Hana Veler: Jaz nisem ženska v znanosti, pač pa sem znanstvenica! - ONA VE - WhatsApp Image 2021 12 07 at 14.57.23 e1643842797300

dr. Hana Veler

Ameriški nacionalni inštitut za raziskovanje raka, foto: osebni arhiv

Hana Veler: Jaz nisem ženska v znanosti, pač pa sem znanstvenica! - ONA VE -

Eric O. Freed

Nacionalni inštitut za raziskovanje raka, foto: NCI

Hana Veler – za ONA VE ob obeleževanju dneva žensk in deklet v znanosti 2022

Predstavljamo našo odlično znanstvenico dr. Hano Veler, ki dela na ameriškem Nacionalnem inštitutu za raziskovanje raka – in seveda je članica naše mreže ONA VE. Posebej za nas je odgovorila na nekaj vprašanj o položaju znanstvenic in nasploh žensk. V posebno čast nam je, da je na vprašanja odgovoril tudi njen šef, dr. Eric O. Freed, ki je lani prejel pomembno nagrado za vzpodbujanje žensk v znanosti.

Hana je leta 2017 diplomirala na Visoki šoli za biološke znanosti Univerze v Nottinghamu z BSc (Hons) diplomo iz mikrobiologije. Istega leta je začela delati doktorat na Univerzi v Oxfordu, kjer je raziskovala interakcijo med polimerazo virusa influence A in celično GTPazo Rab11a. Jeseni 2021 se je Hana pridružila skupini dr. Erica O. Freeda na Nacionalnem inštitutu za raka v ZDA (National Cancer Institute, NCI) kot podoktorska raziskovalka, kjer trenutno preučuje virusa HIV-1 in SARS-CoV-2.

Kaj za vas pomeni, da ste znanstvenica?

Da sem nenehno radovedna – kot takrat, ko sem bila mala Hana, ki je starše spraševala “Zakaj?” in “Kako?”, a s to razliko, da sedaj to počnem o stvareh, ki jih večina ljudi ne vidi/o njih nikoli ne razmišlja. Radovednost in vztrajnost pri iskanju odgovorov me vodita iz dneva v dan; vsak dan je stopnička više k znanju, ki nima poslednje stopnice. To “potovanje po stopnicah” je moja največja motivacija in izpolnitev.

Kaj moramo ženske, ki se ne ukvarjamo z biomedicino, vedeti o njej?

Sem mnenja, da se znanje ne bi smelo deliti na tisto, ki ga mora imeti ženska, in tisto, ki ga mora imeti moški. Tako voznik kot voznica avtomobila moreta razumeti, kako vozilo deluje in kako ukrepati, če se kaj pokvari, da sta pri vožnji varna. Mislim, da bi vsi, ki niso študirali bioloških znanosti, morali vedeti osnove našega telesa, kako deluje, zakaj in kako zbolimo ter kako ga pravilno negujemo. Vsi bi mogli vedeti, kaj je razlika med virusom in bakterijo, kaj je pomen imunizacije in kaj so antibiotiki, ter zakaj so danes takšen globalni problem. Prav tako bi morali vsi vedeti, kakšno vlogo imajo na naše zdravje prehrana, gibanje, stres in spanje.

Covid, ki ga preiskujete, že nekaj časa kroji naša življenja. Zakaj je pandemija povzročila toliko iracionalnega ravnanja in zavračanja znanstvenih dognanj?

To je bolj vprašanje za sociologe in psihologe, ki razumejo družbo in misli posameznikov bolje kot jaz. Mislim, da je glavni vzrok to, da veliko ljudi nima osnovnega znanja biomedicine (tu se lahko vrneva k mojim prejšnjim odgovorom). Seveda je to zelo velik problem družbe in za ta primanjkljaj osnovnega znanja niso krivi posamezniki. A žal je vedno bilo in vedno bo tako, da so pametnejši ljudje bolj tihi, ker veliko dvomijo v svoje znanje (ker imajo veliko znanja, vedo, da veliko ne vedo), medtem ko so ljudje, ki imajo manj znanja, bolj pogumni in glasni (ker manj vedo, posledično velikokrat ne vedo, da veliko ne vedo).

Zakaj je naravni tok stvari takšen, da so vedno v prednosti moški (več jih je na vodilnih položajih, v povprečju imajo višje plače, več jih nastopa v medijih, …)? Kaj lahko naredimo, da bo bolje za nas, ženske?

Izvor moške dominance sega kakšnih 12.000 let nazaj, z začetkom kmetijstva in nastankom domačij, ki so zahtevale zaščito in obrambo pridelkov. Takrat naj bi moški dobili večjo moč, saj so bili močnejši kot ženske; sinovi so bili tisti, ki so ostali na domačiji, medtem ko je bila ženska avtonomija zmanjšana. 12.000 let ni tako daleč nazaj kot se sliši na prvi pogled (naš dom, planet Zemlja, je star okoli 4.5 billijona let!). Mislim, da za obnovitev in krepitev ženskega položaja v družbi potrebujemo še veliko prizadevanj. Težko je, ker še vedno obstaja veliko družb, kjer je moška vloga v ospredju. Pri tem seveda lahko pomagajo zakoni, ki dajejo ženskam enako vlogo in priložnosti, a zakoni so samo prvi korak, ponotranjenje vrednot pa je naslednji in le-ta potrebuje generacije, da se uveljavi. Največ, kar lahko ženke naredimo, je, da vzgajamo svoje sinove z vrednotami enakosti; ne le, da smo ženske povsem kompatibilne moškim, temveč tudi, da so moški prav tako čustvena bitja, ki jočejo. In mnogo je vsakdanjih stvari, ki jih lahko naredimo in vplivajo na te vrednote.  Na primer, opravljanje hišnih opravil skupaj s svojim partnerjem, da smo enako kot naš partner vpletene v odločitve, kot so na primer nakup avtomobila, ipd. S temi dejanji smo lahko ženske najboljši vzor svojim otrokom, ki bodo posledično odraščali v skupnosti, katere glavna vrednota je enakost.

Moja velika strast sta kuhanje in peka in ko sem lahko to delila skupaj s svojim partnerjem, je ta strast postala še toliko slajša! In za konec – jaz nisem ženska v znanosti, pač pa sem znanstvenica.

Več o Hani Veler

Dr. Hana Veler dela na ameriškem Nacionalnem inštitutu za raziskovanje raka, NCI v skupini dr. Erica O. Freeda.

Dr. Freed je priznan kot vodilni znanstvenik na področju sestavljanja virusov, ki je naredil pomemben korak pri razumevanju mehanizmov retrovirusne replikacije na molekularni ravni, s poudarkom na poznih fazah cikla replikacije HIV-1. Posebej pa se nam pri ONA VE zdi zanimiv, ker je 2021. leta prejel “NCI Women Scientists Advisors Mentoring and Leadership Award« za odličnost pri mentorstvu in vodenju kariere znanstvenikov na vseh stopnjah njihove kariere.

Dr. Freeda smo prek Hane zaprosili za premislek, zakaj meni, da je potrebno ženskam v znanosti z mednarodnim dnevom nameniti posebno pozornost. Takole je odgovoril:

“Iz različnih razlogov so ženske premalo zastopane v znanosti, zlasti na najvišjih ravneh. Na primer, kljub velikemu številu mladih žensk, ki vstopajo na področje biomedicinskih raziskav, relativno malo žensk doseže raven vodje laboratorija, rednega profesorja in predstojnice oddelka. To vodi do več zaključkov, med drugim, prvič, znanstveni skupnosti ni uspelo ustvariti okolja, ki bi bilo primerno za ženske, da ostanejo v biomedicinskih raziskavah in poklicno napredujejo, in drugič, obstaja veliko neizkoriščenih talentov, ki bi jih bilo mogoče izkoristiti za krepitev znanstvenega ustvarjanja. Posledično moramo skrbno pretehtati dejavnike, ki vodijo v premajhno zastopanost žensk v znanosti in si jih prizadevati odpraviti.”

Zanimalo nas je še, kaj posebnega je naredil, da si je prislužil “NCI Women Scientists Advisors Mentoring and Leadership Award« in kaj se lahko naučimo od njega, ko govorimo o mentorstvu in vodenju žensk v znanosti?

“Že dolgo me je vznemirajo relativno pomanjkanje žensk na visokih znanstvenih raziskovalnih mestih in pred mnogimi leti sem se odločil, da bom poskušal prispevati k izboljšanju te podzastopanosti na osnovi spola. Ko sem se sam pomikal po položajih navzgor, sem se znašel v situaciji, ko lahko s svojimi dejanji naredim majhno razliko. Močno podpiram ženske v svojem laboratoriju in svojem programu. Kot glavni urednik pomembne virološke revije sem si prizadeval za uravnoteženje zastopanosti moških in žensk na položajih uredniškega odbora in kot recenzent. Kot organizator številnih konferenc in vrste seminarjev, tako na lokalni ravni NIH kot tudi na mednarodni ravni, sem pri izbiri povabljenih predavateljev in vodij panelov iskal pariteto med moškimi in ženskami. Seveda so to majhni koraki, ki sem jih kot posameznik lahko naredil, vendar sem trdno prepričan, da lahko, če sodelujemo in vsi naredimo svoj del, naredimo pomemben napredek pri reševanju tega vprašanja.”

Pripravila Marta Kos