So ženske boljše političarke od moških?

Ali bi na svetu bilo res manj vojn, če bi imeli več predsednic držav in predsednic vlad? Ali bi se lahko izognili vojni v Ukrajini, če na čelu Rusije ne bi bil moški, temveč ženska?

Veliko vprašanj v zvezi z ženskami v politiki me vznemirja. Za vsa zgornja vprašanja bi si želela odgovor DA, a odgovorov dejansko nimam, ne poznam. Mislim pa si, da bi bil svet dejansko manj krut, manj vojaško nastrojen, če bi bilo na vodilnih položajih v državah več žensk.

V času covid krize se je veliko govorilo in pisalo o tem, da so države, ki so jih vodile ženske, bolje obvladovale razmere. Predsednica novozelandske vlade Jacinda Ardern nas je navduševala z izjemnimi nastopi in motiviranjem in poskrbela, da je bila Nova Zelandija pod njenim vodstvom ena tistih držav, kjer so covid najbolje obvladovali. Pa tudi v Nemčiji, na Tajvanu, Islandiji, Norveškem in Finskem. Vse države so v pandemiji vodile ženske. Nova generalna direktorica Roche Slovenija Eva McLellan nam je na ONA VE srečanju junija letos povedala, da je bilo v državah, ki so jih vodile ženske, šestkrat manj žrtev zaradi covida. Ne 60 %, šestkrat manj! Države, ki so najslabše obvladovale pandemijo, vsaj v prvem obdobju, pa so vodili Trump, Bolsonaro in Johnson.

Če bi moje razmišljanje o tem, ali ženske ustvarjajo boljšo politiko, zdaj brala komunikologinja Margreth Lünenborg iz Berlina, bi me verjetno okarala, da postavljam napačno vprašanje. Že leta raziskuje, kako nemški mediji predstavljajo ženske in še posebej političarke. Vloge, ki jih opravljajo moški in ženske niso biološko determinirane, pravi. A hkrati priznava, da je v kontekstu desnih populističnih in desničarskih avtoritarnih krepitev spet postal pomemben in viden določen tip moških politikov, ki niso timsko usmerjeni, temveč delujejo po načelu »jaz-sem-šef«. Ta tip politika pa ni posebej uspešen krizni menedžer.

Ja, številnih odgovorov res ne poznam, a mislim, da nas je mnogo, ki si želimo in prizadevamo, da bi bilo v politiki več žensk.

Generalna skupščina Združenih narodov je septembra leta 2021 ustanovila »Globalno platformo ženskih voditeljic«. Eno od vodilnih vlog pri tem je imela slovenska diplomatka Darja Bavdaž Kuret, posebna svetovalka predsednika Generalne skupščine Združenih narodov Abdula Shahida. Od takrat naprej se predsednice vlad in držav OZN sestajajo in razpravljajo ter predlagajo rešitve za različne družbene težave. Ja, trenutno jih je še vedno malo. Le v 28 državah od skupaj 193 članic OZN so ženske šefice vlad ali držav. Nekatere države sicer beležijo napredek, a glede globalnega deleža žensk na drugih ravneh političnih funkcij po vsem svetu bo treba storiti še veliko. Po podatkih OZN iz septembra letos je od vseh ministrov na svetu le 21 odstotkov žensk, med predstavniki nacionalnih parlamentov jih je 26 odstotkov.

Stanje v Sloveniji se je po letošnjih parlamentarnih volitvah izboljšalo, zato pričakujem, da se bo izboljšal položaj Slovenije na lestvicah, ki se ukvarjajo z enakostjo spolov in kjer smo zadnja leta, še posebej v času prejšnje vlade, nazadovali.

V vladi imamo 39 % ministric, v parlamentu sedi 38 % poslank. Prvič v zgodovini imamo predsednico parlamenta in na ustavnem sodišču bomo po zadnjem imenovanju imeli tretjino žensk.

V 212 občinah imamo le 22 oziroma 10,4 % županj; držimo pesti, da jih bo po letošnjih lokalnih volitvah bistveno več.

In da, drži, prvič v slovenski zgodovini ima ženska možnost postati predsednica Slovenije. Tudi njej držimo pesti!

Marta Kos, predsednica Združenja ONA VE