Tanja Tuma: Pisatelji za mir - ONA VE - tanja tuma 300dpi 3 1

Tanja Tuma

Predsednica slovenskega centra PEN

Tanja Tuma: Pisatelji za mir - ONA VE - LOGO MIRA PENskupnaGLAVAdopisov2

Slovenski center Pen

Pisatelji in pisateljice za mir

8. marca smo proslavljale mednarodni dan žensk. Lepo nam je bilo pri srcu, ko smo slišale in brale številne lepe misli o položaju žensk. Marsikaj je bilo doseženo, marsikaj še moramo narediti. Zato smo tem bolj vesele, da je članica naše mreže Tanja Tuma, od leta 2021 predsednica Slovenskega cetra PEN, aktivna tudi pri mednarodnem odboru Pisatelji za mir, napisala članek za Novice ONA VE »Zgodovinski molk o dosežkih žensk«. Še ena vzpodbuda več, kako lahko vsi skupaj delamo na večji enakosti spolov.

Tanja Tuma: Zgodovinski molk o dosežkih žensk

Ženski odbor Slovenskega centra PEN Mira že vrsto let opozarja na problem enakosti spolov na področju izobraževanja, saj v procesu pouka učenci in učenke, prav tako pa tudi dijaki in dijakinje ne izvejo veliko ali skoraj ničesar o zgodovinskem doprinosu žensk k današnji družbi. To velja za področje znanosti, podjetništva, prava, medicine in vseh umetnosti vključno s književnostjo. Ta molk, v katerega patriarhalna družba stoletja zavija dosežke žensk, je kriv, da nove in nove generacije deklic in dečkov ne morejo dobiti celotne slike človekovega bivanja in razvoja, temveč le okrnjeno, slepo na žensko oko. Izobrazba mladim utrjuje prepričanje, da so bili vsi dosežki praviloma moški, četudi smo ženske polovica človeštva. Pozabljena polovica.

Mira je na medije in javnost naslovila vrsto posvetov, javnih pisem in drugih oblik osveščanja javnosti, da bi zakričala v ta molk in navedla imena, ki bi se morala tako samoumevno vrteti po učnih načrtih kot Cankar ali Prešeren. Žal vse zaman. Ne glede na to, ali je delo ustvarila tuja ali slovenska književnica, med obveznimi literarnimi vsebinami od prvega razreda do izbranih del za maturo ni niti ene ženske.

Leta 2013 smo pri Slovenskem PEN-u poleg ženskega odbora Mira ustanovili literarno nagrado mira, ki se podeljuje izključno književnicam za njihovo delo in osebnostno držo. Ime odbora in nagrade nosi v sebi dvojen pomen: mir in spomin na legendarno predsednico Slovenskega PEN-a in izjemno pisateljico Miro Mihelič. Žal tudi njenih del ne boste našli med predpisanimi vsebinami v učnih načrtih. Posameznim profesorjem in profesoricam slovenščine je prepuščeno, ali in koliko bodo obravnavali tudi dela književnic in tako utrjevali mlade ljudi v prepričanju, da smo eno in enakopravno človeštvo.

Komisija za učne načrte, ki jo sestavljajo profesorice na čelu z enim profesorjem, je žal prav tako žrtev istega hudičevega kroga: v procesu šolanja in študija jih je sistem prepričal, da ženske ne pišejo dovolj dobro, da bi prišle v literarni kanon in šolske učne načrte.

Skrajni čas je, da ustrezne komisije temeljito preučijo učne načrte in vanje vključijo tudi dela književnic. Pa ne zgolj književnic. Tudi zdravnic, pravnic, političark, podjetnic, inženirk in vseh poklicev. Svet ni ali ženski ali moški, svet je sožitje in kreativnost obeh.

Tanja Tuma

Tudi letos je odbor Mira objavil izjavo, ki jo lahko preberete spodaj:

Izjava o neustrezni zastopanosti književnic v učnih načrtih in tematskih sklopih besedil za maturo

Ženski odbor MIRA s podpisnicami in podpisniki te izjave ugotavljamo, da se glede nevključenosti avtoric v učne načrte in tematski sklop besedil na splošni maturi iz slovenščine ni skorajda nič spremenilo, in to kljub večkratnim posvetom in problematizacijam tako pod okriljem MIRE kot v različnih znanstvenih študijah in publicističnih prispevkih.

Zato ponovno izrekamo zaskrbljenost nad odnosom do del književnic, saj njihova umetniška besedila, kljub temu da so pripoznana kot pomemben del tako svetovne kot nacionalne književnosti, z redkimi izjemami niso vključena v učne načrte.  Nesprejemljiva je večkrat izrečena utemeljitev vsakoletnih izborov tematskega sklopa, ki je osnova za pisanje gimnazijskega maturitetnega eseja, da iz celotnega korpusa besedil avtoric ni mogoče izbrati takih, ki bi bila v didaktičnem smislu primerna za obravnavo v učilnici.

Odraz problematičnosti učnega načrta za gimnazije je tudi tematski sklop za leto 2023, ki pod naslovom Ženska na odru sveta združuje štiri avtorje z obrazložitvijo, da izbor besedil upošteva prilagoditev zaradi možnih prihodnjih izrednih razmer, povezanih s pandemijo, ker so izbrana besedila sestavni del učnega načrta za slovenščino v gimnazijah in se pri pouku obravnavajo od prvega do četrtega letnika. Opozarjamo na to, da legitimacija izbora literarnih del z večkrat problematiziranim učnim načrtom ni sprejemljiva, četudi naj bi bil vzgib za to pomoč dijaški in profesorski skupnosti. Besedila za maturo 2023 sicer tematizirajo vlogo in umeščenost ženske znotraj simbolnega družbenega reda in normativnih okvirov, kakor tudi prestopanje teh okvirov, a v nabor dramskih besedil ni vključeno niti eno delo književnice.

S tem se utrjuje predpostavka, da lahko ta vprašanja ustrezno tematizirajo zgolj avtorji. Vsako umetniško literarno delo je kompleksna tvorba, v kateri izjav literarnih oseb ne moremo preprosto enačiti z glasom avtorja ali avtorice, kar pomeni, da njihova različna spolna identiteta še ne prinaša apriorne raznolikosti in večglasja, a govor o ženskah brez žensk je nesprejemljiv.

Sprašujemo se, kdaj bodo dijakinje in dijaki lahko spoznavali ne le dela redkih posameznic, temveč množino ženskih avtorskih glasov. Literarna ustvarjalnost avtoric je bogata in raznolika, a v vse dosedanje tematske sklope za gimnazijsko maturo so bile vključene samo štiri.

Poučevanje književnosti brez vključevanja avtoric je zavajajoče in napačno. Ustvarja vtis, kot da so kakovostna literarna besedila ustvarili le avtorji. V sodobni demokratični družbi je tak pouk nesprejemljiv. Zato pozivamo k refleksiji pojmovanja literarne tradicije in literarnega kanona, ki naj pripelje do enakopravne udeležbe del avtorjev in avtoric za kurikularno branje po vsej izobraževalni vertikali.

Podpisniki:

Ženski odbor Slovenskega centra PEN

in

Katja Mihurko Poniž, dr. Silvija Borovnik, dr. Milena Mileva Blažić, dr. Vita Žerjal Pavlin, dr. Branislava Vičar, dr. Alenka Ambrož, dr. Milica Antić Gaber, dr. Tanja Badalič, dr. Eva Bahovec, dr. Varja Balžalorsky Antić, Ana Belčič, Cvetka Bevc, dr. Blanka Bošnjak, Laura Brataševec, dr. Ana Cergol Paradiž, dr. Jožica Čeh Steger, dr. Andreja Gomboc, dr. Leonora Flis, dr. Marjetka Golež Kaučič, dr. Vojko Gorjanc, dr. Janja Hojnik, Nataša Hribar, dr. Jana Javornik, Jerneja Jezernik, dr. Maca Jogan, dr. Marko Juvan, dr. Boris Kern, dr. Marta Klanjšek Gunde, dr. Mihaela Koletnik, Manca Koren, dr. Mira Krajnc Ivič, Nikita Meden, Maja Mesarec Hercog, dr. Mirjam Milharčič Hladnik, dr. Gjoko Nikolovski, dr. Urša Opara Kraševec, dr. Kristina Pranjić, dr. Simona Pulko, dr. Mateja Ratej, dr. Andreja Rihter, dr. Megi Rožič, mag. Neda Rusjan Bric, dr. Megi Rožič, dr. Irena Selišnik, Lilijana Stepančič, dr. Veronika Tašner, dr. Vladka Tucovič Sturman, dr. Natalija Ulčnik, dr. Aleš Vaupotič, dr. Valerija Vendramin, dr. Marta Verginella, dr. Boris Vezjak, dr. Nina Vodopivec Anja Zag Golob, dr. Ivana Zajc, dr. Alojzija Zupan Sosič, dr. Beti Žerovc, dr. Smiljana Gartner, dr. Tomaž Grušovnik, dr. Jernej Habjan, dr. Alenka Valh Lopert, dr. Melita Zemljak Jontes

člani in članice Slovenskega centra PEN

Tanja Tuma, predsednica Slovenskega centra PEN, mag. Gabriela Babnik, predsednica Ženskega odbora SC PEN Mira, Helena Kraljič, Tatjana Pregl Kobe, Miriam Drev, Meta Kušar, Maja Gal Štromar, dr. Milan Jazbec, Jedrt Maležič, Mirana Likar, Stanka Hrastelj, dr. Alenka Koželj, Evelina Umek, Marjan Strojan, nekdanji predsednik Slovenskega centra PEN in mednarodnega odbora Pisatelji za mir, dr. Lidija Dimkovska, dr. Monika Žagar, Darinka Kozinc, Lidija Golc, Darja Korez Korenčan, dr. Luna Jurančič Šribar, Dragica Čarna, Marko Golja, Aljaž Koprivnikar, Veronika Simoniti, Milan Šelj, dr. Dean Komel, Peter Kuhar, dr. Alenka Spacal, dr. Zoran Pevec, red. prof. dr. Metka Zupančič, Barbara Korun, dr. Vesna Mikolič

Združenje splošnih knjižnic

Ženski lobi Slovenije

Ljubljana, 7. 3. 2022