Maša Čater uporablja mikroskop

dr. Maša Čater

znanstvenica

Kako naj komuniciramo znanost, da bo zbudila zanimanje tudi pri tistih, ki se z njo ne ukvarjajo? 

To zelo dobro obvlada dr. Maša Čater, članica naše mreže ONA VE. Je doktorica biotehnologije, ki raziskuje na področju nevroznanosti, trenutno zaposlena na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru na Inštitutu za fiziologijo. Veliko let je aktivna tudi na področju komuniciranja znanosti, kot glavna urednica slovenske nevroznanstvene revije eSinapsa in kot ambasadorka znanosti za Slovenijo pri EARA. Zelo smo veseli, da se je odzvala našemu vabilu in posebej za obeleževanje letošnjega dneva žensk in deklet v znanosti napisala prispevek na temo znanstvenic in komuniciranja znanosti.

Dr. Maša Čater o promoviranju znanosti

Znanost sodobnega časa je kot drveči hitri vlak. Je v polnem razmahu in se ne ustavlja na manjših, običajnih postajah, temveč na glavnih prometnih točkah, kjer se izmenjajo le tisti potniki, ki imajo ustrezno vozovnico. Podobno je življenje znanstvenikov, ki znanost razvijajo iz dneva v dan in prihajajo do novih ugotovitev. Ženske in moški. Ugotovitve večinoma delijo in diskutirajo znotraj svojih strokovnih krogov in na znanstvenih srečanjih doma in v tujini. Poglavitne zaključke pa objavijo v znanstvenih revijah, do katerih laično oko nima vedno dostopa. Publikacije znanstvenikom prinesejo reference, s pomočjo katerih že drvijo novim raziskavam naproti.

Tako znanstvena komunikacija v splošnem poteka več ali manj le v nekem strogem strokovnem krogu. Do širše javnosti pride le peščica koristnih in zanimivih znanstvenih ugotovitev. Za to je verjetno več razlogov, nobeden pa ni ravno opravičljiv. Eden je sigurno ta, da se večina znanstvenikov nima časa ukvarjati še s seznanjanjem javnosti o svojih napredkih ter se usklajevati z mediji. Drugi je verjetno ta, da se vsakemu znanstveniku ni lagodno izpostavljati v javnosti in nastopati, zato raje tiho in neopaženo raziskujejo dalje. Po drugi strani pa se tudi večina slovenskih medijev še kakšno desetletje ali več nazaj ni preveč zanimala za globoke znanstvene teme. Če je že bila kakšna odmevna novica, pa so povabili h komentiranju nekoga iz stalnega nabora manjšega števila starejših, že dodobra uveljavljenih strokovnjakov, kar je prineslo v medije običajno vedno iste obraze.

Znanstvena komunikacija

Glede na napredke v tehnologiji in znanju, vlak znanosti drvi vsako leto hitreje. K sreči pa se v zadnjem času vse bolj pojavlja klic po komuniciranju znanosti in novih napredkov in to kar z dveh strani! Prvič, laična javnost je željna večje transparentnosti in odprtosti glede tekočih raziskav ter stremi k boljšemu razumevanju znanosti. Predvsem tistega dela znanosti, katerega razumevanje je tesno povezano z razumevanjem nas samih in z delovanjem stvari znotraj in okoli nas. In drugič, luč pomembnosti se je za komuniciranje znanosti širši družbi pojavila tudi na strani strokovnjakov samih in se v zadnjih letih na Slovenskem pohvalno povečuje.

Tudi sama sem znanstvenica in rada poudarim, da znanstveniki ne smemo pozabiti, da raziskujemo za izboljšanje dobrobiti družbe, živali in narave. Zato je pomembno, da nova koristna spoznanja delimo tudi izven strokovnih krogov.

Slovenija je dežela visoko izobraženega kadra in je poleg številnih, tudi v svetu uveljavljenih strokovnjakov, polna mladih upov. V zadnjih letih opažam izredno pozitiven premik medijev k uvrščanju novih obrazov strokovnjakov v svoje programe. Sodobnost časa se odraža tudi v vse večjem stremenju k spolni enakopravnosti pri izbiri strokovnjakov za diskusijo. Oboje lahko iz vidika lastnih izkušenj potrdim in pohvalim, saj kot mlada znanstvenica kljub še ne-seniornem znanstvenem stažu in nežnejšemu spolu v zadnjih nekaj letih vedno pogosteje prejemam povabila medijev za sodelovanje v oddajah, kjer znanost na poljudni način približujejo laikom. V tem duhu tudi močno podpiram idejo združenja ONA VE, ki je bilo lani ustanovljeno ravno z namenom združevanja slovenskih strokovnjakinj in olajšane povezave slovenskih medijev z njimi.

O enakomerni zastopanosti spolov

Povečana vidnost in dostopnost slovenskih strokovnjakinj je prvi korak k povečani zastopanosti žensk v medijih. Za enakomerno porazdelitev spolov skrbim tudi sama v uredniški ekipi Slovenske nevroznanstvene revije eSinapsa, kjer zaradi zavedanja o pomembnosti znanstvenega komuniciranja posvečam svoj prosti čas v obliki urednikovanja. K enakomerni zastopanosti spolov v ekipi stremim ne le iz razloga, ker znanje ne izbira spola, temveč tudi zaradi povečanja pestrosti idej, mnenj in pogledov na določene stvari, ki jih imamo ženske drugačne od moških, moški pa spet drugačne od žensk. Za optimalno delovanje ekipe in kakovost revije pa potrebujem oboje! Glede na to, koliko perspektivnih študentk zaključnih letnikov nevroznanstvene smeri ter mladih in že uveljavljenih nevroznanstvenic slovenski prostor nudi, pa se v naši ekipi včasih dinamika enakomernega deleža moških in žensk celo prevesi v smer znanstvenic.

Več o dr. Maši Čater