Strokovnjakinje v kategoriji: protestantizem

  • dr. Fanika Krajnc-Vrečko
    dr. Fanika Krajnc-Vrečko

    dr. Fanika Krajnc-Vrečko - ONA VE - portret 23

    Sem literarna zgodovinarka, teologinja in bibliotekarka. V svojem znanstvenem delu se ukvarjam z raziskovanjem življenja in dela Primoža Trubarja, slovenske duhovne zgodovine ter življenja in dela njenih akterjev, ki so skozi stoletja gradili slovenski duhovni in kulturni prostor. Poznavanje krščanstva mi z vidika teološke antropologije omogoča prepoznavati odnose med pripadniki različnih Cerkva v njihovih zgodovinskih in medčloveških situacijah. Zavzemam se za ekumenizem in svetovni etos.
    Rojena sem na Zavrhu v osrčju Slovenskih Goric. Po končani mariborski Drugi gimnaziji sem končala študije kot profesorica slovenskega in nemškega jezika s književnostjo, magistrica znanosti s področja teologije in filozofije ter doktorica znanosti s področja teologije. Deset let dela v novinarstvu in trideset let v bibliotekarstvu me je spodbujalo k nenehnemu vzporednemu študiju in znanstvenemu raziskovanju. Po upokojitvi nadaljujem raziskovalno delo, ki mi je v minulih letih zapolnjevalo ves prosti čas.
    Sem literarna zgodovinarka, teologinja in bibliotekarka. V svojem znanstvenem delu se ukvarjam z raziskovanjem slovenske protestantske misli 16. stoletja, slovenske duhovne zgodovine ter življenja in dela njenih akterjev, ki so skozi stoletja gradili slovenski duhovni in kulturni prostor. Poznavanje krščanstva na naših tleh mi z vidika teološke antropologije omogoča prepoznavati odnose med pripadniki različnih Cerkva v njihovih zgodovinskih in medčloveških situacijah, zato se zavzemam za ekumenizem in svetovni etos, ki je skupen vsem religijam z geslom »Ravnaj z drugimi, kot želiš, da drugi ravnajo s teboj«. V današnjem razčlovečenem in ideološko razdeljenem svetu velikokrat pozabljamo, da moramo spoštovati svojo preteklost in tradicijo. Zavedati se moramo svojih korenin, saj če dobro poznamo sebe in svoje korenine, ne moremo imeti težav pri spoznavanju in spoštovanju drugih, tudi drugače mislečih. Zato v svojih monografijah ter v razpravah na konferencah skušam osvetliti življenje in delo posameznih katoliških in protestantskih piscev, ki so oblikovali slovensko duhovno zgodovino. V prizadevanju za znanstveno odličnost v teologiji slušateljem predavam metodologijo znanstvenega dela. Pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije pa že drugi mandat vodim Spominski sklad dr. Bruna Hartmana, ki podeljuje štipendije doktorskim študentom s področja bibliotekarstva.

    Moja bibliografija obsega okoli 250 enot, med njimi šest monografij v sklopu Zbranih del Primoža Trubarja; monografije Človek v Božjem okolju, Teološka knjižnica Maribor, vez med preteklostjo in prihodnostjo, Bibliografsko kazalo Znamenja; soavtorstvo pri monografijah Tri pridige o jeziku, Slomškovo zbrano delo, Trubarjeva teologija, itd. Uredila sem številne zbornike in jezikovno pregledala mnoge strokovne in znanstvene monografije; v domačih in tujih revijah in zbornikih pa objavljam razprave s konferenc in simpozijev.

    Kot bivša športnica padalka in športna pilotka sem še aktivna padalska sodnica na domačih tekmovanjih, navdušeno pa spremljam vse naše uspešne športnike.
    Sem članica: Evropskega združenja katoliških teologov – European Society for Catholic Theology; Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, Gibanja Svetovni etos Slovenija in Društva slovenskih letalk.

  • Halida Đonlagić
    Halida Đonlagić

    {Name + first and last name: 1}

    Sem doktorska kandidatka na FDV/samostojna znanstvena raziskovalka družbenih znanosti, avtorica družboslovnih znanstvenih prispevkov in mirovna aktivistka. Področja znanstvenih raziskav: politologija, sociologija, kulturologija, miroven študije, politična filozofija, filozofija religije, sociologija religije, feminizem, študij spola. S Konzorcijem Turizem Šiška razvijam projekt "Peace Pathway ".
    Doma sem iz Bosne in Hercegovine, v Ljubljani živim zadnje 4 leta.

    Samostojna znanstvena raziskovalka družbenih znanosti, avtorica družboslovnih znanstvenih prispevkov in mirovna aktivistka.
    Področja znanstvenih raziskav: politologija, sociologija, kulturologija, miroven študije, politična filozofija, filozofija religije, sociologija religije, feminizem, študij spola, Doma sem iz Bosne in Hercegovine, v Ljubljani živim zadnje 4 leta, kjer sem od 2019 članica Regionalne religiološke mreže.
    Raziskovalka, predavateljica, avtorica in mirovna aktivistka.
    Glavni del moje izobrazbene poti sem opravila na Univerzi v Sarajevu na Fakulteti za politične vede, kjer sem diplomirala iz politologije, magistrirala sem na oddelku za varnostne in mirovne študije. Sedaj sem doktorska kandidatka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Moje raziskovalno delo so podprli Obrazovanje Gradi BiH – Jovan Divjak, Fondacija Konrad Adenauer Sarajevo, Ekumenska iniciativa žena in Erasmus Plus.
    Dodatno sem se strokovno izobraževala na Nizozemskem, v Belgiji, Indiji, Sloveniji in na Hrvaškem na področjih enakosti spolov, nenasilne komunikacije, gradnje mira, mirovnega aktivizma, demokracije, pluralizma, medijev in religiologije.
    Delovne izkušnje sem pridobila v zadnjem času kot samostojna znanstvena raziskovalka kot tudi na različnih mednarodnih projektih pri nevladnih organizacijah. Največ sem delovala na področjih izobraževanja, gradnji mira, mirovnem aktivizmu, demokraciji in človekovih pravicah, medijih, religiji in politiki.
    Udejstvovala sem se tudi na mnogoterih regionalnih in mednarodnih znanstvenih konferencah, delavnicah, seminarjih in simpozijih.
    Trenutno sem v Ljubljani angažirana na projektu "Peace Pathway" pri Konzorciju Turizem Šiška in s pisanjem moje doktorske disertacije s področja epistemologije in fenomenologije miru.
  • mag. Urška Klakočar Zupančič
    mag. Urška Klakočar Zupančič

    mag. Urška Klakočar Zupančič

    V javnosti sem najbolj znana kot bivša sodnica, ki si je na drznila, sicer na zaprtem Facebook profilu, kritizirati vladajočo politiko, sicer pa sem magistrica pravnih znanosti in sem trenutno podjetnica v družbi Ipsilaw. d.o.o.
    Čeprav je moje delovno področje že nekaj let predvsem stvarno (nepremičninsko) pravo v vseh svojih oblikah, so moje strasti zgodovina, pisanje in konjeništvo./div>

    Urška Klakočar Zupančič je bila rojena 19. junija 1977 v Trbovljah. Doma je iz Sevnice, s sinovoma pa že več let prebiva v Ljubljani. V gimnazijskih letih je nekaj časa živela v jugozahodni Angliji v mističnem mestu Glastonbury, kar je zaznamovalo njeno nadaljnje življenje. Leta 1996 je bila zlata maturantka, študij pa je nadaljevala na Pravni fakulteti v Ljubljani. Kot absolventka je v letu 2001 stažirala na sedežu Organizacije Združenih narodov v New Yorku. Diplomirala je iz prava mednarodnih organizacij in mednarodnih ekonomskih odnosov. Leta 2005 je naredila pravniški državni izpit in se kot višja pravosodna svetovalka zaposlila v Uradu predsednika Vrhovnega sodišča RS. Njeno glavno področje zanimanja je nato postala pravna zgodovina, iz česar je magistrirala, odločila pa se je tudi za doktorat. Od konca leta 2008 je bila sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani, kjer je odločala v civilnih nepravdnih zadevah, nanašajočih se ne nepremičninsko področje, denacionalizacijo in dednopravno področje.

    V javnosti je postala znana potem, ko je v letošnjem letu (2020/2021) izrazila svoje nestrinjanje z aktualno vladno politiko, njenim vplivom na sodniško neodvisnost in prekomerno uporabo represije s strani izvršilne veje oblasti. Zaradi vdora v njeno zasebnost in svojih stališč se je morala zagovarjati pred disciplinskim sodiščem, kjer je bila oproščena, vendar je kljub temu zapustila sodniške vrste in se zaposlila v lastnem podjetju, kjer se ukvarja s pravnim in poslovnim svetovanjem.
    V javnosti nastopa izrazito kritično do oblasti ter se zavzema za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Že od otroških dni rada piše, zadnjih nekaj let pa mesečno objavlja strokovne članke s področja pravne zgodovine. Aprila 2021 je izdala zgodovinski roman Gretin greh, ki je zaradi zanimive vsebine ter dejstva, da njegovo bistvo odseva tudi v današnjem času postal uspešnica.
    Urška je mati devetletnih dvojčkov Filipa in Davida, ki sta imeni dobila po velikih zgodovinskih osebnostih. Poleg pisanja se ukvarja še s konjeništvom, kjer odmik od ponorelega sveta najde v sedlu svoje kobile Gine. Njena strast so še potovanja, ki ji dajejo energijo in znanje za svoje nadaljnje strokovne in literarne podvige.

    Pravno je Urška sicer ena glavnih strokovnjakinj na nepremičninskem področju, zdajšnjem in preteklem. Zelo dobro pozna sistem družbene lastnine, tranzicijske predpise o lastninjenju nepremičnin, denacionalizacijo, katastrsko in zemljiškoknjižno urejanje nepremičnin, izvirajočih iz preteklega sistema po specialnih predpisih, vpise v ustrezne nepremičninske evidence, geodetske postopke, zemljiškoknjižno pravo in stvarno pravo nasploh.