Forum in European Investment Bank. Sodelovala je v slovenski raziskovalni skupini OECD Skills for life, obenem pa bila izbrana kot udeleženka v programih ameriške izmenjave Tech Entrepreneurship and Innovation Professional Fellows Program (2018) in International Leadership Visitor Program (IVLP) (2019), kjer je tudi aktivna članica Alumni skupnosti.
- Ana KolarZdružila sem željo po podjetništvu z željo po pomoči. Kot otrok sem želela postati zdravnica, vendar me je pot zanesla v ekonomijo in podjetništvo. V delu, ki ga opravljam sem se najdla in upam si napisati, da ga dobro opravljam; vedno s skrbjo za stranko na prvem mestu.Zelo hvaležna sem za marsikaj; za družino, tudi za težje otroštvo – kar ne moreš spremeniti, sprejmi in se nauči kaj iz tega; za vsako stranko posebej, ker mi prinaša delo, ki ga zelo rada opravljam, saj mi omogoča rasti, pomagati, doseči cilje drugih in svoje cilje.
Podjetjem vseh velikosti in dejavnosti svetujem/o kako v svoje poslovanje vključiti nepovrato in povratno pomoč, za katero lahko zaprosijo preko javnih razpisov. Velik poudarek dajem/o dolgoročnemu sodelovanju s podjetji in realni preliminarni oceni možnosti pridobitve sredstev. Zadnja leta sem/smo del svojega delovanja posvetila projektom s področja digitalizacije in RRI (raziskave in razvoj) in ustanovila tudi ANA+DIH 1.9, prvo zasebno stičišče med ponudniki in podjetji na področju digitalnih rešitev. Za zadevno stičišče smo bili kot podjetje tudi med finalisti Festivala rešitev v kategoriji digitalizacija.
Ne bojim se priznati, da so mi bližje logika, matematika in bilance kot tuji jeziki, da se preveč ukvarjam s konkretnimi projekti in premalo s promocijo ter dolgoročnimi plani. Je že prav tako, vsak kar mu leži in kar delo zahteva za zadovoljstvo stranke, ostalo pride/bo prišlo, oziroma se izboljšuje, če se zavedaš manjka in delaš na tem :)
Malo drugačna predstavitev, ker tudi sama rada tako spoznavam podjetja, da lažje v njih spodbujam projekte, ki jih potrebujejo, so jim blizu, verjamejo vanje.