Sem univerzitetna diplomirana psihologinja in po končanem študiju sem dve leti delala kot šolski psiholog v osnovni šoli, potem pa sem se zaposlila kot psiholog v zaporu za mladoletnike in mlajše polnoletnike. Tam sem ostala skoraj 10 let, dokler leta 1991 nisem bila imenovana za direktorico ženskega zapora, kasneje za generalno direktorico vseh zaporov in nazadnje direktorico moškega zapora. Ves čas sem se ukvarjala s človekovimi pravicami zaprtih oseb ter njihovo obravnavo, ter uvajanjem različnih programov, ki pripomorejo k lažjemu vključevanju zaprtih oseb v družbo po prestani kazni. Prav tako sem sodelovala pri izvajanju programov za usposabljanje in izobraževanje osebja, ki je zaposleno v zaporih. Bila sem tudi članica Komisije za pomilostitve pri predsedniku republike v času, ko je bil predsednik republike dr Janez Drnovšek. Kot strokovnjakinja Sveta Evrope sem sodelovala pri pripravi najrazličnejših priporočil Sveta Evrope, bila sem tudi članica odbora za penološko sodelovanje, sodelovala pa sem pri reformah zaporskih sistemov v številnih državah, med drugim v Albaniji, Armeniji, Romuniji, Kirgizistanu, Kazahstanu, Makedoniji, Bosni in Hercegovini. Z Združenimi narodi sem med drugim sodelovala pri pripravi priročnikov za izobraževanje osebja, ki dela v zaporih.