Pozdravljene, ženske.

Nadaljujemo skrb za jezik, in sicer zapis zemljepisnih imen. V nadaljevanju sledi šopek uporabnih nasvetov, ki nam bodo vsem v pomoč pri boljšem izražanju.

Kranjska Gora ali Šmarna gora?

Gora je gora, mar ne? No, ne ravno, vsaj ne pri zapisu zemljepisnih imen. Pri zapisu zemljepisnih imen ločujemo zapis naselbinskih in nenaselbinskih imen. Ključna razlika je v zapisu neprve sestavine imena, torej dela imena, ki ne stoji na prvem mestu celotnega, večbesednega imena.

Pri krajevnih imenih se vse sestavine (z nekaj izjemami) pišejo z veliko začetnico, pri drugih zemljepisnih imenih pa ne. Zato obe sestavini krajevnega imena Kranjska Gora pišemo z veliko začetnico. Šmarna gora pa ni krajevno ime, ampak ime vzpetine, zato se gora piše z malo začetnico.

Podobno razlikujemo tudi zapise Goriška brda (nekrajevno ime) ter Dolga Brda in Mala Brda kot krajevni imeni.

Podobna razlika je v zapisu imena Rožna D/dolina. Kaj je prav: Rožna Dolina ali Rožna dolina? Oboje! Rožna Dolina je kraj pri Novi Gorici, Rožna dolina pa je naselje v Ljubljani. V prvem primeru se v krajevnem imenu obe sestavini pišeta z veliko začetnico, v drugem primeru pa zapis naselja spada med izjeme, zato se drugi del imena piše z malo začetnico. Enako razlikujemo Logarsko dolino in krajevno ime Logarska Dolina.

Če ste v dvomu, kako bi zapisali neko zemljepisno ime, si lahko več primerov teh razlikovanj ogledate v prilogi k poglavju Velika in mala začetnica iz novega pravopisa 8.0 Neprve sestavine zemljepisnih imen.

Kaj pa je z omenjenimi izjemami? Po trenutno veljavnem pravopisu besede trg, vas, mesto, selo (tudi sela, selce) in naselje kot neprve sestavine zemljepisnih imen pišemo z malo začetnico, zato pišemo Stari trg ob Kolpi, Stari trg pri Ložu, Stari trg, Arja vas, Artiža vas, Dolenja vas, Dolga vas, Bizeljska vas, Novo mesto, Opatje selo, Račje selo, Štepanjsko naselje idr.

Pomni!

Pri zapisu tujih zemljepisnih imen se pravila iz slovenskega pravopisa glede zapisa nekaterih sestavin večbesednega imena z malo začetnico (mesto ipd.) ne uporabljajo! Ločujemo zapis zemljepisnih imen, ki so že popolnoma podomačena, na primer Dunajsko Novo mesto (Wiener Neustadt), in zapis tistih zemljepisnih imen, za katera ohranjamo izvirno podobo (torej po pravopisu zadevnega jezika), zato pišemo na primer Nove Mesto (češko), Kysucke Nove Mesto (slovaško), podobno tudi Spišska Nova Ves (slovaško) ter Stari Grad in Dugo Selo (hrvaško). Preberi več: Češko »Novo mesto« ali »Nové Město«.

Ali ste vedeli?

V prejšnjem prispevku smo omenili, da se pravopisna pravila prenavljajo. To prenavljanje bo zajemalo tudi zapis zemljepisnih imen, tudi večbesednih imen. Po novem predlogu naj bi vse zapise poenotili in bi tako pisali Novo Mesto (tudi Dunajsko Novo Mesto), Dolenje Selce, Gorenja Vas, Arja Vas, Opatje Selo, Dolenje Medvedje Selo idr. Poudariti je treba, da so ti novi zapisi trenutno še v fazi predloga! Počakati je treba, da bodo nova pravila tudi uradno sprejeta.

Več o novih pravilih lahko preberete v poglavju Velika in mala začetnica v novem pravopisu 8.0.

Če sami iščete po novem ePravopisu, upoštevajte oznako Predlog pri geslu:

Imate vprašanje?

Če imate jezikovno vprašanje in bi želeli pojasnilo zanj, lepo vabljeni, da to sporočite na e-naslov natasa@lektorica.si, odgovor na vaše vprašanje pa bo objavljen v okviru tovrstnih prispevkov.

Jezikovne nasvete pripravlja lektorica, prevajalka in urednica Nataša Purkat, Lektor’ca. Več jezikovnih nasvetov je mogoče pridobiti tudi na strokovnih delavnicah Lektornicah, namenjenih lektorjem, prevajalcem in vsem drugim, ki se kakor koli drugače strokovno ukvarjajo z jezikom. © Lektor’ca, Nataša Purkat s.p.