Strokovnjakinje v kategoriji: nacionalna identiteta

  • Alenka Safran Dvoršak
    Alenka Safran Dvoršak

    {Name + first and last name: 1}

    Sem Alenka Safran Dvoršak, vodja prodaje in svetovalka v Develor Slovenija že 14 let. Sem ekonomistka, žena, mama in oseba, ki ima rada ljudi, svoje delo, zdravo življenje, glasbo, petje, ples, slikarstvo in književnost. Veselijo me majhne pozornosti, lepi trenutki, zanima me razvoj družbe, pozitiven odnos do ljudi, stvari, do narave in planeta. Cenim transparentnost, intelekt, močen duh, spoštujem različnost in človeka, ne maram vzvišenosti. Navdihujejo me spoznanja na meji mojega razumevanja.

     

    DEVELOR, Sales manager, svetovalka, 2009 –
    ECOLAB, KAM, 2006 – 2008
    MAC’S MEDICAL, vodja prodaje za Slovenijo, 1997 – 2005
    SPLOŠNA BOLNIŠNICA MARIBOR, nabavni referent, 1993 – 1997
    HIDROMONTAŽA, referent zunanje trgovine, 1989 – 1993

    Univerza v Mariboru, Ekonomska fakulteta, ekonomistka zunanje trgovine

    II. GImnazija Maribor, gimnazijska maturantka

    Jeziki: aktivno znanje angleščine, nemščine, srbščine, hrvaščine, pasivno – francoščina

    Dodatna znanja, izobrazba: končana nižja glasbena šola (klavir), certifikat Kirkpatrick, certifikat TOJ Develor

    Veščine: organizacija konferenc, predstavitev tematik, priprava gradiv in projektov

    Interesi: glasba, književnost, medčloveški odnosi, DEI, zgodovina, narodnostna vprašanja, aktualna družbena problematika, šport, filmska umetnost

  • doc. dr. Ines Vodopivec
    doc. dr. Ines Vodopivec

    {Name + first and last name: 1}

    Docentka dr. Ines Vodopivec je univerzitetna diplomirana bibliotekarka in doktorica znanosti s področja umetnostne zgodovine. Je pomočnica ravnatelja za vodenje strokovnega dela Narodne in univerzitetne knjižnice, članica odbora evropske digitalne knjižnice – Europeane ter članica Nacionalnega odbora UNESCO za spomin sveta.

     

    Raziskovalno se Ines največ ukvarja z razvojem evropske knjižne grafike in tiskarstva v 16. stoletju. Kot managerka, znanstvenica in mama, ki čas za pisanje najde predvsem v večernih urah, se dobro zaveda in ceni možnosti, ki jih ponuja digitalizacija gradiva v dediščinskih ustanovah. Zato se zadnja leta posveča predvsem implementaciji mednarodnih digitalnih strategij ter dostopa do podatkov v okviru odprte znanosti, v povezavi z digitalizacijo kulturne dediščine v Sloveniji.
    Aktivna je v mednarodnih infrastrukturah RDA, DARIAH, IMPACT, CLARIN in E-RIHS.si in veliko sodeluje na mednarodnih projektih digitalizacije, povezanih s pisno kulturno dediščino. Tako se je v letu 2022 od njenim vodstvom zaključil mednarodni projekt na temo branja v srednjem veku – The Art of Reading in the Middle Ages, ki je združeval sedem evropskih držav in 8 partnerjev. Za raziskovalno delo je leta 2005 prejela Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani in kristalno nagrado na konferenci v Firencah z naslovom The Magic of the Renaissance v letu 2018.
    Več let že sodeluje v znanstvenem založništvu – kot avtorica, urednica in vodja založbe. Mdr. je bila pet let (2011-2015) glavna urednica znanstvene revije Knjižnica, urejala pa je tudi več drugih publikacij – tako periodičnih kot tudi monografskih, zbornikov s konferenc in visokošolskih učbenikov. Po dolgoletnem raziskovalnem delu med policami s 500-letnim gradivom je izdala dve znanstveni monografiji in več znanstvenih poglavij. Monografija z naslovom Flores in colores je izšla ob razstavi o knjižnici frančiškanskega samostana v Novem mestu v letu 2010 in govori o kulturnozgodovinskem kontekstu Dolenjske v obdobju od leta 1500 do 1600. Druga knjiga, iz leta 2018, obsega širše slovensko območje in umešča tu živeče prebivalstvo v evropski kulturni prostor. Nosi naslov Vivitur ingenio: renesančni mojstri knjižne grafike na Slovenskem, v njej pa lahko najdemo večino največjih evropskih likovnih mojstrov renesanse iz naših dediščinskih ustanov, to so na primer: Albrecht Dürer, Lucas Cranach starejši, Hans Holbein mlajši, Tizian. Z objavami se trudi ozaveščati o bogastvih, ki jih hranimo na naših tleh.
    Ob tem že vrsto let sodeluje kot kustosinja pri umetnostnih razstavah in razstavnih projektih s področja slovenske knjižne dediščine.
  • Sanja Hyseni
    Sanja Hyseni

    {Name + first and last name: 1}

    Strokovnjakinja na področju transporta in logistike ter mednarodnih trgovinskih odnosov. Več let dejavna tudi v turizmu. Zavzemam se za hitrejši razvoj in hitrejše uveljavljanje novo nastalih poklicev, ki morajo najti pravo mesto ob pravem času. Prostovoljna medkulturna mediatorka, ki se bori za kategorizacijo poklica medkulturni mediator in možnost zaposlovanja tega poklica v državnih institucijah.

     

    Rojena v Kranju, kjer sem obiskovala osnovno in srednji šolo. Zaposlila sem se v podjetju Alpetour d.d. , kot organizator mednarodnega transporta in ob delu študirala v smeri Organizacija poslovanja v turizmu. Zaradi razpada podjetja Viator -Vektor in gospodarske krize sem odšla na delo na mednarodno potniško ladjo, kjer sem istočasno delala v mednarodni prodaji in turizmu. Po vrnitvi sem se zaposlila v podjetju Mersteel, ki je nastalo z razdelitvijo podjetja Merkur d.d. Glavna dejavnost je bila mednarodna trgovina z železom. Zaradi projektnega dela je bila zaposlitev za 1 leto. Pot sem nadaljevala v podjetju RTC Krvavec v zimskem turizmu in Aerodromu Ljubljana v službi za oskrbo potnikov. Zaradi negotovih razmer z Adrio Airways smo izgubili zaposlitve. Odšla sem na delo v Avstrijo, kjer sem delala v zimskem turizmu. Po vrnitvi sem se zaposlila v podjetju DSV transport, v prodaji mednarodnih logističniih rešitev. Pri svojem delu na letališču sem se prvič srečala z medkulturno mediacijo in to delo opravljam prostovoljno že več let. Zaradi vse večje potrebe po tem poklicu, se ‘Skupina medkulturnih mediatorjev Slovenije’ trudimo za uveljavljenost poklica na državni ravni.
  • Ana Ilievska Završnik MCIL CL
    Ana Ilievska Završnik MCIL CL

    {Name + first and last name: 1}

    Univerzitetna diplomirana slovanska jezikoslovka in sociologinja kulture, ustanoviteljica jezikovne šole Language Yoga – šola makedonskega in slovenskega jezika v Londonu, univerzitetna predavateljica, prevajalka in prostovoljka.

    Že dvajset let sem aktivna v zasebnem in javnem sektorju v Veliki Britaniji, v Severni Makedoniji in v Sloveniji. Z veseljem svetujem različnim institucijam, ki pri svojem cilju rade dodajo kanček jezikovnega in kulturnega bogastva.

    Družba in kulturni običaji so me navdušili, ker sem imela privilegij živeti v kar nekaj državah. Trenutno se ukvarjam z vprašanjem, kako jezik vpliva na identiteto, ki ga rada predstavim na raznih lingvističnih konferencah in drugih dogodkih za jezikovne strokovnjake.

    Želim ustvariti svet, v katerem bo imela beseda tujec pozitivno konotacijo in v katerem bo izginila fraza “prestar/a sem za jezike”. Dokler sem živela v Sloveniji, sem zato sodelovala z Amnesty International kot koordinatorka za Balkan in prevajalka, sedaj pa prostovoljim kot prevajalka pri Translators without borders. Kot jezikovna mentorica pri Slovenski filantropiji na daljavo nudim jezikovno podporo ukrajinskim beguncem, da bi se lažje integrirali v slovensko družbo. Trenutno razvijam jezikovne tečaje za starejše, ki bi si ob jutranji kavi radi privoščili jezikovno jogo namesto rogljička, ampak nič hudega, če bi ga vseeno radi obdržali. :)

    Moje poslanstvo je nenehen boj proti diskriminaciji, tako spolni in narodnostni, kot tudi jezikovni, zato zagovarjam pomen vseh jezikov, ne glede na to, kako in kdaj so nastali. Zavzemam se za njihov obstanek s krepitvijo odnosov med njihovimi govorci in ozaveščanjem o pomenu jezika in različnih kultur na javnih nastopih, delavnicah in drugih strokovnih dogodkih.

    V prostem času rada odgovarjam na slovnična vprašanja študentov na forumih, obiskujem galerije in muzeje. Ob petkih me lahko najdete v mojem lokalnem parku Dulwich park, kjer promoviram svoja dva jezika preko pogovora z mimoidočimi in organiziranih sprehodov za jezikovne strokovnjake in obiskovalce naših tečajev.

    Članica:

    Chartered Institute of Linguist – CIOL v Londonu
    Linguistic Association of Great Britain
    British Association of Applied Linguistic
    British Association for Soviet Slavonic and East European Studies

    Z veseljem stopim v stik z vsemi, ki bi to želeli.

    http://linkedin.com/in/ana-ilievska-zavrsnik
    https://languageyoga.school/
    http://ilievska-zavrsnik.com

  • mag. Nataša Kos
    mag. Nataša Kos

    {Name + first and last name: 1}

    Sem diplomatka, zaposlena v ministrstvu za zunanje zadeve. V svet sta me ponesli strast do moje službe. Vmesna postaja je bilo rodno mesto Maribor, ki je 2012 gostilo Evropsko prestolnico kulture. Za dušo sem dolga leta prevajala literaturo iz italijanščine. Zasledovala sem tudi akademsko kariero na ljubljanski Filozofski fakulteti. Zadnja leta sem spet v stiku z mediji, preko njih ozaveščam javnost, kako pomembno je razvojno sodelovanje za bolj pravično in trajnostno prihodnost za vse.

    Sem diplomatka, 17 let zaposlena v ministrstvu za zunanje zadeve. V svet sta me ponesli najprej strast in kasneje diplomacija. Po Beogradu, Kijevu, Moskvi in Rimu me je po mnogih letih družina vrnila domov. Vmesna postaja je bila v mojem rodnem mestu Mariboru, ki je leta 2012 gostilo Evropsko prestolnico kulture. Tja sem kot vodja mednarodnega programa za eno leto iz Ljubljane “preselila” kulturne ambasade tujih veleposlaništev. Med študijem sem si domišljala, da bom novinarka, natančneje dopisnica iz Rima – zato tudi izbor študijske smeri novinarstva in italijanščine, nekaj časa sem se v tej obrti tudi preizkušala. Za dušo sem dolga leta prevajala romane in poezijo iz italijanščine, se pogovarjala z italijanskimi pisateljicami in pisatelji o literaturi ter širila navdušenje nad branjem. Polna znanja sem ga želela deliti naprej, tako sem nekaj let zasledovala akademsko kariero, najprej kot asistentka za italijansko književnost in potem kot lektorica za italijanski jezik na ljubljanski Filozofski fakulteti. Zadnja leta sem spet v stiku z mediji, obveščam jih o slovenskih zunanjepolitičnih prioritetah ter preko njih ozaveščam javnost, kako pomembna sta razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč za bolj pravično, trajnostno, vključujočo, varno in solidarno prihodnost za vse na vsetu.
  • dr. Vesna Mikolič
    dr. Vesna Mikolič

    {Name + first and last name: 1}

    Dr. Vesna Mikolič je jezikoslovka, redna profesorica in znanstvena svetnica, profesorica slovenskega in italijanskega jezika, esejistka in publicistka. Je predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper in predavateljica na Univerzi v Trstu. Ukvarja se s pomenoslovjem, medkulturno pragmatiko, nenasilno komunikacijo, jezikom turizma in književnosti. Zasnovala je model poučevanja jezika in književnosti za preprečevanje konfliktov TILKA. Je avtorica prek 500 del, pogosto gostuje v tujini.

    Dr. Vesna Mikolič je redna profesorica in znanstvena svetnica na področju jezikoslovja, profesorica slovenskega in italijanskega jezika, esejistka in publicistka. Ukvarja se z jezikom in kulturo, jezikovno politiko, etnično identiteto, medkulturno pragmatiko, nenasilno komunikacijo, pomenoslovjem, terminologijo, analizo diskurza v znanosti, turizmu in literaturi ter literarno pragmatiko.
    Diplomirala, magistrirala in doktorirala je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med podiplomskim študijem je prejela štipendijo za izpopolnjevanje na Univerzi v Trstu in na Okanagan University College pri British Columbia University v Vancouvru.
    Leta 1997 se je zaposlila na novoustanovljenem Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, kjer je zaposlena še danes. Sodelovala je pri ustanavljanju Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer je vzpostavila tudi študijski program slovenistike in bila prva predstojnica slovenističnega oddelka, med letoma 2004 in 2012 pa je bila dekanja te fakultete.
    Danes je predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Je vodja in članica več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov in nosilka raziskovalnega programa »Razsežnosti slovenstva v tretjem tisočletju med lokalnim in globalnim«. Poleg tega od leta 2016 predava tudi na Katedri za slovenski jezik in književnost Oddelka za humanistiko Univerze v Trstu. Bila je mentorica mladim raziskovalcem (doslej petim) in mentorica številnim študentom pri diplomskih, magistrskih in doktorskih delih. S predavanji je gostovala na številnih tujih univerzah v ZDA, Kanadi, Rusiji, na Japonskem, v državah EU in nekdanje Jugoslavije. Z referati nastopa na znanstvenih konferencah doma in po svetu. Bila je tudi vodja programskih odborov več mednarodnih znanstvenih konferenc, med drugim direktorica konference ob začetku predsedovanja Slovenije Evropski uniji in začetku Evropskega leta medkulturnega dialoga »Medkulturni dialog kot temeljna vrednota EU« v pristojnosti Evropske komisije in Ministrstva za kulturo RS.
    Je utemeljiteljica medkulturne slovenistike in modela medkulturnega poučevanja jezika in književnosti za nenasilno komunikacijo TILKA (Teaching Interculturality through Language and Literature for Conflicts Avoidance). Je avtorica prek 500 bibliografskih enot, med drugim je avtorica petih znanstvenih monografij Ethnic Identity and Intercultural Awareness in Modern Language Teaching: Tilka Model for Ethnic Conflicts Avoidance (New York: Nova Science Publishers), Jezik v zrcalu kultur in Govor turizma (obe Koper: Znanstvena založba Annales), Izrazi moči slovenskega jezika (Koper: Znanstvena založba Annales, Ljubljana: Slovenska matica) in Ali bereš Cankarja? (Ljubljana: Slovenska matica), urednica in soavtorica Turističnega terminološkega e-slovarja TURS, Turističnega korpusa TURK ter redaktorica Bosansko-slovenskega slovarja (Sarajevo, Ljubljana).
    Je tudi esejistka in publicistka, svoje eseje, kolumne in komentarje objavlja v časopisih (Primorske novice, Delo) in revijah (Sodobnost, Mladika, Dialogi, Primorska srečanja, Fontana), leta 2017 je bila med petimi nominiranci za najboljši esej revije Sodobnost.
    Je članica uredniškega odbora več mednarodnih znanstvenih revij: Annales: Anali za istrske in mediteranske študije (Koper), znanstvene revije za teoretsko in uporabno jezikoslovje in literaturo Colloquium (Celovec) in Croatian Journal of Education (Zagreb). Je sourednica knjižne zbirke Pont v sozaložništvu založbe Beletrina in Annales ZRS Koper.
    Je podpredsednica Slovenske matice, kjer je tudi članica Upravnega odbora in vodja Odseka za slovenski jezik ter urednica zbirke ponatisov Cankarjevih del. Je članica Upravnega odbora Slovenskega centra PEN in Ženskega odbora SC PEN Mira. Je predsednica Slavističnega društva Koper in podpredsednica Društva za uporabno jezikoslovje. Prav tako je oz. je bila članica različnih strokovnih komisij in društev doma in v tujini, med drugim Strokovnega sveta Zlati kamen, Sveta JAK, strokovnih komisij za področje knjige in bralne kulture pri MK, programskega odbora RTV Slovenija za italijanski narodnostni program idr.
    Je prejemnica več nagrad, in sicer študentske Prešernove nagrade Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za diplomsko delo leta 1990, nagrade Sklada za znanstveno odličnost Univerze na Primorskem leta 2011 in nagrade ZRS Koper za vrhunske znanstvene dosežke »Glasnik znanosti« leta 2017.
  • Halida Đonlagić
    Halida Đonlagić

    {Name + first and last name: 1}

    Sem doktorska kandidatka na FDV/samostojna znanstvena raziskovalka družbenih znanosti, avtorica družboslovnih znanstvenih prispevkov in mirovna aktivistka. Področja znanstvenih raziskav: politologija, sociologija, kulturologija, miroven študije, politična filozofija, filozofija religije, sociologija religije, feminizem, študij spola. S Konzorcijem Turizem Šiška razvijam projekt "Peace Pathway ".
    Doma sem iz Bosne in Hercegovine, v Ljubljani živim zadnje 4 leta.

    Samostojna znanstvena raziskovalka družbenih znanosti, avtorica družboslovnih znanstvenih prispevkov in mirovna aktivistka.
    Področja znanstvenih raziskav: politologija, sociologija, kulturologija, miroven študije, politična filozofija, filozofija religije, sociologija religije, feminizem, študij spola, Doma sem iz Bosne in Hercegovine, v Ljubljani živim zadnje 4 leta, kjer sem od 2019 članica Regionalne religiološke mreže.
    Raziskovalka, predavateljica, avtorica in mirovna aktivistka.
    Glavni del moje izobrazbene poti sem opravila na Univerzi v Sarajevu na Fakulteti za politične vede, kjer sem diplomirala iz politologije, magistrirala sem na oddelku za varnostne in mirovne študije. Sedaj sem doktorska kandidatka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Moje raziskovalno delo so podprli Obrazovanje Gradi BiH – Jovan Divjak, Fondacija Konrad Adenauer Sarajevo, Ekumenska iniciativa žena in Erasmus Plus.
    Dodatno sem se strokovno izobraževala na Nizozemskem, v Belgiji, Indiji, Sloveniji in na Hrvaškem na področjih enakosti spolov, nenasilne komunikacije, gradnje mira, mirovnega aktivizma, demokracije, pluralizma, medijev in religiologije.
    Delovne izkušnje sem pridobila v zadnjem času kot samostojna znanstvena raziskovalka kot tudi na različnih mednarodnih projektih pri nevladnih organizacijah. Največ sem delovala na področjih izobraževanja, gradnji mira, mirovnem aktivizmu, demokraciji in človekovih pravicah, medijih, religiji in politiki.
    Udejstvovala sem se tudi na mnogoterih regionalnih in mednarodnih znanstvenih konferencah, delavnicah, seminarjih in simpozijih.
    Trenutno sem v Ljubljani angažirana na projektu "Peace Pathway" pri Konzorciju Turizem Šiška in s pisanjem moje doktorske disertacije s področja epistemologije in fenomenologije miru.
  • Mag. Katja Arzensek Konjajeva
    Mag. Katja Arzensek Konjajeva

    Mag. Katja Arzensek Konjajeva - ONA VE - nova profil

    Mama, izobraževalka, predavateljica, raziskovalka. Oseba, ki se uči celo življenje in jo izkušnje plemenitijo. Rada bere, preživlja čas z otroki, v naravi, se druži, kuha uživa življenje.
    Rojena sem 19. 5. 1976 v Celju. Po končani gimnaziji v Celju sem nadaljevala študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer Slovenski jezik in književnost, kjer sem tudi diplomirala 21. 12. 2000 in dobila naziv profesorica slovenščine. V gimnaziji in na fakulteti sem bila Zoisova štipendistka. Leta 2009 sem magistrirala na ISH v Ljubljani, smer Lingvistika govora in teorija družbene komunikacije, tema naloge je bila Razvoj kompetenc pri učenju slovenščine kot drugega jezika, v kateri je predstavljena primerjava med slovenščino kot prvim jezikom in slovenščino kot drugim jezikom ter kognitivna zavest in pragmatičnost pri učenju jezika in vpliv znanja različnih jezikov na razvoj komunikacijske kompetence.
    Že od leta 1998 delam v šolstvu, takrat sem v OŠ Bičevje nadomeščala učiteljico. Nadaljevala sem na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, kjer sem tudi nadomeščala učiteljico, nato v OŠ Spodnja Šiška v Ljubljani, od leta 2000 kot učiteljica, od 2005 pa kot ravnateljica šole, od leta 2009 sem bila ravnateljica v OŠ Lucija, nato pa ravnateljica v OŠ Vide Pregarc. Zdaj sem zaposlena na Zvodu RS za šolstvo in opravljam delo višje predavateljice Šole za ravnatelje.
    Imam opravljen izpit iz aktivnega znanja angleščine, znanja francoščine, govorim pa tudi nemški, hrvaški, srbski, češki, ruski in italijanski jezik.
    Prav tako kot izpraševalka v komisiji za strokovne izpite poznam tudi celotno šolsko zakonodajo.
    Moje močno področje je timsko delo in organizacija dela na pripravljalni, izvedbeni in analitični ravni, komunikacijske spretnosti, spremljanje dela, povratna informacija, refleksija.
  • dr. Jana Zidar Forte
    dr. Jana Zidar Forte

    dr. Jana Zidar Forte

    Tudi besede štejejo.

    Sem izšolana prevajalka in konferenčna tolmačka za angleški in francoski jezik z doktoratom iz prevodoslovja. Delam na Ministrstvu za zunanje zadeve, z veseljem pa občasno sodelujem tudi s fakultetami v obliki pedagoškega dela, seminarjev, mentorstva ali projektnega dela. Kot aktivna članica Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije se ukvarjam z zagovorništvom na področju vidnosti in vloge jezikovnih poklicev v Sloveniji, zlasti v spletu in na družbenih kanalih.

     

    2007 – diploma iz prevajanja in začetek samostojne poklicne poti
    2009 – magisterij (bolonjski) iz konferenčnega tolmačenja
    2011-2015 – mlada raziskovalka na Oddelku za prevajalstvo FF UL
    2016 – zaposlitev na MZZ RS
    2016 – doktorat iz prevodoslovja
    2018 – sodelovanje pri pripravi mednarodne konference in razstave En proces-štirje jeziki (ZKTS)
    2018-19 – sodelovanje pri pripravi in predstavitvah Bele knjige o prevajanju
    2020 – sodelovanje pri izvedbi in analizi ankete o tolmačenju na daljavo, 2 kroga (ZKTS), sodelovanje pri pripravi standarda in kataloga znanj za NPK za skupnostnega tolmača/skupnostno tolmačko za albanski jezik
    2021 – koordinacija tolmačenja za potrebe predsedovanja Slovenije Svetu EU, izvajanje seminarjev o prevajanju in tolmačenju v okviru Upravne akademije
  • dr. Kaja Širok
    dr. Kaja Širok

    dr. Kaja Širok

    Docentka za področje sodobne in moderne zgodovine, predavateljica za področje kulturne dediščine, managerka na področju kulture, dva mandata direktorica nacionalnega muzeja za novejšo zgodovino.
    Članica akademskega sveta Hiše evropske zgodovine v Bruslju, in članica ETHCOM–Mednarodnega sveta za muzejsko etiko. Predsednica ICOM Slovenija, nacionalnega mednarodnega muzejskega komiteja.
    Kuratorka projekta EPICenter Evropske prestolnice kulture GO! 2025.
    Kaja Širok (1975) je diplomirana zgodovinarka in italijanistka. Podiplomski študij je nadaljevala na kombiniranem programu ZRC SAZU in UNG ter leta 2009 doktorirala iz področja kulturne zgodovine. Za doktorsko delo je prejela nagrado Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.Leta 2011 je prevzela vodenje Muzeja novejše zgodovine Slovenije, kjer je delovala do leta 2021. V tem času se je muzej razvil v modernen in atraktiven prostor kulturnih in družbenih izmenjav, spoznavanja in učenja o kompleksnosti dogodkov XX. stoletja. Ob vodenju muzeja je dr. Širok tudi redno uspešno prijavljala evropske projekte, ki so dodatno obogatili ponudbo muzeja in ustvarili aktivno mrežo strokovnega povezovanja med evropskimi muzeji in sorodnimi znanstvenimi ustanovami. Kot docentka za področje novejše in sodobne zgodovine je istočasno delovala znotraj znanstvene raziskovalne skupine na oddelku za sociologijo, Filozofska fakulteta (UL).
    Raziskovalno je aktivna na področju zgodovine, muzeologije in dediščine, ustne zgodovine, študij o mejah in nacionalnosti, študij koletivnega spomina. Objavlja v slovenskih in mednarodnih znanstvenih revijah, teksti se osredotočajo na teme vizualizacije preteklosti v nacionalnih spominskih praksah, oblikovanju nacionalnih naracij, nastanku in razumevanju nacionalnih mej.

    Dr. Kaja Širok deluje danes kot samostojna podjetnica, svetovalka za področje kulturega mangementa in področja sodobne zgodovine. Aktivna je v pripravljalni skupini Evropske prestolnice kulture GO! 2025, deluje kot predavateljica za področje kulturne zgodovine na Univerzi v Novi Gorici in že drugi mandat vodi nacionalni slovenski odbor mednarodne organizacije ICOM. Aktivno deluje v različnih odborih muzejskih mednarodnih organizacijah, leta 2019 jo je Evropski parlament potrdil v akademski svet Hiše evropske zgodovine v Bruslju.

    Za svoje delo na področju kulture in znanosti ji je leta 2014 Republika Italija podelila naziv Vitezinja reda italijanske zvezde. Leta 2015 se je na vabilo Združenih držav Amerike udeležila mednarodnega programa Cultural heritage preservation and museum management, v organizaciji International Visitor Leadership Program.

    Zavezana k ustvarjanju participativnih, odgovornih in vključujočih družbenih okolji, ki delujejo v dobro javnosti in za potrebe vseh državljanov.

  • doc. dr. Eva Premk Bogataj
    doc. dr. Eva Premk Bogataj

    doc. dr. Eva Premk Bogataj

    Sem vodja marketinga v založništvu, kjer bdim nad promocijo cca 60 knjig in 250 dogodkov letno, dveh večjih festivalov, sejmov in digitalne ter video produkcije založbe. Moja strast je iskanje sinergij, potencialov in razvoja novih idej, produktov in storitev. Po kratki akademski poti sem delala kot vodja projektov in strokovnjakinja za PR na področju izobraževanja, trajnostnega razvoja in kulture, sem docentka literarnih znanosti.

    Rodila sem se 1979 v Ljubljani, diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz Hrvaškega, srbskega, makedonskega in ruskega jezika in književnosti s primerjalno temo Intelektualni lirizam kod Isaka E. Babelja i Danila Kiša (2002), magistririala iz hrvaškega in srbskega jezika s temo Enklitike v hrvaškem jeziku na primeru elektronskih medijev (2005), doktorirala iz literarnih znanosti s primerjalno temo Končnost in neskončnost v ustvarjalnem opusu Nikole Šopa in Gregorja Strniše (2013). Leta 2017 sem bila izvoljena v naziv docentke in znanstvene sodelavke za hrvaško, srbsko, bosansko in črnogorsko književnost.

    Sem četrta generacija žensk znanstvenic, tretja generacija slavistk z doktoratom. Oče odvetnik in pesnik in mati znanstvenica sta bila oba erudita in poliglota. Govorim osem jezikov, od malega sem rasla z glasbo. Kot odlična študentka sem prva v zgodovini oddelka prejela status mlade znanstvenice, pri 25 letih z vabljenim predavanjem na Zagrebški akademiji pred polno dvorano znanstvenic in znanstvenikov predavala o smrti v poeziji in med 1380 kandidati vseh strok iz Evrope prejela elitno doktorsko štipendijo. Pravzaprav sem prejela vse štipendije za nadarjene, ki so bile na voljo in že med študijem ter v začetku akademske poti preživela v tujini več let. Bila sem tudi štipendistka Mestne občine Ljubljana. Od leta 2003 sem sodelovala na več mednarodnih znanstvenih simpozijih v Sloveniji in tujini (Hrvaška, Srbija, Romunija, Anglija in Italija) z referati s področja sodobnega hrvaškega in ameriškega jezikoslovja, zgodovinskega nemškega in slovenskega jezikoslovja, slovenske, hrvaške, ukrajinske, srbske in ruske književnosti ter interdisciplinarnih povezav astrofizike, filozofije, umetnosti in tradicije. Pri 28 letih sem imela več raziskovalnih točk kot večina kolegov in sem svojo varno akademsko pot zamenjala za pot v neznano.

    Začela sem se učiti projektnega managementa, poslovodenja, prijave projektov na različne vire financiranja (predvsem EU), delala kot novinarka, moderatorka, copywriter, svetovalka za PR in marketing, organizirala prireditve, sodelovala pri razvoju poslovnih idej, mentorsko pomagala posameznikom in številnim študentkam in študentom doma in v tujini. Bila sem zraven, ko so nastajali čudoviti projekti na področju izobraževanja, trajnostnega razvoja in umetnosti. Vmes sem v nočnem času napisala dve knjigi, ubranila docenturo in sodelovala pri nastanku nekaj knjig, tudi uredniško. Leta 2015 sem z ddr. Francko Premk napisala monografijo Prof. dr. Marja Boršnik: prva dama slovenske slavistike, leta 2017 pa monografijo Časovno v večnem in večnost v minljivem.

    Več let sem delala predvsem v gospodarstvu in neprofitnem sektorju.

    Zadnja tri leta pa sem strateška vodja projektov in vodja marketinga na Beletrini, ki že dolgo ni več samo založba, pač pa je generator povezovanj in novih idej, ki letno vodi več kot 65 slovenskih in tujih projektov, organizira več kot 260 dogodkov, dva velika festivala, vodi največji portal za izposojo in prodajo e-knjig Biblos, sodeluje pri omogočanju spletne dostopnosti in razvija nove mednarodne projekte s področja založništva itn. Moja vloga je, da bdim nad promocijo cca 60 knjig in 250 dogodkov letno, dveh večjih festivalov, številnih sejmov in digitalne ter video produkcije založbe. Moja strast je iskanje sinergij, potencialov in razvoja novih idej, predajanje znanja. Vodim projekte, sodelujem pri pripravi projektnih prijav za domače in EU razpise, moje delo pa pokriva tudi področje vsebinskega marketinga, copywritinga, odnosov z javnostmi in organizacije vip dogodkov.

    Opravila sem številna dodatna šolanja in licence s področja marketinga, digitalne transformacije in voditeljstva, sem navdušena učenka AEIOU voditeljstva, nosilka vozlišča ekocivilizacije v Sloveniji in članica programskega odbora Slovenskega knjižnega sejma.

    Sem strastna raziskovalka lepote življenja, večna učenka in učiteljica. Moj pogled je usmerjenim v prihodnost, moje razmišljanje holistično in odločitve intuitivne. Odlikujejo me radovednost, srčnost, predanost in neskončna hvaležnost. Mir iščem v gorah, pozimi najraje na turni smuki, čez leto pa s tekom, hojo, plezanjem, feratanjem in gorskim kolesom.

  • Tatjana Habjan
    Tatjana Habjan

    Tatjana Habjan

    Samostojna podjetniška pot mi je odprla nove možnosti, zlasti pa omogočila svobodo. Svobodo odločanja in delovanja. Pri svojih več kot šestdesetih sem se zavedla svojega poslanstva: pomagati manj izkušenim. Delovanje podjetij pregledujem in podjetnikom in gospodarstvenikom svetujem že več kot 30 let. Imam izkušnje. Praktične. In imam znanje, pridobljeno na Ekonomski fakulteti, Inštitutu za revizijo, Računskem sodišču in v EISEP. Sami in skupaj lahko naredimo veliko zase in za druge.

    Revidiranje, svetovanje, presoja kakovosti notranje-revizijskih služb; naročniki: Agencija za Knjigo RS, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem RS, Snaga Maribor d.d., LON d.d., IMT, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Univerzitetna psihiatrična klinika, Zavarovalnica Maribor, Letrika (pregled v Franciji in na Kitajskem), Žito d.d. (sodelovanje s KPMG d.o.o.), sodelovanje s KPMG Slovenija pri AQR – Asset Quality Review – Sberbank … organiziranje, vodenje in izvajanje predavanj in delavnic (Strategija-več kot beseda, Uvajanje sistema upravljanja s tveganji – ERM, Korporativno upravljanje…) na Slovenskih železnicah, Vzajemni d.v.z., Ministrstvu za gospodarstvo (v času službovanja na MG), Elektro Energiji d.o.o.

    01/01/2011 – 30/08/2011 NEODVISNA STROKOVNJAKINJA: PREIZKUŠENA NOTRANJA REVIZORKA, – VZAJEMNA D.V.Z.
    – Izvajanje pregledov poslovanja v skladu s sprejetim pogodbami (sklepi uprav in nadzornih svetov)
    – Sodelovanje pri projektih
    – Svetovanje poslovodstvu
    – Ozaveščanje o pomembnosti notranjih kontrol, integritete

    01/05/2008 – 31/12/2010 POMOČNICA DIREKTORICE PODROČJA NOTRANJEGA REVIDIRANJA – skupina KDPregled poslovanja (notranje-revizijski pregledi: pravilnosti (zakonitosti) in smotrnosti (učinkovitosti, uspešnosti, gospodarnosti)), skladnosti poslovanja; usposabljanje drugih, ozaveščanje o pomembnosti ocene tveganja, sodelovanje pri pripravi kodeksa etike; pregledi posameznih družb skupine KD; ostala dela pomočnice direktorice področja notranjega revidiranja

    01/11/2007 – 30/04/2008 SVETOVALKA S PODROČJA NOTRANJIH KONTROL – SLOVENSKE ŽELEZNICE D.D.Zaposlitev na podlagi mandata predsednika uprave, ki je bil zmenjan, zato je obdobje službovanja kratko. V tem času sem opravila notranje revizijski pregled nabave in svetovala sistemske spremembe na tem področju.

    IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE

    10/10/1996 – UNIVERZITETNA DIPLOMIRANA EKONOMISTKA – SMER DENARNIŠTVO IN FINANCE – Ekonomska fakulteta v Ljubljani

    30/11/2006 – DRŽAVNI REVIZOR – Računsko sodišče RS

    19/03/2004 – DRŽAVNI NOTRANJI REVIZOR – Ministrstvo za finance RS

    17/01/2000 – PREIZKUŠENA RAČUNOVODKINJA – Slovenski inštitut za revizijo

    14/10/2003 – PREIZKUŠENA NOTRANJA REVIZORKA – Slovenski inštitut za revizijo

    19/05/2005 – IZPIT IZ DRŽAVNE UPRAVE – POGOJ ZA IMENOVANJE V NAZIV – Ministrstvo za javno upravo RS

    OSTALE SPRETNOSTI IN ZNANJA:

    • Računalniška znanja MS Office, Gmail, Outlook
    • organizacijska – do sedaj uspešna pri reševanju izzivov, delo razporejam po prioritetah, samostojna in samoiniciativna , sposobna samostojnega in timskega dela, fleksibilna do meje zakonitosti, spodobnosti
    • izkušnje pri korporativnem upravljanju
    • članica nadzornega sveta Elektro Celje d.d. (mandat: 26. 8. 2013, 26. 8. 2017)
    • predsednica revizijske komisije Elektra Celje d.d. (mandat: 26. 8. 2013, 26. 8. 2017)
    • ustanoviteljica (ena izmed) Evropskega inštituta za skladnost in etiko poslovanja, leto in pol direktorica tega inštituta
    • bila članica revizijske komisije ERGO, življenjska zavarovalnica d.d.
    • bila članica – zunanji strokovnjak – revizijske komisije Slovenskih železnic d.d.
    • drugo- vozniški izpit B, krvodajalka, 7 let zaposlena kot zunanja revizorka, ki je samostojno opravljala revizije računovodskih izkazov v KPMG Slovenija.