Po zaključku univerzitetnega študija gospodarskega inženirstva smer gradbeništvo leta 1999, sem se najprej zaposlila v podjetju Gradis d.d., na Ptuju, kjer sem pridobila izkušnje s področja vodenja gradbišč in gradbene operative. Nato sem tri leta delala kot višja svetovalka na Upravni enoti Ptuj, kjer sem vodila upravne postopke za izdajo gradbenega in uporabnega dovoljenja. Leta 2004 sem magistrirala iz tehniškega varstva okolja na Fakulteti za strojništvo in se zaposlila v podjetju Projekt d.d. Nova Gorica kot vodja enote podjetja v Ljubljani in vodja zahtevnih projektov (vodenje projektov, inženiring, prostorsko in okoljsko načrtovanje, nadzor nad gradnjo).

Pridobljene izkušnje iz gradbeništva in varstva okolja, stalna izobraževanja ter zanimanje za ta znanja so razlog, da sem postala aktivna članica Komisije za sistemske zakone, vodja Delovne skupine za varstvo okolja in izpraševalka pri strokovnih izpitih na Inženirski zbornici Slovenije za »Predpisi s področja graditve objektov, urejanja prostora, arhitekturne in inženirske dejavnosti, zborničnega sistema ter osnov varstva okolja in splošnega upravnega postopka«. Z letošnjim letom pa sem postala tudi članica skupščine Inženirske zbornice in Upravnega odbora MSG.
Ob strokovnem znanju s področja gradbeništva in 23-letnih delovnih izkušnjah dobro poznam tudi zakonodajo s področja okolja in različne upravne postopke. Več o mojih poslovnih kvalifikacijah si lahko preberete v življenjepisu, ki je podkrepljen z bibliografijo.
https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20191101_223420_24994.php

Svoj prosti čas, kolikor mi ga ostane, preživim na kolesu ali na smučeh – odvisno od obdobja v letu. Sem avanturistka, ultramaratonka na tekaških ali pa na turnih smučeh, na kolesu. V Avstraliji sem leta 2018 v dveh mesecih zarisala dve kolesarski sledi: v 27 dneh 5.500 kilometrov dolgo vodoravno (od Pertha dodo Sydneyja) in v 34 dneh 6.200 kilometrov dolgo navpično (od Cape Yorka do Wilsons Proma, pri čemer je več kot šestdeset odstotkov poti izven običajnih cest oziroma »off road«). Povezala sem štiri skrajne točke tega kontinenta in napisala knjigo z naslovom 12.000 kilometrov greha. Sem prva Slovenka oziroma celo prva na na svetu, ki mi je uspelo prevoziti obe poti brez spremljevalne ekipe – v nič kaj prijaznih razmerah. Septembra 2019 sem zaključila eno najtežjih MTB-bikepackig dirk Race to the Rock v Avstraliji, na kateri sem z zlomljenim rebrom v ekstremno težkih razmerah prevozila 2.696 kilometrov. Več o meni lahko preberete na moji spletni strani https://www.bernarda-avstralija.si/ ali na fb strani https://www.facebook.com/bernarda.juric.5/.

Zaposlena sem na IPoP – Inštitutu za politike prostora, kjer se ukvarjam z načrtovanjem in izvajanjem nacionalnih kampanj za spodbujanje hoje in kolesarjenja v mestih. Z raziskovanjem vzrokov, motivov in navad ljudi, zaradi katerih ljudje potujejo, kot potujejo, poskušam razumeti potovalne navade posameznikov in družbe in jih nasloviti z ustreznimi metodami, da bi spodbudila zmanjšanje deleža opravljenih poti z avtomobilom na krajše razdalje.

Po izobrazbi sem magistrica geografije, ki sem se izobraževala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in na Fakulteti za znanost Karlove univerze v Pragi. Čas študija sem med drugim izkoristila za pridobivanje številnih formalnih in neformalnih izkušenj s poudarkom na geografskih področjih in trajnostni mobilnosti. V lokalnem okolju v Velenju sem aktivno delovala na področjih turizma, trajnostne mobilnosti in mladinskih politik, kjer sem prejemala štipendijo za nadpovprečno družbeno angažirane študente. Delovanje v številnih nevladnih in prostovoljskih organizacijah mi je dalo izkušnje s prijavami projektov in projektnim upravljanjem. Po študiju v letu 2019 sem se zaposlila na Mestni občini Velenje, kjer sem delala na transnacionalnih projektih Evropske unije in tako še poglobila razumevanje projektnega dela.

Verjamem v vključevanje deležnikov v procese načrtovanja prostora in pripravo strategij, ter na tak način poskušam sooblikovati družbo in prostor, kjer imajo tudi najbolj šibki možnost premikanja in izražanja mnenj. Svet in prostor vidim kot rezultat vzrokov in posledic preteklega delovanja načrtovalcev, odločevalcev in uporabnikov. Zato vsak premik, ki ga dosežem pri svojem delu vidim kot del mozaika, ki bo pripomogel k boljši prihodnosti.

Svoje razmišljanje kreiram na blogu IDAA (www.idaa.si). Blog je nastal, ko sem tekom študija in dela spoznavala kako velik je razkorak med ustvarjalci prostora in oblikovalci bivalnih površin ter njihovimi naročniki. Včasih se mi zazdi, da živim na drugem planetu. Poklic in svoje delo sem nekako želela približati posameznikom, ki se s tem ne srečujejo na dnevni bazi.

Proces načrtovanja je zahteven, analiza potreb posameznika kaj potrebuje terja čas in strpnost ter samo opazovanje. Želim in pomagam posameznikom, da iz svojih prostorov iztržijo več in postanejo prostori odraz potreb uporabnika.

Kako lahko nepremišljeno načrtovana bivalna površina vpliva na psihološko plat posameznika sem tekom selitev občutila tudi sama. Zanimivo mi je bilo, kako je premik omare, mize ali odstranitev elementa iz prostora v mojo dušo prinesla neizmerno pomiritev in mir. Danes se nahajamo v “norem” svetu, v svetu, kjer se vse pogosteje pogreša umiritev in kjer posamezniki iščemo svoj mir.

Svoje znanje in izkušnje delim v številnih projektih in programih. Zavedam se pomena izobraževanja mladih zato sodelujem pri projektu Igriva arhitektura. Skupaj s TVambienti snujemo prispevke na temo stanovanjske politike mladih in gradbenih zagat.

Sprva sem se usmerila na študijsko pot umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti, vendar sem tekom študija ugotovila, da me izključno teorija vseeno ne zanima dovolj. Naredila sem preskok na smer, ki mi je ljuba že od otroštva, opravila preizkus nadarjenosti in bila sprejeta na študij Notranje opreme na Fakulteti za dizajn. Ključni trenutek, ki me je izoblikoval na študijski poti je bil, ko sem bila med različnimi kandidati izbrana za Erasmus izmenjavo v Belgiji, in sicer na priznani univerzi Thomas More, kjer sem dobila vpogled v povsem drugačni pristop k razmišljanju in principu oblikovanja, zaradi česar štejem znanje, ki sem ga pridobila v tem času, za neprecenljivega.

S karierno potjo sem začela že pred diplomo, ko sem po opravljeni praksi v LiveIn studiu tam tudi nadaljevala s študentskim delom. Istočasno sem opravljala delo v salonu pohištva Artidea. V začetku leta 2017 sem še tekom študija odprla svoj s.p. in nadaljevala z delom v že omenjenih podjetjih, pretežno v vlogi projektantke in v določenih pogledih, kot neuradna vodja salona. Vzporedno sem se lotila tudi samostojnih projektov. V okviru navedenih del sem pridobila izjemne delovne izkušnje, ki so pomagale pri tem, da sem postala sposobna ter samostojna projektantka notranje opreme. Naučila sem se tudi dela z ljudmi, vodenja sestankov ter dobila predvsem jasni vpogled v potek načrtovanja projektov, vse od osnutkov do končne izvedbe.

Ogromno navdiha za svoje delo dobim na potovanjih v tujini, kjer me drugačne in raznovrstne kulture, umetnosti, arhitekture ter dizajni vedno znova navdajo z novo energijo in navdušenjem nad ustvarjanjem novih, funkcionalnih in estetsko dovršenih interierjev.

Svoje znanje širim tudi na področju tujih jezikov, in sicer sem v letošnjem letu začela z učenjem italijanskega jezika na Italijanskem inštitutu za kulturo v Ljubljani. V veliki meri me je do te odločitve pripeljalo dejstvo, da pri delu uporabljam predvsem notranjo opremo italijanskih proizvajalcev, kakor tudi dolgoletna navezanost na italijanska mesta, kulturo, gastronomijo in umetnost.

Občudujem in spoštujem delo ostalih oblikovalcev v svoji panogi, saj sem ponosna na dejstvo, da se tudi v Sloveniji v zadnjih letih vidijo napredki na zadevnem področju, zaradi česar je zanj tudi čedalje več zanimanja. Predvsem pa se mi zdi vredno izpostaviti, da je nadaljnji razvoj področij dizajnerskega značaja izredno pomemben tudi za nas oblikovalce, ki si želimo, da je naše delo cenjeno in prepoznano iz vidika predanosti, izkušenj, neprestanega izobraževanja ter nenazadnje časa, ki ga vložimo.

Šport: Med svoje največje življenjske dosežke štejem dvanajstletno plavalno kariero, ko sem kot vrhunska plavalka osvojila številna priznanja ter medalje. Trdno sem prepričana, da me je ravno profesionalno ukvarjanje s športom oblikovalo v osebo, ki ji trdno delo ter vztrajnost nista tuja.